CELOVEC ČETRTEK 20. OKT. 1994
Letnik XLIX Štev. 42 (2777)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b.


Prijave k pouku v slove
Kakor sporoča deželni šolski svet, je let? Koroškem prijavljenih na vseh šolah skupaj 3.056 učencev in dijakov k pouku slovenščine.
Na področju obveznega šolstva je prijavljenih l .997 učenk in učencev. Na ljudskih šolah je deležno dvojezičnega pouka 1.549 učencev, 174 jih ima neobvezne vaje iz slovenščine, na glavnih šolah pa jih je 274.
Na Zvezni gimnaziji za Slovence je vpisanih skupno 453 dijakov, 153 jih je na Dvojezični trgovski akademiji, 139 na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru, 314 pa jih je še na poklicnih šolah.
Na svoji seji pretekli ponedeljek je sovet za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja obravnaval vprašanje zastopstva slovenske narodne skupnosti v deželnem zboru. Predsednik dr. Marjan Sturm je na sejo povabil tudi strokovnjake deželne in zvezne ustavne službe in kot izvedenca predsednika EL Andreja Wako-uniga ter komercialnega svetnika Franca Rutarja.
Po vsebinsko poglobljeni razpravi so prišli do izraza sledeči možni modeli:
1.	Za ureditev vprašanja parlamentarnega zastopstva manjšin na osnovi volitev je pristojen zvezni parlament, ki bi moral v ta namen z dvotretjinsko večino spremeniti avstrijsko ustavo.
2.	V tem primeru bi moral avstrijski parlament rešiti dva kočljiva problema, in sicer
princip proporcialnega volilnega sistema (Verhältniswahlrecht), ki določa ustavno pravilo, da mora biti za vsak mandat oddanih enako število glasov, in princip enakosti, ki določa enakost (Gleichheitsprinzip) za vse volilne stranke, ki se potegujejo za mandate. Sprememba teh dveh principov bi posegla v osnove avstrijskega volilnega prava.
3.	Če bi bile stranke v avstrijskem parlamentu pripravljene spremeniti avstrijsko ustavo, bi nastal problem pri določitvi volilnega telesa pripadnikov manjšine.
Ta problem bi bilo mogoče rešiti na sledeče načine:
a.	Volilno pravico za izvolitev zastopnika narodne skupnosti bi imeli vsi koroški volilni upravičenci, ne glede na jezikovno ali narodnostno pripadnost (pri volitvah bi prejeli dva volilna lističa).
b.	Volilno pravico bi imeli vsi volilni upravičenci na veljav-nostnem območju dvojezičnega šolstva, ne glede na jezikovno in narodnostno pripadnost. Zunaj tega območja pa bi pripadniki manjšine morali posebej zahtevati volilno pravico.
c.	Volino pravico bi imeli le tisti, ki se zapišejo v poseben volilni seznam (kataster).
č. Rešitev na zveznem nivoju bi morala poleg tega nujno veljati za vse zvezne dežele, kjer živijo manjšine v smislu 7. člena ADP in Zakona o narodnostnih skupnostih.
Ustavna pravnika sta za primera a in b opozarjala na nevarnost manipulacije.
4.	Predstavnik deželne ustavne službe dr. Glantschnig je nakazal dve pravno možni alternativni rešitvi, ki bi bili lahko izvedeni na deželnem nivoju z dvotretjinsko večino brez spremembe zvezne ustave.
Tudi letos je Vestnikov izlet lepo uspel. Reportaža na 4. strani
BEGUNSKI OTROCI
Ženske danes predale pomoč
Pozivu društva »Mostovi«, ki v naši soseščini, na Gorenjskem, pomaga otrokom beguncem iz Bosne in Hercegovine, se je Zveza slovenskih žena odzvala že v letošnji pomladi. Bolj ali manj prek posamičnih akcij in organiziranja koncerta sakralnih in klasičnih pesmi mezzosopranistke Sabire Hajdarevič v Železni Kapli in Šentilju je zbrala petdeset tisoč šilingov in
tako omogočila pomoč nekaterim posameznim otrokom, več kot stotim pa vsaj enotedensko letovanje v Atomskih toplicah v Podčetrtku.
Obljubljena jesenska akcija pa je bila še precej bolj obširna. Aktivstke so po vsej Koroški zbirale denar, za katerega so žene nakupile precej toplih zimskih oblačil in obutve. Vse so po seznamu potreb za posa-
mezne otroke sortirale in jih zavile v pakete.
Danes, v četrtek, pa so se odpeljale v begunski zbirni center v Škofjo Loko, kjer bodo pomoč predale begunskim otrokom oz. njihovim družinam.
Dobrodelno akcijo naše prizadevne ženske organizacije bomo spremljali in o njej poročali v prihodnji številki.
a.	. Sprememba poslovnika deželnega zbora v tem smislu, da bi imela dva predstavnika manjšine v deželnem zboru pravico govora, ne pa pravice glasovanja. Na ta način bi lahko narodna skupnost v deželnem zboru opozarjala na odprta vprašanja sožitja.
b.	Ob morebitni spremembi deželnega volilnega reda bi ga lahko uredili tako, da bi stranke nominirale na svojih listah pripadnike manjšine in na podlagi sistema preferenčnih glasov bi bil avtomatično izvoljen tisti pripadnik manjšine, ki bi dobil največ preferenčnih glasov. Stranka, ki gaje nominirala bi dobila dodatni (37.) dežel-nozborski mandat.
Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je dejal, daje bila seja sosveta koristna in potrebna, ker je osvetlila pravne osnove za rešitev vprašanja zastopstva manjšin. Pozval je zastopnike organizacij in strank, da na pod-
lagi zaključkov seje sosveta znotraj svojih struktur razčistijo to vprašanje, tako da bi v bljižni prihodnosti sosvet lahko sklepal o konkretnem priporočilu bodisi deželnemu bodisi zveznemu zakonodajalcu.
Predsednik sosveta se je tudi zahvalil predstavniku cerkve v sosvetu dr. Valentinu Inzku, ki je kot član sosveta odstopil, za konstruktivno sodelovanje v preteklosti in mu zaželel vse najboljše za naprej. Njegov naslednik bo vodja Dušnopa-stirskega urada dr. Pepe Mar-ketz. Prav tako se je dr. Sturm zahvalil dr. Heinzu Tichyju, ki je v Uradu zveznega kanclerja 20 let skrbel za avstrijske narodne skupnosti in zdaj prevzema novo delovno obvezo v okviru ministrstva za znanost, za njegovo konstruktivno in zagnano delo v korist avstrijskih manjšin. Njegovo mesto je provizorično prevzel dr. Meinrad Handstanger.
Prireditve ob avstrijskem nacionalnem prazniku
Dober večer, s Guten Abendj
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ZARJA«
v soboto, 22. 10. 1994, ob 20. uri v farni dvorani v Železni Kapli
SODELUJEJO: Coppl Vokal • Moški pevski zbor SPD »Trta« • Grafensteiner Mädchenterzett • Kamniški koledniki • Vokalensemble »Vocalitas« • Mešani pevski zbor in recitatorska skupina SPD »Zarja«.
SLAVNOSTNI GOVOR: ddr. K. Anderwald, namestnik direktorja deželnega urada • POZDRAVNI GOVOR: župan dr. P. Haderlap
SKD GLOBASNICA IN SPD »EDINOST« ŠTEBEN
v nedeljo, 23. oktobra 1994, ob 20. uri v avli ljudske šole v Globasnici
SODELUJEJO: otroški zbor »Živ-žav« • Mešani pevski zbor »Peca« • Moški zbor »Franc Leder Lisičjak« • Gemischter Chor Globasnitz • Mešani pevski zbor upokojencev • SLAVNOSTNI GOVOR: župan mesta občine Celovec Leopold Guggenberger
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »RADIŠE«
v torek, 25. oktobra 1994, ob 20. uri v Kulturnem domu na Radišah.
SODELUJEJO: Singgemeinschaft Ponfeld • sestri Velik • pevske skupine, • recitatorji in instrumentalisti SPD Radiše • Misli k prazniku: deželni glavar dr. Christoph Zernatto
Seja sosveta je razčistila pravne osnove za ureditev manjšinskega zastopstva v zakonodajnih telesih (Glej poročilo na strani 1). Vse kaže, da je rešitev, za katero se zavzema EL in NSKS dokaj nerealistična, ker pač predpostavlja spremembno avstrijske ustave z globokim posegom v avstrijski pravni volilni red. Poleg tega bi taka ureditev nujno zahtevala konsenz vseh avstrijskih manjšin, ki pa ni verjeten. Vsekakor bom sklical tudi sejo predsednikov in podpredsednikov vseh avstrijskih sosvetov, da preverim tudi hotenje in
KOMENTAR
Zato bo pomembno, da z vso resnostjo in odgovornostjo preverimo model, ki je rešljiv na deželnem nivoju.
Model zastopstva manjšine v deželnem zboru prek predstavnikov ZSO in NSKS s pravico govora in brez pravice glasovanja nosi v sebi elemente samostojnosti in integracije pa tudi element upoštevanja pluralnosti političnih mnenj znotraj manjšine. Tak model bi nas prisilil h konstruktivnemu sodelovanju tako znotraj manjšine kot tudi v našem odnosu do večinskega naroda.
