NEPOSREDNA ZVEZA
Delovanje skupščine KS ne more iti mimo aktivnega delovanja delovnih Ijudi in občanov v stanovanjski hiši ali v ulid, v svetn potrošnikov in v sekdjah kot dnižbenopolitični Iribuni interesov.
Ko obravnavamo neposredno sa-moupravno organiziranost stanoval-cev pri reševanju vsakdanjih sprot-nih problemov, istočasno organizi-rano rešujemo tudi problematiko medčloveških odnosov. Torej lahko govorimooskupneminteresu. Kerse v KS delegatsko oblikujeta zbor sta-novalcev in prek njega delegacije za zbor uporabnikov skupščine samou-pravne stanovanjske skupnosti obči-ne, je zbor stanovalcev KS prek svo-jega vodstva posredno povezan tudi s skupščino KS. Zbor stanovalcev KS ima dve komisiji: za hišno samou-pravo in stanovanjsko gospodarstvo ter za stanovanjske zadeve. Življenj-ske vezi in njih delovanje so zasno-vane tako, da dokaj močan odmev aktivnosti — ali pasivnosti — udari ob osrednji organ samoupravljanja v KS, ob skupščino KS. V nekaterih primerih se predhodno ustavi pri komisiji sveta KS, npr. pri komisiji za varstvo naravnega okolja in urejanje naselja ipd. Tu se skupni interesi po-vežejo, uskladijo in nadaljujejo pot do skupščine KS. Če pa neka komi-sija ni delovna je zbor stanovalcev KS lahko njen spodbujevalec. Se-veda pojmujemo stanovanjsko sa-moupravo kot celoto: od zbora sta-novalcev naprej, ko se prek ulice in uličnega odbora SZDL frontno or-ganiziramo in rešujemo zadeve, ki smo jih navedli v prejšnjih stavkih. Ulica dodatno delegira v skupščino KS delegate. Zato je relacija hišni
zbor stanovalcev — hišnt svet — ulični odbor — zbor stanovalcev — KS posredni, povezovalni člen, kate-rega delovni program je vsekakor naslovljen na skupščino KS. Še več: mnenja in predlogi zbora stanoval-cev KS ter aktivno sodelovanje dele-gacije na zboru uporabnikov samou-pravne stanovanjske skupnosti da-jejo dokaj pester material, o katerem se skupščina KS mora izreči in ga v nekaterih primerih rešiti — tudi prek sveta KS oziroma komisij, odborov ali svetov.
Svet potrošnikov ima v KS povsem določeno obliko delovanja. Gre predvsem za vsakodnevno varetvo kraja — delovnega človeka kot po-trošnika v vseh oblikah njegovih živ-Ijenjskih potreb in interesov. Če je temu tako — in v praksi si predstav-Ijamo izjemoma aktiven potrošniški svet, je njegovo delovanje povsem na očeh sveta KS, prek njega pa tudi skupščine KS. Včasih se je sicer do-gajalo, da smo potrošniškemu svetu naložili marsikaj, kar naj bi reševale razne komisije sveta KS in so zato slednje spale, potrošniški svet pa je, poln idej in načrtov, vse to metal na' papir ter izdeloval tim. »želje«, ki so jih potem kritizirali na vseh ravneh, kjer je bilo treba odločati o finančnih sredstvih. Brez denarja pa seveda ni bilo nobene rešitve. Vemo za pro-grame o adaptacijah prostorov za razne servise brez zagotavljenega izvajalca-investitorja in brez presoje,
ali bo servis sploh.rentabilen, konku-renčen, saj je obratovanje podvrženo ekonomskim zakonitostim. Ali: neko storitveno dejavnost v stano-vanjski hiši naj bi opravljali upoko-jenci-krajani. Pridobivanje soglasij, oprema delavnice, cena uslug in izbor delavcev — vse to je reševal svet potrošnikov, hiša ali ulica pa o tem nista bili obveščeni in se krajani niti niso izrekli o tem, kaj potrebuje-jo, katere domače usluge pričakuje-jo. Od tod tudi večji riziko takoglede poslovanja kot glede vztrajanja de-lavcev-upokojencev pri delu v servi-sih. Povsem nemočen pa je bil po-trošniški svet pri pridobivanju obrt-nikov in iskanju novih lokalov, ker so bile cene slednjih odločno previ-soke.
¦ Prav iz osnovne dejavnosti po-trošniškega svela, ki smo jo zapisali v začetku, pa sledi, da se skupščina KS seznanja s posarmčno problema-tiko dejavnosti tega sveta, odloča o ustanavljanju servisov za gospo-dinjstvo in obravnava delo OZD, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena ter daje pobude in predloge. Skratka, gre za domala neposredno zvezo med potrošniškim svetom in skupščino KS, ki se v praksi potrjuje na skoraj vseh po-dročjih, kjer je govor o temeljnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi in občanov, ko le-ti sami in v sodelo-vanju z drugimi KS, SIS in TOZD zadovoljujejo svoje osebne in skupne potrebe ter uresnieujejo svoje skupne interese.
LEOPOLD KOS