Molek ga je rešil.
Ranjen vojak je povedal ta-le nenavadni dogodck: »Stal sem,« tako je pravil, »nekega večera v strelnem jarku. Na bo-jišče je .sijala polna luna, le redko se je oglasil kak strel in razpočila mina, sicer je vladala neka tajna tihota. Hoteč opra-viti kratko večerno molitev, sežem vjžep, kjer sem hranil svoj rožni vcnec, toda ni ga bikTnikjer, dasi sem ga šele pred krat-kim imel v roki. Izgubiti sem ga tnoral prav nekje v bližini. Brez odloga sc odloCim, da ga poišCem. Oprezno sem stopal po blatu, da bi zasledil izgubljeno dragocenost. Že sem bil od~ daljen kakih petnajst korakov od prejšnjega mesta, kar začu-jcm na sovražni strani votel pok: iskreča se mina je zletela v zrak ter padla v naš strelski jarek, ravno na mesto, kjer sem bil preje. RazpoCila se je z divjo silo, prst in kamenje je Jetelo daieč naokrog, manjši kosCek me jc zadel v roko ter rae ob-čutno ranil. Rožnega venca sicer nisem našel vcč, rcšen pa sem bil, oddaljen od usodnega mesta, oni večer gotove smrti.«
Ta dogodek nam bodi nov opomin, da imejmo posebno v Cislih molek — znamenje Marijinc ljubezni in njenega varstva.