Razjasnitev o zastopstvu
tozadevne zahteve drugih avstrijskih manjšin. Kljub temu vprašanje sodelovanja manjšine v deželnem zboru ostaja aktualno. Modela, ki ju je predstavil predstavnik koroške deželne vlade, omogočata sodelovanje manjšine pri oblikovanju mnenja poslancev deželnega zbora. Prepričan sem, da glasovalna pravica v deželnem zboru ne more biti kamen spoti-
Dr. Marijan Sturm
ke. En poslanec ni more preglasovati ostalih 36. Poleg tega imamo zgodovinske izkušnje iz obdobja med obema vojnama, ko so koroški Slovenci imeli dva deželnozborska poslanca, ki pa v tedanjih razmerah polarizacije in narodnostne nestrpnosti nista imela pomembnega vpliva na oblikovanje sožitja v deželi.
Če bi prišlo do spremembe deželnega volilnega reda in bi deželni zakonodajalec uredil tudi možnost zagotovljenega manjšinskega poslanca na listah večinskih strank, toliko boljše.
Vsekakor so zdaj modeli jasni in tako manjšina kot tudi večinske stranke imajo jasne osnove. Izigravanja ne bi smelo biti več. V bližnji prihodnosti se bomo (bojo) morali odločiti.
PROTEST V GORICI
Slovenci v Italiji se ne dajo!
N»pritiske italijanskih oblasti, ki so se povečali po zasuku na desno, so pretekli teden ustrezno odgovorili Slovenci v Italiji. Njihova osrednja organizacija, Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, je pozvala na protestno zborovanje v goriški kulturni dom, ki po otvoritvi še nikdar ni bil tako poln.
Udeležili so se ga kulturni in politični delavci, športni funkcionarji, predstavniki gospodarstva, krajevnih društev, kmetje in drugi iz treh pokrajin, vsi in predstavniki vseh, ki jim narodnostno življenje kaj pomeni.
Po uvodnih besedah predsednika glavnega odbora
SKGZ Viljema Černota je imel osrednji govor predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Odločno je obsodil elemente pritiska na slovensko narodno skupnost v Italiji in ob tem posebej navedel ukinjanje seminarjev za slovenske šolnike, vsiljevanje neodgovorne racionalizacije šol, odškodovanje kulturnega in športnega delovanja, črtanje finančne pomoči za slovenske inštitucije, uvedbo komisarske uprave v Kmečki banki v Gorici, dvojno preiskavo v Tržaški kreditni banki idr.
Ob enotni podpori udeležencev se je predsednik Palčič dotaknil tudi Slovenije, obsodil
zlonamerno pisanje nekaterih novinarjev, ki so narodni skupnosti napravili precej škode, hkrati pa spregovoril tudi o pojavih povezovanja Slovencev z italijanskimi strankami, ki narodni skupnosti niso naklonjene.
Na protestnem zborovanju sprejeto resolucijo so naslovili na ustrezne forume Italije in Slovenije.
Zborovanje v Gorici je med drugimi pozdravil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Sturm in udeležencem izrekel solidarnost svoje organizacije.	J. R.
ŠOLSKA AFERA
Protest na dvojezični TAK
V ponedeljek dijaki Dvojezične trgovske akademije niso hoteli v razred k pouku mag. Lidije Schuster-Male. Zbrali so se v avli in protestirali. Združenje staršev na tej šoli pa je razposlalo izjavo za tisk, v kateri pojasnjuje vzroke protesta in napoveduje nadaljnje ukrepe. Izjavo objavljamo v slovenskem prevodu v celoti, hkrati pa smo za mnenje poprašali tudi ravnateljico Dvojezične trgovske akademije mag. Majo Amrusch-Hoja in ravnatelja slovenske gimnazije dr. Reginalda Vospernika.
ZDRUŽENJE STARŠEV
NA DVOJEZIČNI ZVEZNI TRGOVSKI AKADEMIJI
Izjava za tisk
Ker posredovanja Združenja staršev pri Deželnem šolskem svetu (v nadaljnjem besedilu DŠS) za Koroško in pri Ministrstvu za pouk niso bila uspešna, smo javnosti prisiljeni sporočiti sledeče:
Gospa mag. Schuster-Male je bila ob začetku šolskega leta 1994/95 na svojo pismeno prošnjo premeščena na Zvezno gimnazijo za Slovence. Od začetka šolskega leta dalje na tej šoli ni poučevala niti minute. Sicer je vsak dan prihajala v službo, a je šolo spet nemudoma zapuščala. Očitno ji nastop službe ni bil omogočen. DŠS za Koroško je bil o tem zagotovo obveščen, a odzval se je šele 12. 10. 1994 na čuden način: gospo mag. Schuster-Male je spet dodelil na Dvojezično zvezno trgovsko akademijo.
Odločitve DŠS za Koroško ne moremo in nismo pripravljeni sprejeti iz sledečih vzrokov:
■	gospa mag. Schuster-Male je sama zaprosila za premestitev na drugo šolo. DŠS za Koroško je njeni želji ugodil;
■	potrebno je pojasnilo, zakaj g.mag. Schuster-Male od začetka šolskega leta niti minute ni poučevala, ali ji poučevati ni bilo dovoljeno in kako je bila plačana;
■	zakaj je DŠS za Koroško nezakonito odločitev sprejel šele 12. 10. 1994;
■	DŠS za Koroško so znane množične pritožbe staršev in učencev proti g. mag. Schuster-Male;
■	DŠS za Koroško so znana njega pogosta bolovanja in njihovi vzroki;
■	DŠS za Koroško je znano, da je g. mag. Schuster-Male nekvalificirana;
■	mag. Schuster-Male učencev ni obravnavala na pedagoški način in ni upoštevala veljavnih norm.
V zvezi s tem ima DŠS za Koroško obširno dokumentacijo. Vse navedene pomanjkljivosti je DŠS za Koroško dopuščal.
Samovoljnega ravnanja DŠS za Koroško nikakor ne moremo sprejeti in želimo s tem javnosti sporočiti njegovo škandalozno odločitev in za ta primer zahtevamo analizo, kakšna ozadja obstajajo v DŠS za Koroško za tako odločitev. Sporočamo tudi, da, kolikor DŠS za Koroško svoje odločitve z dne 12. 10. 1994 ne bo umaknil, je od Združenja staršev računati z nadaljnjimi ukrepi.
Walter Gutovnik, predsednik Združenja staršev
Ravnateljica Dvojezične trgovske akademije mag. Maja Amrusch-Hoja na naše vprašanje o vzrokih za protest dijakov ni bila ničkaj zgovorna. Sklicevala se je na izjavo Združenja staršev, za učiteljico mag. Schuster-Male pa je dejala, daje na šoli poučevala tri leta in da jo dijaki pač dobro poznajo. Odlok o sporni namestitvi je bil izdan 12. 10., tako starši kot dijaki pa proti temu protestirajo.
Ravnatelj slovenske gimna-
zije dr. Reginald Vospernik je dejal, da v lanskem letu, kljub temu, da je bila nameščena na SG, res ni poučevala, to pa zato, ker so bile vse ure zasedene. Mag. Schuster-Male je personalna zastopnica na dvojezični TAK in zato je logično, daje po odloku DŠS za Koroško nameščena na tej šoli. Na slovenski gimnaziji naj bi poučevala 8 ur tedensko, na TAK pa 9. Dijaki SG ne protestirajo, pouk poteka normalno.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
VABI NA
spominsko svečanost,
ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 1994, ob 15.00 na celovškem centralnem pokopališču v Trnji vasi/Annabichl.
Tam sta pokopana padla partizana Janez Župane in Jurij Ravnik.
Pripeljite tudi svoje prijatelje in znance, da se skupno poklonimo žrtvam fašizma.
SLOVENSKI VESTNIK_____________________________Šolstvo / politika_________________________________20, oktober 1994 3
MEDKULTURNO IZOBRAŽEVANJE
V Hamburgu posebno priznanje celovški pedagogiki
Nemško društvo za pedagogiko je od 14. do 16. oktobra 1994 priredilo v Hamburgu strokovni posvet o medkulturnem učenju. Do tega posveta je prišlo predvsem zaradi tega, ker postaja medkulturna vzgoja v spremenjenih političnih razmerah po vsej Evropi čedalje bolj potrebna.
Stari koncepti tako imenovane nacionalne vzgoje nikakor ne zmorejo več posredovati med različnimi kulturami in s tem navajati mladino k aktivni toleranci. Tega posveta so se udeležili pedagogi-znanstveniki iz Nemčije, Švice, Nizozemske, Anglije in Avstrije, ki so s svojimi publikacijami v zadnjih letih bistveno prispevali k znanstveni diskusiji o interkul-turni vzgoji in ki štejejo med pobudnike medkulturnega izobraževanja. Iz Avstrije sta se posveta udeležila dr. Peter Gstettner in dr. Vladimir Wa-kounig. Na pobudo nemških in švicarskih kolegov sta bila povabljena, da sodelujeta v delovni skupini »Medkulturno izobraževanje« in predstavita koncept medkulturne vzgoje, katerega so razvili na celovški univerzi. Že marca letos sta oba celovška znanstvenika predavala na kongresu Nemškega društva za pedagogiko v Dortmundu, kjer sta s svojim referatom o nacionalističnih tendencah v novih državah bivše Jugoslavije zbudila veliko med-
narodne pozornosti.
Udeleženci strokovnega posveta so predvsem primerjali trenutno prakso medkulturnega učenja v različnih deželah. Pri tem se je izkazalo, da je princip medkulturnega izobraževanja najbolj zakoreninjen v nizozemskem šolskem sistemu, kjer so učitelji in šolska oblast zelo občutljivi za vse rasistične izgrede proti etničnim manjšinam in nebelcem. Vsak študent, ki hoče postati učitelj v katerikoli nizozemski šoli, se že v svojem študiju izobražnje po medkulturnih principih. Kulturno učenje je namreč sestavni del vsake učiteljske izobrazbe na Nizozemskem, ne glede na to, ali gre za izobrazbo učiteljev za matematiko ali zgodovino. Zato tudi ni čudno, da je čut za demokracijo, strpnost in spoštovanje drugih/tujih kultur med nizozemskimi dijaki - kot kaže neka primerjalna študija o političnem zadržanju evropske mladine - najbolj razvit.
Zanimiv je bil prispevek švicarske kolegice, ki je primerjala najnovejše spremembe učnih načrtov iz Avstrije in iz nekaterih nemških zveznih dežel. Po njeni oceni šteje Avstrija med tiste evropske dežele, ki prek učnih načrtov izvajajo najbolj pritajen asimilacijski pritisk na narodnostne skupnosti. Ob tem je kritizirala tudi najnovejši osnutek za noveliza-cijo učnega načrta za manjšinsko šolstvo in opozorila na »nor-
maliteto nemščine«, ki se skriva v njem. (S. V. je o tem osnutku objavil daljšo razpravo.) Ta novelizacija učnega načrta za manjšinsko šolstvo, tako je menila znanstvenica iz Švice, bo privedla do tega, da bosta dvojezična vzgoja in medkulturno učenje postala v Avstriji obrobna. S takimi osnutki av-
do nedavnega proti vsakršni medkulturni vzgoji in so v zadnjem času iz prestižnih razlogov presedlale na medkultur-nost. Nekateri udeleženci so zaradi tega zahtevali ponovno in obširno diskusijo o kriterijih medkulturnega učenja, kajti folklora, mednarodna kulinarika in nekaj besed v drugih jezi-
Celovški model medkulturnega učenja sta predstavila dr. Peter Gstettner in dr. Mirko Wakounig
strijski šolski sistem ne pridobiva na mednarodnem ugledu.
Udeleženci posveta so še posebej opozorili na čedalje bolj zaskrbljujoč pojav šolske politike, ki pod pretvezo medkulturnega učenja v resnici izvaja povsem navadno etnocentrično šolsko vzgojo. Ta praksa sle-parjenja je posebno močna v Nemčiji in Avstriji in skuša zabrisati strukturalno zapostavljanje manjšinskih jezikov. Za tem pojavom pogostokrat tičijo inštitucije in osebe, ki so bile
kih še nikakor ni medkulturno izobraževanje. Prav tako je bilo večkrat povedano, da učenje v dveh ali več jezikih samo po sebi še ni medkulturna praksa, kot to trdijo nekateri. Eden izmed bistvenih aspektov medkulturnega učenja je, da učenci ob konkretnih vsakdanjih primerih spoznajo in doživijo, kako politični sistemi zatirajo manjšinsko kulturo/manjšinski jezik. Medkulturno učenje je zato skrajno politična vzgoja, ki skuša ljudem odpirati oči za
konflikte in jih navajati k solidarnosti.
Peter Gstettner in Vladimir Wakounig sta predstavila celovški model medkulturnega učenja, ki sta ga z drugimi kolegi vred razvila v večletnih skupnih predavanjih za študente. Posebnost celovškega modela je, da študenti po več dni preživijo na dvojezičnem območju in tako spoznavajo mehanizme zatiranja. Ta način medkulturnega učenja je tako učinkovit predvsem zaradi tega, ker se morajo študenti v realnosti soočati z odnosom med večino in manjšino. Celovški model medkulturnega učenja je pri udeležencih zbudil mnogo zanimanja. Nemška univerza v Hagnu, ki je znana po svojem dopisnem študiju (Fernstudium), namerava celo prevzeti celovški model medkulturnega učenja v svoj redni program za nadaljnje izobraževanje učiteljev.
Iz kroga udeležencev na strokovnem posvetu v Hamburgu je bil izvoljen ožji krog, ki naj bi za leto 1996 pripravil letni kongres Nemškega društva za pedagogiko v Halleu v vzhodni Nemčiji na temo »Kulturni pluralizem - splošna izobrazba - trg«. V to pripravljalno skupino sta bila delegirana tudi Peter Gstettner in Vladimir Wakounig, kar je posebno mednarodno priznanje celovškima pedagogoma.
SLOVENIJA - MAKEDONIJA
Gospodarsko sodelovanje
Včeraj je iz Slovenije v Makedonijo odpotovala močna gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika gospodarske zbornice Dagmarja Šusterja, v njej pa je več direktorjev slovenskih gospodarskih organizacij in uvozno-izvoznih podjetij. Gospodarsko sodelovanje med samostojnima državama bivše Jugoslavije je namreč precej intenzivno. Pri tem gre trgovinska menjava v korist Slovenije, ki Makedoniji pro-
daja gotove izdelke, od nje pa kupuje predvsem surovine in kmetijske proizvode. Trgovanje Makedonije je pogojeno tudi z njenim strateškim geopolitičnim položajem, saj se s svojimi sosedi,Srbijo, Albanijo, Bolgarijo in predvsem Grčijo ne razume najbolje. Predvsem s slednjo je v resnem sporu zaradi imena in zastave, ki je bila nekoč simbol velike Aleksandrove Makedonije, iz katere se je razvila današnja Grčija.
Makedonija ima s Slovenijo zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki ga zelo težko pokriva. Še v lanskem letu ga je izravnala z izvozom vina v Slovenijo, kar pa je med slovenskimi vinarji sprožilo proteste. Gospodarska delegacija Slovenije bo tokrat ponudila nekatere višje oblike sodelovanja, pogovori pa bodo tekli seveda tudi o bilančni izravnavi. Zaradi prekinjenih prometnih povezav po ozemlju nekdanje Jugoslavije teče trgovinska izmenjava med obema državama po morski poti preko Kopra in albanske luke Drač.
J.R.
OROŽARSKA AFERA
Tresla se je gora
V ponedeljek se je pred mariborskim sodiščem končala t. im. orožarska afera, ki je kar 15 mesecev razburjala slovensko javnost in dvigovala politično temperaturo med strankami. Končala pa seje z oprostitvijo štirih glavnih obtožencev, med katerimi je bil prvi vodja mariborske VIS (Varnostno-infor-mativne službe) Silvo Komar. Mariborski javni tožilec Čibej je po zaslišanju priče Hasana Čengiča, pooblaščenca Bosne in Hercegovine, umaknil obtož-beni predlog zoper štiri obtožence, sodišče pa je proces
) •**
ustavilo. Orožarsko afero je lani spomladi sprožil tedanji obrambni minister Janez Janša. Na mariborskem letališču je namreč obležalo 120 ton orožja, ki je bilo sicer namenjeno Bosni in Hercegovini, vendar ga zaradi vojnih razmer tja niso mogli prepeljati.
Afera je bila vseskozi vodena precej strankarsko-politično, kot priče so bili zaslišani obrambni minister, notranji minister, direktor VIS, direktor mariborskega letališča in številni drugi. Skozi sodno rešeto so končno padli štirje obtoženci,
drobne ribe, ostali, ki pa so vedeli za preprodajo orožja, so se sodnemu procesu izognili. Ob oprostitvi je glavni obtoženec Silvo Komar dejal, da je ves čas molčal zato, ker nedolžnosti v pravni državi ni treba nikoli dokazovati, da so bili obtoženci le kamenčki v aferi in daje šlo za poskus eliminiranja nekaterih političnih nasprotnikov.
Sodnijsko je afera zaenkrat zaključena, vsekakor pa bo v političnem smislu še nadalje služila za medsebojno obračunavanje. K vsemu temu pa bi bil najbolj ustrezen srbski pregovor, ki se v slovenščini glasi: Tresla se je gora, rodila se je miš.	J. R.
SLOVENIJA-VELENJE
Pika osvojila Slovenijo
Drugo leto tudi z mednarodno udeležbo
Pika na konju
Kar ves teden, od 3. do 8. oktobra, je v Velenju v mednarodnem tednu otroka potekal že
5.	Pikin festival, ki je z zaključkom v soboto, 8. oktobra, doživel svoj otroški višek s tako imenovanim Pikinim dnevom, ko se je na Pikinem trgu pred domom kulture zbralo nekaj tisoč otrok, Pik in seveda staršev. Na Pikinem trgu na svojem odru so otroci lahko nastopali, peli, plesali in se igrali, v dvorani doma kulture pa so se vsak večer vrstile gledališke in lutkovne predstave.
Pikin festival sta organizirala Kulturni center Ivan
Napotnik in Občinska zveza prijateljev mladine Velenje, pokroviteljstvo nad njim pa je sprejela švedska veleposlanica Anita Gradin, ki je festival v spremstvu Pikine ambasadorke gospe Štefke Kučan s svojim obiskom počastila že prvi dan.
Prava poslastica za otroke pa je bila vsakdanja neomejena igra z lego kockami, ki je potekala od jutra do večera, in že sedaj lahko zapišemo, da bo prihodnji, že 6. Pikin festival v Velenju potekal z mednarodno udeležbo iz Avstrije, Italije, Madžarske in seveda daljnje Švedske. Lojze Ojsteršek
9. VESTNIKOV IZLET
Sonce, moije, dobra volja...
Nekateri so sicer »jamrali«, da je bil letošnji izlet prekratek, čeprav je trajal tri dni, drugih pritožb pa ni bilo. Bilo je čudovito vreme, še boljše vzdušje med izletniki, hotel pa s petimi zvezdicami.
Bilo nas je ravno prav za veliko ladjo
Množica izletnikov pred hotelom Palace
Preden smo odpotovali iz Koroške, smo s skrbjo spremljali vremensko napoved. Pa smo si oddahnili. Tam zgoraj nad oblaki so odločili, da ne bo samo Vestnikov izlet v soncu, ampak kar vsa Evropa. Tako se je že začelo vse kar obetavno, pa tudi Sienčnikovi avtobusi so udobni in vožnja je bila prijetna.Nekajkrat smo seveda naredili postanek, saj šoferji Franci, Stane in Hanzi tudi dobro vedo, da se med potjo prileže kakšna kavica.
In končno se je pod nami zableščalo morje. Po vijugasti cesti mimo Bakarskega zaliva smo dosegli znamenit Titov most - pardon, Krčki most, pravijo po novem. Ampak staro ime se mostu še krepko drži. V dveh elegantnih lokih povezuje otok Krk s kopnim in človeka kar malce stisne, ko se vozi skoraj sto metrov nad morsko gladino...
Utrujenosti skoraj ni bilo, ko smo prispeli do mogočnega hotela Palace v Haludovem, tik poleg letoviškega mesteca Ma-linska. Vse je bilo pripravljeno, zataknilo se ni nikjer, saj je vodič Franci, ki nas je pričakal v hotelu, že vnaprej poskrbel za vse potrebno. Po kosilu sprehod v mestece (ali je bila večja vas?), kozarček na tem vogalu, kavica na drugem, razglednice na tretjem in tako naprej. Vmes živahno klepetanje, šale - tega je bilo na pretek pravzaprav vse tri dni.
Zvečer pa je »vžgal« Duo Peugeot alias Heinzi Luschnik in Hanzi Kežar, in tisti, ki radi plešejo, so prišli na svoj račun. Drugi so šli kegljat ali pa so še pokukali v nočni bar, nekateri so še posedeli, klepetali, opazovali plesalce, nekaj pa se jih je sprehajalo po mesečini ob obali in so izredno modro ugotovili, da imajo na Hrvaškem prav tako luno kot pri nas, le za spoznanje večjo.
Zelo nas veseli, daje šel tudi letos z nami naš zvesti bralec gospod Prinčič, ki je bil s svojimi triindevetdesetimi leti najstarejši udeleženec izleta, čil in
zdrav se je zavrtel tudi na plesišču. Pa menda ni bil niti edini čez devetdeset ... Tako dobro nekateri skrivajo leta!
Drugega dne dopoldne smo se vkrcali na ladjo, ki nas je popeljala ob severozahodni obali otoka in vodič Franci je pove-
Duo Peugeot je razvnel plesalce
dal marsikaj zanimivega o krajih, mimo katerih smo se vozili. V daljavi je bilo videti Reko in Opatijo na severu, na zahodu pa se je dvigal mogočni greben otoka Cresa. Slabo ni postalo nikomur. Morebiti pa iz preventivnih razlogov ni bilo mogoče na ladji dobiti niti kapljice domačega ali pa kakšnega drugega vina ... Avstrijsko pivo je moralo potolažiti najbolj žejne.
To pa je bila tudi edina hiba vožnje. Pa nič ne de - v hotelu je bilo vsega na pretek in potem ko smo si spet dovolj navlažili jezike in podprli rebra s kosilom, so šli nekateri na tako imenovano »rajsko obalo« -verjetno se imenuje tako, ker še
ni pozidana s hotelskimi ali stanovanjskimi objekti.
Še nekaj o cenah: za zahodnega turista so precej nenavadne, saj so nekatere stvari začu-da drage, spet druge pa nenavadno poceni. Najbolje je, če povsod vnaprej vprašaš, koliko kaj stane. V nakupovalne orgije pa se tako ni nihče vrgel, zato to ni bilo tako tragično.
Dva bazena v hotelu sta zva-
bila nekatere izletnike, da so nekoliko zaplavali, hotelski kazino pa je bil zaprt in trije lovci na srečo so izjavili, da bodo Slovenskemu vestniku poslali račun, ker jim je ušel dobiček. Zdaj jim ne preostane drugega, kakor da denar, ki jim je ostal,
Peli smo na vsakem koraku
porabijo na naslednjem izletu našega časopisa. Drugo leto bomo šli že desetič po vrsti s svojimi bralci na rajžo in potrudili se bomo, da si bomo za ta jubilej izmislili še kakšen dodaten »cukrček«.
V nedeljo smo v opoldanskem času spet zasedli abtobu-se in se ustavili v Naklem pri Marinšku, se najedli in se poslovili. Kot bi mignil smo
bili spet čez Ljubelj. Ker smo bili v enem dnevu v treh državah, je za slovo še poliglot Miha Kap povedal multijezično pesnitev »Od lepe Vide« prosto po Prešernu in požel obilo hahljanja in odobravanja. Šele potem smo začeli počasi spet
premišljevati o sivem vsakdanjiku. Malce utrujeni, a zadovoljni smo se raztepli po domačih krajih od Zilje do Pliberka.
Nasvidenje drugo leto na desetem izletu Slovenskega vestnika! Na njem vas bomo, če nam bo sreča mila, spremljali vsi, za vse potrebno pa bo spet poskrbela duša naših izletov Milka Kokot.	S. W.
Hodišani in Škofičani so se pomerili v kegljanju
Naš najstarejši udeleženec, čil in čvrst g. Prinčič z ženo
GLASBENA NOVOST
Nova kaseta MePZ »Gallus«
Mešani pevski zbor »Jakob Petelin Gallus«, ki je pretelo soboto v Celovcu uspešno sooblikoval koncert v okviru južnotirolskih kulturni dni, je izdal novo kaseto in kompaktno (CD) ploščo z naslovom »Kako je lep ta kraj«. Izbor, pripravil ga je pevovodja Jože Ropitz, prikazuje ustvarjalce dvajsetega stoletja, ki so s svojim delom prispevali k ohranitvi slovenske besede in melodije. Eno ime je posebno prisotno - namreč Milke Hartmanove. Po njenih besedilih so segali Pavle Kernjak, Anton Jobst, Silvo Mihelič in oba zborovodja »Gallusa« France Cigan in Jože Ropitz. Ob Milki, starosti slovenske koroške literature, se pojavljajo na plošči še Valentin
Polanšek, Lenčka Küpper, Flora Rauter, Anton Nagele in Franc Leder - Lesičjak ter pevovodja Janez Petjak. Kot har-monizatorji koroških pesmi sodelujejo Zdravko Svikaršič, Lojze Lebič in Luka Kramolc ter Belokranjec Marko Bajuk, prvi harmonizator Milkinih pesmi.
Kaseta in plošča, posneti konec maja 1994 v kotmirški cerkvi, soizdajatelj je KKZ, sta kot piše v spremnem besedilu »dokaz besednega in glasbenega ustvarjanja med koroškimi Slovenci in naj bi ustvarjeno ohranjevali tudi bodočim rodovom«.
Kaseta stane 150, CD plošča pa 190 šilingov. Dobite pa ju v slovenskih knjigarnah ali pa pri pevcih »Gallusa«.
SPD »BOROVLJE«
obvešča starše in otroke
da se bodo spet začele otroške ure v ponedeljek, 24. oktobra, ob 18.00 v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati. V načrtu je priprava za miklavževanje!
Jezik
/f
duša
Janko Messner
Nekdo ne zna slovensko oz. je površen
J. K. v Komentarju NT 16. septembra 1.1. takole pravi:
Izid volitev je dokazal, kaj lahko nekdo doseže, če se zaveda nekaterih osnovnih načel v političnem udejstvovanju.
Mož ne bo mogel drugače: odpreti bo moral slovensko slovnico in si natančno ogledati rabo nedoločnih zaimkov. Ti zdaj izražajo NEDOLOČENO OSEBO ALI REČ, zdaj DOLOČENO OSEBO ALI REČ, čeprav oboje uvrščamo med nedoločne zaimke!
Kako to? - Naj ponovno prikažem rabo na primerih:
Pridi k telefonu, nekdo te kliče!
Jaz pa sem si nekaj zmislil.
Srečal sem nekega čudaka.
Tedaj sem se nečesa spomnil.
V	vseh teh in takšnih primerih mislimo na DOLOČENO osebo ali reč, ne maramo pa je ali ne moremo, nočemo imenovati. Torej je pol določena, pol pa nedoločena.
Nekaj čisto drugega pa so absolutno nedoločene osebe ali reči: Da bi le že prišel kdo in mu stvar razložil! Pokliči koga, da ti bo pomagal! Kje si že videl kaj takega? Kje je še kak t a k kraj?
V	gornjem stavku gre za absolutno nedoločenega človeka, neznan nam je, lahko gre zate, zame, zanj ali zanjo, za koga r k o 1 i že!
Druga nepotrebna napaka pa je udejstvovati se, ki ga je Slovenski pravopis označil s puščico, opozarjajočo na lepši, pravilni delovati, delati, uveljavljati se.
Popravljen stavek je tedaj tekšenle:
Izid volitev je dokazal, kaj lahko kdo doseže, če se zaveda nekaterih osnovnih načel v političnem delovanju.
Za zaključek pa še besedo o prislovu »oziroma«: že namesto brez ozira na kaj pravimo lepše: ne glede na kaj, namesto v nekem oziru pa v nečem.
V	največ primerih rabimo namesto oziramo pravilno ali: knjiga oziroma brošura je prav povedano: knjiga a 1 i brošura. Tako bi morali v gornjem naslovu zapisati: Nekdo ne zna slovensko, ali pa je površen.
SODELOVANJE ZBOROV
Karavanke kot simbol srečanja
Pod geslom »Pesem odpira Evropo« bo v soboto, 22. oktobra 1994, v farni dvorani v Selah koncert evropske razsežnosti in mednarodnega značaja, ki ga bosta oblikovala MePZ »Sele« in moški pevski zbor/Mannenkoor »Karawanken« iz Volkel-Udena na Nizozemskem.
Res je na prvi pogled nenavadno, da si je nizozemski zbor izbral Karavanke za svoje ime. Še bolj ko pa vemo, da so določeni krogi na Koroškem to gorovje v svoji zaslepljenosti in ozkosti posilili za od »od Boga hoteno mejo«, ločnico in oviro proti slovanskim valovom, ki da od juga butajo ob »klanes Landle Karntn« in ogrožajo njegovo enotnost in svobodo. Če pa odmislimo to nemiroljubno in tipično »domovinsko« miselno in besedno navlako, in če poznamo vse druge okoliščine, se nam to poimenovanje ne zdi več tako čudno, ampak bolj kot poklon pred lepoto in samoumevno veličastnostjo tega gorskega masiva, na čigar severni in južni strani živijo Slovenci.
Zbor »Karawanken« je razmeroma mlad, šteje 47 pevcev in se poleg nizozemski pesmi
težiščno posveča slovanski in predvsem slovenski glasbeni literaturi. Nekateri njegovi člani so veliki oboževalci Wemigo-vega kampa »Rož« na Kočuhi in med njihovim rednim bivanjem v naši deželi jih je gorski masiv Karavank tako očaral in jim prirasel k srcu, da so svoj zbor poimenovali po tej skalnati verigi.
Roman Verdel
Po posredovanju družine Wernig so ti člani zbora navezali stike z boroveljskim in selskim zborovodjem mag. Romanom Verdelom. Lani sta se odbora nizozemskega in Selškega mešanega zbora prvič
srečala in se kaj hitro domenila za sobotni koncert. Nizozemci so se za selski mešani zbor odločili prav zato, ker Sele ležijo tik pod Karavankami, selsko rekordno število glasov za pristop Avstrije k EU pa je še dodatno dober znak za sodelovanje na mednarodni ravni.
Svoje je pri navezovanju stikov in posredovanju predstav prispevalo tudi združenje Nizozemcev na Koroškem / de nee-derlandse Verenigung in Kärnten pod vodstvom gospe Thomele iz Borovelj, sopriredi-telj srečanja pa je tudi Krščanska kulturna zveza.
Most med Nizozemsko in Selami pa naj bi se v prihodnosti še bolj okrepil. Najboljša priložnost za to je prav kulturna izmenjava. Kot smo zvedeli, bo selski mešani zbor drugo leto »karavanškim« pevcem vrnil obisk in bo v okviru turneje po Nizozemski gostoval tudi pri slovenskih izseljeniških društvih v Belgiji in Nemčiji.
Pa še to: zbor »Karawanken« bo v nedeljo, 23. oktobra, ob desetih pel pri maši v Selah, popoldne ob 14.30 pa bo gostoval v Kulturnem domu »Danica« v Šentprimožu.
Franc Wakounig
VUKOVIČ V CELOVCU
Očiščevanje pri zmajevem repu
Za odtenek od pajčevine debelejše črte, v pravokotniku nanesena na kot večerna megla sivi tlak celovškega Novega trga se medlo luščijo iz Somraka in vabijo na akcionis-tično-kulturni spektakel čistilne risbe, ki si ga je omislil Milan Vukovič, izvedlo pa ga
je Kulturno društvo »Pri Jo-klnu«. Zmaj je hvalabogu obrnjen stran in zato kot kamniti stražar v oktobrski noči ni in ne more biti odgovoren za vso zadevo.
Kajti odkar so mu za eno celo dobo spodnesli in odnesli Herakleja, sploh nič več ne ve, kaj se za njegovim hrbtom oz. za trikrat zavitim in na koncu odlomljenim repom dogaja. In
tako se tudi estetike koroškega grba, spletenega iz ovelih rož in postavljenega tik pod špico njegovega zadenjskega podaljška, revček ne more naužiti. Zato pa so že poprej mestni uradniki bili tem bolj pikolovski in so le s težkim, a z birokratsko mrzlim in konec kon-
cev nepristojnim srcem dovolili tloris čistilne naprave na osrednjem celovškem placu.
Umetnik Milan V. in igralec Peter Raab, kasneje bo državniško zaneseno in dramatično izpovedno prebral čistilni manifest (Abwasser-Abmensch/-Odplake-odčlovek?), še zadnjič skušata dognati najbolj efektni vpadni kot luči na govorniški oder, župan Guggenberger, ki
je podprl ta projekt, kuka skozi steklena vhodna vrata svoje službene rezidence in polagoma se približujejo mase ljudi (glej tam spet nekdo prihaja) kraju dogodka. Medtem pa nekateri Celovčani neprizadeto in hladnokrvno (kako je le to mogoče) prečkajo (nekateri celo s psi!) stilizirano čistilno napravo in pri tem niti ne razmišljajo, da topotajo po osrednjem kulturnem dogodku tega celovškega večera. Fučka se jim vse to, malomešččanski jari gospodi!
V tem dramatičnem trenutku se župan približa govorniškemu odru, približajo se mu tudi umetnik in zastopniki kulturnega društva, Katja Sturm-Schnabl na kratko pozdravi navzoče (med njimi seveda tudi župana G.) in jim predstavi projekt čistilne naprave. Med šklocanjem fotoaparatov in temo ter meglo parajočimi sledovi bliskavic prebere Peter Raab čistilni manifest. Po zahvali se vsi odpravijo k Joklnu, kjer je v prvem nadstropju razstava kredastih portretov made by Vukovič mejaških Korošcev.
Večer se ob kramljanju in rujni kapljici prevesi v vsespo-lošno zadovoljstvo in kritično konverzacijo, obrisi čistilne naprave pa počasi, brez opcije na vrnitev, zginjajo pod umazanimi jesenskimi sledovi čevljev.
Franc Wakounig
Umetnik, Katja Sturm-Schnabl in župan Guggenberger
PRIREDITVE
ČETRTEK, 20.10.
CELOVEC, pri Joklnu
21.00	All You Need Is Love - teoria in avdovizija
PETEK, 21.10.
ŠPITAL, dvorec Porcia - Deželna vlada
14.00	Kongres »Narodne skupnosti v Evropi« - narodne skupnosti in mediji - Svoboda v raznolikosti
CELOVEC, v Mladinskem domu, Mikschallee 4
17.00	Redni občni zbor Posojilnice-Bank Celovec za člane
SOBOTA, 22. 10.
ŠPITAL, dvorec Porcia - Deželna vlada
9.00	Kongres »Narodne skupnosti v Evropi« - narodne skupnosti in mediji - Svoboda v raznolikosti
OBIRSKO, pri Kovaču - Alpski klub »Obir«
20.00	10 let »Tria Pavlič« - nast. Trio Pavlič s pevci, kvartet Rogla, MoPZ »V. Polanšek«, Pegrinov trio, ans. Fantje izod Rogle
SELE, v farni dvorani - PD Sele, KKZ, društvo Nizozemcev na Koroškem
19.30	Koncert »Pesem odpira Evropo« - sod. MoPZ »De Karawanken« iz Nizozemske, MePZ Sele (vodi Roman Verdel)
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja«
20.00	»Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«
NEDELJA, 23. 10.
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPZ, SPD »Rož«
19.00	Busch/Fritz/Lipuš: Jošt in Jaka, musical, nastopajo člani Scene 11
GLOBASNICA, v avli Ij. šole - SKD Globasnica, SPD »Edinost« iz Štebna
20.00	»Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«
ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD »Danica«
14.30	Koncert »Pesem odpira Evropo« - nast. MoPZ »De Karawanken« iz Nizozemske in MePZ »Danica«
DOBRLA VAS, Posojilnica-Bank Podjuna
7.00	Izlet v Podčetrtek in Atomske toplice - Olimje
PONEDELJEK, 24. 10.
ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPZ, SPD »Rož«
9.00	in 11.00 Busch/Fritz/Lipuš: Jošt in Jaka, musical, nastopajo člani Scene 11
TOREK, 25. 10.
RADIŠE, v kulturnem domu - SPD »Radiše«
20.00	»Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«
SREDA, 26. 10.
RADIŠE, izpred kulturnega doma - SPD »Radiše«
10.00	Pohod po Radišah
ŠENTPRIMOŽ, v ljudski šoli
10.00	Otvoritev obnovljene in dograjene ljudske šole v Šentprimožu; nast. MePZ »Danica«, Sängerrunde in folklorna skupina »Turnersee«, šolska mladina
PONEDELJEK, 31.10.
CELOVEC, na univerzi pred. 1 - Združenje staršev TAK Predavanje »Smrt nas uči živeti«, predava Karin Leitner
CELOVEC, na pokopališču v Trnii vasi - ZKP
15.00	Dan mrtvih - osrednja spominska prireditev za padle
RAZSTAVE
■	CELOVEC
Napoleonstadl, St. Veiter Ring 10 - Paris - Experiment:
Stadt, ideja in koncept dr. Irene Pichler (do 21. 10.)
Kunstforum, Villacher Str. 8 - Suse Krawagna (do 5. 11.)
Galerija Slama, Benediktinerpl. 3 - Lisa Fluber, Klaus Mertens, Dirk Lumen (do 22. 10.)
Galerija Carinthia, Alter Pl. 30 - Maria Moser »Bilder -sinnliche Macht«, (do 22. 10.)
Hiša umetnikov, Goethepark 1 - Gotthard Muhr, Christian Gasser, Joachim Baur (do 29. 10.)
Deželna galerija, Burggasse 8 - Hermann Nitsch, nova dela (do 20. 11.)
■	ŠENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI
Samostan - Razstava »Glas & Porzellan - Tischkultur und
Lebensfreude« (do 27. 10. vsak dan od 9.00 do 17.00)
■	ŠTALENSKA GORA
Izkopanine na Štalenski gori/Magdalensberg do 28. 10. od 9.00 do 12.00 in 12.30 do 17.00
■	VELIKOVEC
Galerija Magnet, Hauptplatz 6 - Razstava Wernerja Berga (do 5. 11.); 23. 10. ob 11.00 ogled razstave pod vodstvom Veita Berga, prir. PD »Lipa«
■	TRG
Amthof - Gerhild Tschachler - Nagy »Künstlerleben« (do 25. 10.)
■	DUNAJ
Galerija Peter Ohrfandl, Dapontegasse 7, 3. okraj -Drago Druškovič »Grafike« (do 5. 11.)t
■	ROŽEK
Galerija Šikoronja - »Bangala« (do 26. 10.)
KONGRES - SVOBODA V RAZNOLIKOSTI
NARODNE SKUPNOSTI V EVROPI
»Narodne skupnosti in mediji«
21. in 22. oktobra 1994 v Dvorcu Porcia Spittal/Drau, Koroška, Avstrija PRIREDITELJ: Dežela Koroška, Soprireditelja: Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) in Kulturni urad Spittal/Drau. POKROVITELJSTVO: Delovna skupnost Alpe-Jadran. VODSTVO KONGRESA: Namestnik direktorja Urada kor. dež. vlade ddr. Karl Anderwald in dr. Marija Novak-Trampusch
PETEK, 21. OKTOBRA
14. do 18. URE
■	Otvoritev - namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler
■	Uvodne besede h generalni temi: namestnik direktorja Urada kor. dež. vlade ddr. Karl Anderwald
■	Okrogla miza na temo »Manjšine in sredstva množičnega obveščanja« • dr. Michael Ausserwinkler (namestnik kor. dež. glavarja, SPÖ) • hon. prof. dr. Heinrich Neisser (predsednik kluba ÖVP) • dr. Jörg Haider (zvezni predsednik stranke FPÖ) • Borut Šuklje (Direktor Urada vlade za informiranje, Slo) • univ. prof. dr. Roland Girtler (sociolog. Univerza Dunaj) moderacija: univ. prof. dr. Herbert Dachs (politolog, Univerza Salzburg)
19.00
■	Sprejem pri koroškem deželnem glaverju v dvorcu Porcia.
■	Kulturni spored: Branje judovskega pisatelja Josefa Burga, rojenega v Ukrajini, koncert judovskega mladinskega zbora »Kajor« iz Černovcev
SOBOTA, 22. OKTOBER
9.00	do 12.30
■	Mediji na Koroškem s posebnim ozirom na slovenska tiskana občila, referent: Peter Kersche (A), avtor in prevajalec, član »Grazer Autorenversammlung« in »Foruma Stadtpark« in koroške zveze pisateljev; Urad kor. dež. vlade, odd. 5 - kultura
■	Radio in televizija za slov. narodno skupnost na Koroškem iz vidika slovenskih programov pri ORF - Koroška, referent: Mirko Bogataj (A)
■	Situacija slov. tiskanih medijev v Italiji in Avstriji ob primeru dnevnika Republika, referent: Ivan Lukan (A)
■	Medijska situacija narodnih skupnosti na Dunaju, referent: dr. Heinrich Wolf (A)
14.00	do 16.30
■	Medijska situacija Ladincev v Alpskem loku: Graubünden, Južna Tirolska, Trentino, Belluno, Furlanija, referent: dež. sv. v. p. dr. Hugo Valentin (I - Južna Tirolska)
■	Radijski programi za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji, referentka: mag. Cornelia Kogoj (A)
■	Poročilo: koreferat: Jolan Czäszär (Slo) - vodja radijskega programa za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji -Medijska situacija lužiških Srbov, referent: Horst Adam (Nemčija), urednik tednika Nowy Časnik
16.30
■	Zaključna beseda: univ. prof. dr. Christoph Pan (Bozen, Südtiroler Wirtschafts- und Sozialinstitut), predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS)
Konferenčni jeziki: nemščina, slovenščina, italijanščina Konferenčni birö je na razpolago od 21. oktobra 1994, od 13. ure naprej v Dvorcu Porcia. Prijave naslovite na: Amt der Kärntner Landesregierung, Landesamtsdirektion-Volksgruppenbüro / Urad kor. dež. vlade - Biro za slov. nar. skupnost, Arnulfplatz 1, 9021 Klagenfurt, tel: 0 46 3/536 28 64, faks: 0 46 3/36 28 25.
Slovenski vestnik čestita:
gospodu Lukasu Golavčniku iz
Dobrle vasi za 26. rojstni dan; gospe Angeli Podgornik z Apač za 80. rojstni dan; gospe Milki Blažej iz Podlibič pri Šmihelu za rojstni dan; gospe Mariji Müller s Suhe pri Šentjakobu za rojstni dan; gospe Urši Dissinger iz Šentjakoba za osebni praznik; gospe Dini Rassinger iz Sentpetra za osebni praznik; gospodu Len-ciju Novaku z Obirskega za 62. rojstni dan; gospe Kristi Novak-Ožbovtovi z Vognjega polja za rojstni dan; gospe Tereziji Bürger iz Celovca za osebni praznik; gospe Uršuli Krištof iz Vidre vasi za osebni praznik; gospe Mariji Kraut z Bistrice za osebni praznik; gospe MarijiPachtev iz Pliberka za osebni praznik; Danici Gregorič iz Podjune za 12. rojstni
dan; gospe Micki Mischkulnik iz
Velike vasi pri Šentjakobu za rojstni dan; gospe Rezi Stem iz Železne Kaple za visok življenjski jubilej; gospe Uršuli Markovič z Vinogradov za osebni praznik; gospe Uršuli Zergoj iz Kazaz za osebni praznik; gospe Katarini Petschnig iz Šmarkeža za osebni praznik; gospodu Gregorju Slu-govcu iz Lancove za osebni praznik; gospodu Hubertu Podgoršku z Bele pri Železni Kapli za 55. rojstni dan; gospe Tereziji Pau-scher iz Celovca za 87. rojstni dan in god; gospe Sabini Schweiger iz Svetne vasi za rojstni dan; gospodu Kristlnu Jugu z Borovnice za osebni praznik; gospe Katri Magek iz Sel za rojstni dan; gospodu Tončiju Traunu iz Lo-vank za rojstni dan.
Radio Koroška
SLOVENSKE ODDAJE
Četrtek, 20. 10.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 21. 10.
18.10 Kulturna obzorja
Sobota, 22. 10.
18.10 Od pesmi do pesmi-od srca do srca
Nedelja, 23. 10.
6.30 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (mag. Božo Hartmann)
18.10 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 24.10.
18.10 Mediji kot soobfikavalci narodove zavesti.
Peti narodnostni kongres.
Torek, 25. 10.
18.10 Partnerski magazin
Sreda, 26. 10.
18.10 Dobro jutro na Koroškem
21.05 Dober večer, sosed
Dober dan, Koroška
Nedelja, 2. 10.,
13.00 ORF 2
Ponedeljek, 3.10.
16.20 TV SLO 1
PREDVIDENA VSEBINA
■	Žareče oči mladih so najlepše plačilo; Ljudsko šolo pri Božjem grobu so povečali in obnovili.
■	Vsi so želeli spremembo, deželni šolski svet pa je vztrajal pri prvotni odločitvi: stavka dijakov Dvojezične trgovske akademije.
■	»Narodne skupnosti in mediji«; 5. kongres Biroja za slovensko narodno skupnost koroške deželne vlade.
■	Tudi v poklicnem življenju velja: več jezikov znaš, več veljaš.
■	Nogomet v regionalni ligi: SAK - Marchtrenk
POSOJILNICA-BANK CELOVEC
reg. zadruga z omejenim jamstvom
S
vabi vse svoje člane na
redni občni zbor
ki bo v petek,
21. oktobra 1994, ob 17. uri
v Mladinskem domu, Mikschallee 4 v Celovcu. Predsednik upravnega odbora
SLOVENSKI VESTNIK
Uredništvo
Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/K 1 agenturi, Avstrija, telefon 0 46 3/51 43 00-30, 33, 34 in 40, telefaks 0 46 3/51 43 (X) 71.
________Üsmeijenost lista_________
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Uredniki
Jože Rovšek, Sonja Wakounig,
Franc Wakounig
Izdajatelj In založnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16,9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0 46 3/51 43 00, telefaks 0 46 3/51 43 00 71.
_______________Tisk_______________
Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0 46 3/50 5 66 telefaks 0 46 /51 43 00 71.
Uspešna predstavitev Založbe Drava na 46. frankfurtskem sejmu
Osmič, od tega petič z lastnim stojiščem, je celovška založba DRAVA letos sodelovala na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki je največja in najuglednejša tovrstna prireditev na svetu. O motivih sodelovanja treh slovenskih koroških založb na sejmu smo v SV že poročali.
Osrednje težišče letošnjega Frankfurta je bila (mimo vseh bombnih groženj) južnoameriška država Brazilija. Prihodnje leto bo v središču pozornosti Avstrija.
Drava se je predstavila z inte-retničnim in multikulturnim programom evropske razsežnosti. V tem sklopu je predstavila knjižne novosti o mirovni vzgoji (Das neue Europa wächst von unten), sožitju jezikov (Mit Sprachen leben), literarne prevode iz slovenščine: Ivan Cankar (Vor dem Ziel) in v slovenščino:	Peter Handke
(Nauk gore Sainte-Victoire), Maruša Krese (Beseda-zbirka pesmi iz Sarajeva).
Tragedija v Bosni in Hercegovini je bila tematsko seveda prisotna tudi na knjižnem sejmu. Založba Drava je na to tematiko predstavila dve knjigi: avtobiografske spomine bosanskega avtorja Muhidina Sa-
Šola pri Božjem grobu ali na Humcu, kot pravijo domačini, že dolgo sodi med vzorne dvojezične šole na deželni in tudi mednarodni ravni. Sem so prihajale in še prihajajo delegacije iz domala vseh evropskih držav, da neposredno doživijo potek dvojezičnega pouka. Te dni na primer so bili germanisti iz vse Evrope, med drugim iz Moskve in Estonije, gostje božjegrobške ljudske šole.
V soboto, 15. oktobra, pa je ta šola slavila pomemben dogodek - zaključek pregradnje in dogradnje prostorov. To je bil seveda velik dan za šolarje, učiteljski zbor, starše, vso okolico in občino Pliberk.
Z obnovo poslopja in do-gradnjo novih prostorov so pričeli 1. julija 1993, končana pa je bila 15. oktobra 1994. V tem letu je bila šola gost pli-berške glavne šole.
Celoten gradbeni projekt, med drugim so obnovili sanitarije, napeljali centralno kurjavo, dogradili novo telovadnico, dodaten razred in prostor za ročnost, je stal 16,5 milijona šilingov, financirala pa sta ga občina Pliberk in dežela. Načrt za pregradnjo je napravil arhitekt Reinhold Vetschko, kateremu je uspela vzorna simbioza
riča »Keraterm«. V njih opisuje svoje ujetništvo v tovarni keramičnih izdelkov Keraterm, v kateri so četniki uredili taborišče smrti. Dejstvo, daje Sa-rič, ki sedaj živi kot pregnanec v Gradcu, le s težavo dobil vizo za sejem, pa razgalja dvolično
politiko zahodnoevropske družbe do beguncev in žrtev vojne na Balkanu.
Knjigo »Keraterm« so novinarji ocenili za enega izmed knjižnih dogodkov leta. Rupert Neudeck, ugledni in mednarodno priznani novinar Deutsch-land-Funk in pobudnik humanitarne pomoči Cap Anamur-Deutsche Notärzte e. V. za pomoč Vietnamu in tudi Bosni in Hercegovini, pa je za-
med starim in novim. Načrte za šolo na Humcu, ki so jo gradili pod vodstvom zaslužnega pedagoga, ravnatelja Valentina Vavtija (očeta sedanje ravnateljice Irene Žele) in odprli 9. 11. 1958, je izrisal arhitekt Janez Oswald. Šola je s svojo značilno arhitekturo postala arhitek-
tonski simbol, čigar značilnost je v okviru pregradnje uspelo ohraniti tudi arhitektu Vetsch-ku.
Spored sobotne svečanosti so oblikovali šolarji in učiteljski zbor pod vodstvom ravnateljice Irene Žele. Pripravili so pantomimično igro, deklamacije in pevske vložke, spregovo-
ložbi Drava v knjigo obiskov zapisal sledeče: »Das ist das zeitaktuell wichtigste und dringlichste Buch des Jahres 1994. Ich habe geglaubt, daß ich sehr viel über die Vertreibungen, Gefängnisse, Folter in Nordbosnien wußte. Immer
habe ich gezögert, daß deutsche Wort »Konzentrationslager« zu verwenden, wenn ich von Keraterm und Omarska hörte. Dann las ich das Buch von Mu-hidin Šarič ...«. Neudeck je pripravil tudi enourno radijsko oddajo z avtorjem knjige. S Šaričem so se pogovarjali med drugim tudi novinarji Hessischer Rundfunk, Bayerischer Rundfunk, Südwest-Funk, Sender Freies Berlin, Frankfurter
rili pa so župan Raimund Grilc, inšpektorja Franc Wiegele in Albin Pallaser, poslanec Koll-man pa je v imenu dežele predal ključe obnovljenega poslopja. Pliberški mestni župnik Ivan Olip je poslopje blagoslovil.
Ravnateljica Irena Žele se je
v nagovoru zahvalila za pomoč in podporo občine ter dežele in izvajajočim firmam, posebej pa se je spomnila svojega očeta in predhodnika Valentina Vavtija, ki je kot daljnoviden pedagog uvedel še danes veljavni pedagoški koncept šole - vzgoja v duhu tolerance, enakopravnosti, enakovrednosti in medsebojne-
Allgemeine Zeitung, Frankfurter Rundschau, Der Spiegel.
Druga knjiga z bosanskim kontekstom pa je pesniška zbirka »Beseda« Maruše Krese. Avtorica je bila v času sejma v bosanski prestolnici Sarajevo, katere zaradi vojnih zapetljajev ni mogla zapustiti. Znani bosanski pisatelj Semezdin Meh-medinovič, kateremu je po skrivnih poteh le uspelo zapustiti oblegani Sarajevo in pravočasno prispeti v Frankfurt, je knjigi na pot zapisal sledeče: »Ra-dujem se Marušinim knjigama. Maruša je jedini stranac v Sarajevu, koji je s razlogom puto-vao u rat, ona je i sada tamo ... Hvala za knjige«.
V začetku novembra bo Maruuša Krese brala v Celovcu.
Na dober odmev je naletela tudi študija Andreja Lebna »Vereinnahmt und ausgegrenzt« o koroški slovenski književnosti.
To je prva študija, ki analizira odmevnost koroško-slovenske literature tako v občesloven-skem kot tudi v nemškem jezikovnem območju.
Prvi dan sejma je založbo obiskal minister Rudolf Schölten in se pohvalno izrazil o programu in delovanju Drave.
Franc Wakounig
ga spoštovanja. Vavti ni položil samo temelje sedanji šoli, ampak se je zelo angažiral pri izdajanju novih učbenikov za dvojezično šolstvo na Koroškem. S tem mu je uspelo, da je šola bila in je še priznana kot vzorčna dvojezična šola, ki so jo v teku let obiskale domala neštevilne delegacije z vsega sveta.
Tudi Irena Žele in člani učiteljskega zbora se udejstvujejo pri izdelovanju novih učbenikov in pri šolskih poskusih, hkrati pa je ob sodelovanju strokovnjakov iz Koroške in Slovenije vodila tudi prve kompaktne seminarje za dvojezične učitelje in s tem odpirala pot sodobnim metodam dvojezičnega poučevanja in pouka slovenščine.
Na šoli pri Božjem grobu, ki je v teku 35 let dala 53 absolventov višjih in visokih šol, lok sega od diplomata do učitelja, in kjer je stalno prijavljenih okoli 90 odstotkov učencev k dvojezičnemu pouku, poučuje šest učiteljic in učiteljev v štirih razredih in v mali šoli (predšoli).
Statistika pa pravi, da bojo na Humcu tudi v prihodnje poučevali otroke v duhu strpnosti in sožitja in jih vzgajali v samozavestne, samostojne in misleče člane družbe. F. W.
IZ ŽENSKEGA VIDIKA
Ženske
v prvih vrstah
piše Šteflia Vavti
Volitve so pokazale, da (moška) politika nas zenske ne more več izrinjati in potiskati v kotičke.
Že v predvolilnem boju so prav ženske - konkretno Ma-delaine Petrovič in Heide Schmidt - nastopale zelo argumentirano, njihove izjave so bile stvarne in ne le dema-goške, kakor smo jih v avstrijski politiki sicer navajeni. Letošnji volilni boj je poleg tega dokazal, da (moški) politiki kaj radi uporabljajo napade in čustvene izbruhe.
Čustvenost in nekritičnost pa je naša družba doslej pripisovala v prvi vrsti ženskam. Se je torej svet zasukal za stoosemdeset stopinj? In je izid volitev potrditev, da ženske v naši družbi napredujemo?
V delovnem svetu je znano, da morajo biti ženske precej boljše kot njihovi moški kolegi, če se želijo v karieri povzpeti. Mislim, da je podobno tudi v politiki. Vedeti morajo, o čem govorijo. Moški si ponavadi brez večjih težav ustvarjajo kariero tudi zato, ker se znajo bolje »prodajati«. Medtem ko Ženske rade izpostavljajo svoje šibke točke, pri moških -vsaj pri njihovem nastopanju - kaj hitro nastane vtis, da so najboljši, najbolj pametni, skratka brez šibkih točk.Da je resnica včasih drugačna, so pokazale tako imenovane »okrogle mize«, ob katerih so se soočali politiki in politikarice raznih strank, kajti nastopi žensk so govorili zase in - kot je pokazal izid volitev - prepričali tudi precejšnje število volil-cev in volilk.
Ženske smo storile velik korak. Vendar pa to še ne pomeni, da zdaj lahko počivamo na lovoriki. Dejstvo, da sta se dve politikarici pri volitvah uveljavili, je sicer razveseljivo in bo zagotovo v prid ženskam, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je na svetu zaposlenih 40 odstotkov žensk, prejmejo pa le desetinko svetovnega dohodka. Pri nas na Koroškem pa na-meščenka še vedno za enako delo prejme približno 3.000 šilingov manj.
Čeprav je zakonodaja v preteklih letih storila nekaj korakov v smer enakopravnosti ženske, se prepad med teorijo in prakso še ni bistveno zmanjšal. Ženske so največkrat preobremenjene, ker moški niso pripravljeni prevzeti svojega deleža v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok.
Uspeh dveh politikaric pri volitvah je torej le prvi korak, kateremu bodo morali kmalu slediti drugi.
POMEMBNA PRIDOBITEV
Sola pri Božjem grobu obnovljena
Nastop učencev ob otvoritvi obnovljene šole
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
REGIONALNA LIGA	Piše Eda Velik
Na Štajerskem ni točk za SAK
Po porazu razočarana trener SAK II Miha Kreutz in S. Sadjak
LUV Graz - SAK 2:0 (1:0)
SAK: Preschern, Savič, A. Sadjak, F. Sadjak, Škof (46. Pihorner), Blajs, Sumberac, Šmid, Eberhard, M. Sadjak, Lippusch
Brez kapetana Wölbla -brez glave
Kaže, da na štajerskem ni točk za SAK, kajti tudi tokrat so se slovenski nogometaši vrnili domov praznih rok. Tokrat pa bi si jih tudi ne zaslužili, saj so odigrali doslej najslabšo tekmo. Ne spredaj, ne v sredini, ne v obrambi, nikjer ni bilo prave igre in vneme ... Moštvu je tokrat manjkal nekdo, ki bi ga zbudil oziroma vodil. Zato je bilo tem bolj čutiti, da je manjkal kapetan Christian Wölbl, ki je doslej vedno vzorno vodil svoje moštvo, tokrat pa zaradi četrte rumene karte ni smel igrati.
V napadu pa je manjkal Ch. Petschenig, ki je zaradi poškodbe kolena moral opazovati tekmo svojih kolegov s strani. Po tekmi je dejal: »Najbolje je, da takoj pozabimo to tekmo in v Celovcu pokažemo, kaj res znamo. Kar se je danes dogajalo, je žalostno. Od zunaj vse napake vidiš še bolje in hudo je, ko ne moreš pomagati.«
Zaskrbljeni trener
Dr. Ivan Ramšak je bil po tej tekmi videti zelo zamišljen in zaskrbljen. Vendar bolj kot poraz v Gradcu ga skrbijo slabi pogoji za trening: »Sedaj, ko je zvečer že tako kmalu temno, treniramo v skoraj neznosnih razmerah. Treninge smo preložili na 16. uro - to pa je za
marsikoga prezgodaj, ker jim pač delovni čas ne dopušča, da bi bili pravočasno na igrišču. V Grabštanju ni osvetljave, pa tudi kabine so nekurjene in neurejene.
Zato sem kratkomalo štartal z akcijo »Luč za SAK«.
Ko sem s svojimi kolegi igral nogomet, sem pojamral, v kakšnih razmerah moramo trenirati, in zdravniki so bili takoj pripravljeni pomagati. Sklenili so, da nam bodo kupili drog z lučjo (pribl. 30.000 šil.). Za dobro osvetljavo pa bi potrebovali najmanj šest takih drogov.
Zato upam in pozivam vse ljubitelje nogometa, da nam pomagate. Morda se še kje najde kakšna skupina ali posameznik, ki bi nam kakorkoli priskočili na pomoč. Lahko se javite tudi osebno name.«
SAK V SOBOTO NA STADIONU
Slovenski atletski klub bo svoji zadnji tekmi odigral na celovškem mestnem stadionu. Že v soboto, 22. 10. 94, ob 18. uri bo gostil Marchtrenk.
Igralci so po tekmi v Gradcu obljubili, da se bodo še posebno potrudili. Veselijo se že lepega igrišča in nočne osvetljave, tako, so dejali, se že vedno dobro igrali.
PODLIGA VZHOD
Bilčovs - Mostič	0:0
Globasnica - Ruda	1:0
Prva zmaga na domačih tleh za nogometaše Globasnice. Proti tretjemu na lestvici, Rudi, je Globasnica dosegla svojo prvo zmago doma. Sicer je bila zelo tesna, vendar razveseljiva, saj je z njo še obdržala stik z moštvi, ki se nahajajo nekje v sredini lestvice. Gol za Globasnico je v 70. minuti uspel A. Dlopstu.
1. RAZRED D
Železna Kapla - Šmarjeta 1:0 Eitweg - Dobrla vas	1:2
Šmihel - Vovbre	1:1
Tokrat se je sreča nasmehnila Selanom, ki so bili še 10 minut pred koncem tekme v zaostanku z 1:0. Vendar niso popustili in ko je nasprotnik dal avtogol, so Selani njihovo zmedo izrabili. Florjanu Oražetu je nekaj minut pred koncem tekme uspelo dati za Sele zmagovit gol.
Musiči
Ä’-äfr.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »ROŽ« VABITA NA MUSICAL »JOŠT IN JAKA«
v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu
v nedeljo, 23. oktobra 1994, ob 19. uri
in v ponedeljek, 24. oktobra 1994, ob 9. in ob 11. uri.
Ne zamudite potegavščin teh dveh pobalinov - Jošta in Jake!
Amaterji SAK zaključili na 5. mestu
SAK II - Ochsendorf 0:1
SAK: Wastian, S. Sadjak, Zanki, Tolmaier, Hren, Kreutz, Tiganj, Nachbar, (Kampusch), Sienčnik, Buchwald, Mandl.
Jesenski del prvenstva je druga ekipa SAK zaključila s porazom. Nekoliko nesrečno sicer,
vendar, če ne daš gola, ga pač dobiš. Od 12 tekem sojih osem zmagali, štiri pa izgubili. Zanimivo, da nobene tekme niso igrali neodločeno. S tem zadnjim porazom je zaostanek za prvim na lestvici, za DSG Borovljami, narastel na 5 točk, kar gotovo ni najboljše izhodišče za vigredni del prvenstva.
						
1. DSG Borovlje	12	10	1	1	31-6	21
2. FC Ochsendorf	12|	7	4	1	23-9	18
3. TSV Grabštanj	12	7	2	3	26-7	16
4. SC Hodiše	11	8	0	3	31-14	16
5. SAK II	12	8	0	4	23-16	16
6. KAC	12	5	4	3	18-14	14
7. HSV Celovec	12	4	4	4	21-19	12
8. SV Donau	12	3	2	7	20-26	8
9. ASKÖ Žihpolje	12	3	2	7	12-18	8
10.SK Kriva Vrba	11	3	1	7	14-30	7
11. Pošta	12	1	2	9	9-34	4
12.ATUS Poroče	12	0	2	10	3-38	2
ŠAH - KOROŠKO PRVENSTVO
Visoka zmaga šahistov SSZ Celovec/Carimpex I
Hud poraz SŠK »Obir« proti Gospe sveti
8,5. 4. ESV/SCA Šentvid II
V 2. kolu koroškega šahovskega prvenstva v 1. razredu - vzhod so šahisti Slovenske športne zveze/Carimpex I slavili visoko zmago. Dvoboj z ekipo SG RBB Wolfsberg II se je končal s 6,5 : 1,5 za slovenske šahiste, ki so se s to zmago prebili na odlično drugo mesto na lestvici - samo pol točke za vodečim ASK/KSV iz Celovca. Vinko Cuderman in Silvo Kovač sta na prvih deskah remizirala, na tretji in četrti deski sta zmagala Arnold Hattenberger in Gorazd Živkovič, Joži Am-rusch je na peti deski remiziral, na ostalih treh deskah pa so zmagali Dunja Lukan, Ivko Ferm in Ivan Lukan. V prihodnjem kolu (5. novembra) gre za vodstvo na lestvici, saj slovenski šahisti gostijo vodečo ekipo ASK/KSV Celovec (tokrat 5 : 3 proti Velikovcu).
Lestvica po 2. kolu: 1. ASK/KSV Celovec II 10,2. SŠZ Carimpex 1 9,5. 3. WAC I
8.5.	5. Velikovec 1 7. 6. RBB Wolfsberg II 4,5.
V 2. razredu so šahisti SŠK »Obir« iz Železne Kaple proti Gospe sveti doživeli hud poraz - dvoboj se je končal z 1,5 :
6.5.	Za »Obir«, ki je tokrat moral nastopiti brez slovenskega legionarja Dušana Jokoviča, sta točkovala edinole Johann Wol-te (1) in ravnatelj Hanschou (remi).
Bolj uspešen je bil nastop drugega moštva Kapelčanov: v. 4. razredu C so premagali Eitweg kar s 5 : 0 in tako prevzeli vodstvo na lestvici. Zmagala sta Josef Hanschou, Hanzi Stossier, Manfred Ropar, Andreas Ojster in E. Kornberger. Drugo moštvo SŠZ/Posojilnica Celovec pa je moralo prepustiti vodstvo v 4. razredu B. Kraig je zmagal s 3 : 2, kljub temu pa je slovensko moštvo še vedno tretje. Zmagala sta Ivan Lukan in Borut Živkovič.	I. L.

KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS)
vabi na
praktični tečaj za žganjarje
■	preiskava drozge z mikroskopom (prinesite s seboj poskusno količino drozge)
■	praktično kuhanje žganja: pravilna ločitev cveta (z našim 8-litrskim kotlom)
■	bistvene napake žganja
Referirata dva strokovnjaka z univerze v Stuttgartu
ČAS IM KRAJ
v četrtek, 20. oktobra *1994, ob 19.30 v kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu (klet)
Prireditev podpira Posojilnica-Bank/Zadruga-Market