IZ ZGODOVCME NOB
AKCIJA NARODNE ZAŠČITE V MOSTAH
Tovariš Lojze Nusdorfer uslužbenec v tovarni Satumus v Mostah, je na ustanovnem sestanku Osvo-bodilne fronte v Mostah v začetku junija 1941 prevzel nalogo, da prične na tem področju organizirati Narodno zaščito, ki naj bi imela nalogo vršiti razne akcije in pripravljati člane za odhod v partizane. Prvo četo je organiziral v tovarni Saturnus. Za komandirja te čete je bil izbran tovariš Rajko Oblak, ki je kmalu potem odšel v partizane, kjer pa je že v prvih bojSi padel.
Skoraj istočasno je bila ustanov-ljena prva četa Narodne zaščitc na terenu Moste-Selo. Prvi komandii čete je bil Frane Povh iz ulice Vide Pregarčeve. Kmalu so bile ustanov-Ijene tudi čete za Kodeljevo, kjer je prevzel dolžnost komandirja Adolf Buiger iz Okiškega ulice 26, četa za Stepanjo vas in Fužine, kjer je bil komandir Franc Zaletelj, čevljar iz Fužin in četa v Zeleni jami.
Kot komandiiji, politični komi-sarji in oiganizatoiji Narodne za-ščite v Mostah so sodelovali tudi Ludvik Jezeišek iz Povšctove ulicc, Dušan Zadravec iz Pojske poti (sedaj ulica Vidc Pregarc), Milan Harmcl iz takratne Mahničcve ulice 25 a, Franc Židan iz Povšetove ulice 100, Zvone Tomšič iz Proletarske ulice 14, Maks Kranjc iz Partizanske uli-ce, ilegalca Dušan, Goraz in še mnogi drugi.
Četc Narodne zaščite v rajonu so sestavljale bataljon. Prvi komandant bataljona je bil Lojze Nusdorfer, za njiin pa Franc Povh in Milan Har-melj.
Narodna zaščita je izvršila v času okupacije vclike in tcžke nalogc. Clani so bili ob sprejemu zaprise-ženi. Zaprisega se je izvršila kje v naravi ali pa v privatnem stanovanju tovarišev po manjših skupinah. Za-prisege in vežbe so se izvršile tudi v gozdovih na Golovcu. Večkrat je bil tudi preglcd pripravljenosti čet. Ceta je npr. dan preje dobila nalogo, da imajo člani naslednji dan od 17. urc do 17.15 pasirati ta alioni most. Kotnandii, ki je vsakega člana oseb-no poznal, je na mostu vodil evi-denoo, če so se vsi odzvali. Narodna zaščita je posebno skrbela za zbira-nje orožja inopieme. Organizirala je tudi odhod tovariše v partizane tcr skrbela za varen prehod čez blok.
Prva večja akcija Narodne zaščite je bila v kemični tovarni Moste 14. deccmbra 1941. Ta tovarna je izde-lovala glinico, t. j. polizdelek, pa alumintj, torej važno vojno surovino za okupatorja. Radi tega je bilo nuj-no, da se ta tovarna onesposobi za proizvodnjo. Narodna zaščita je na-pravila načrt, da uniči v tej tovami dva dinamo gencratorja in paino
turbino (lokomobilo). Izvtšitev tega načrta je bila določena za nedeljo, 14. decembra 1941. Tovariš Lojze Nusdorfcr, Franc Pokovec in še dva tovariša iz Zolene jamc so se javili prostovoljno, da izvrše ta načrt. Pre-skrbeli so si tri doze pikrita (ekra-zita) in vžigalne vrvicc. Noč je bila temna in meglena ter za predvidcno akcijo piipravna. ltalijanska stražaje bila pri vhodu v tovarno ter je ob-časno napravila obhod po dvorisčih okoli tovarniških objektov. V stroj-nici so imcii tisto noč službo naši zancsljivi aktivisti, Rudi Sclan, Tone Babnik, Lojze Samar in Grilanc, ki so bili seznanjeni z načrtom. Čim so ugotovili, da se je straža napotila proti vhodu, so Nuslorfer, Pokovec in tovariša preplczali ojirajo ter se ob 19. uri maskiraiii in oboroženi pojavili v strojnici. 7 napcrjcnimi samokresi so pozvali prisatne, da dvign jo rokc kvišku tcr iili odgnali na dvoriščc, kjer so jih pustili pod stražo. Nusdorfer in Pokovcc sta se
hitio odpravila na delo v stianioo. Kasete z razstrelivom sta pritrdila na dinamo, generator in parno turbino, pritrdila zažigalne vrvice, ter jih pri-žgala. Delavce pod stražo na dvo-rišču so obvestili, da bo v strojnici vsak časeksplozija in da naj se takoj umaknejo. Vsi štiije so malo oprez-no odšli iz tovame čez ograjo na polje proti Žalam. Kmalu sta dve močni eksploziji pretresli ozračje. Uničili sta dinamo in generator. Zal pa ni prišlo do eksplozije tretje ka-sete. Verjetno je bila ta vjvica ne-koliko daljša ter sta jo prvi dve eks-ploziji odtrgali od kasete na turbini. Ta je bila samo nekaj poškodovana od kosov prvih dveh eksplozij.
Ta akcija je za daljši čas onespo-sobila tovamo za proizvodnjo. Pri Italijanih je napravila vcliko zapre-paščenje. Visoki komisai si je sam ogledal posledics akcije tcr ukrenil vsc, da dobi  tovama čimprcj nov
(Nadaljevanje na 8. strani)
AKCIJE NARODNE ZAŠČITE V MOSTAH
(Nadaljevanje s 7. strani)
dinamo in generator. Iz Uveh dina-mov so sicer poskušali sestaviti ene-ga, kar pa jimni uspelo. Tovarna je bila primorana odpustiti skoraj vse dclavce. Obdržala je v službi le stroj-nikc, da bi delali na obnovi strojev. Marsikateri dclavec se je po odpustu iz službe odločil, dagre v partizane.
(Zapisano po podatkih pokojnega Lojzeta Nusdorferja in Toneta Bab-nika iz ulice Vide Pregarčeve).
Naiodna zaščita se tudi po tej akciji ni uspavala. Ko je videla, da skuša okupator obnoviti uničene stroje, se je odločila za drugo akcijo v tej tovarni. Po prvi akciji je okupa-tor pojačal straže v tovarni. Poleg sttaže pri glavnem vhodu je postavil stalne stražc dveh-treh mož v stroj-nici, kurilnici, pri pečeh, vakum postaji in ,,daiu".
V noči od 16. na 17. febniai 1942 je imel službo v tej tovarni obratni mojster Ivan Sterle (ki mi je dal te podatke). Slučajno je ob 3.20 uri odšel v strojnico. Ob 3.40 uri je nastala v vakum postaji nad njim eksplozija. Strop se je udrl, streho je odneslo kot tudi vsa vrata in okna, zaradi razstreljenih vodnih cevi je nastala poplava v tovarni. V času eksplozije je bil Sterle ob steni in je imel srečo, da je odnesel celo kožo. Vakum postaja, najvažnejši del to-vame, je biia popolnoma uničena. Tovarna je bila popolnoma onespo-sobljena za obratovanje za daljšo dobo. Porušene naprave niso mogli nadotncstiti.
Kdo je izvršil to akcijo Strle ni mogel ugotoviti. Prepričan pa je, da sta jo izvršila člana Narodne zaščite v tovarni delavca Franc Kralj aJi Omahen. Preiskava okupatorja je ugotovila, da so bila ob eksploziji vsa vrata in okna v vakum postaji zaprta. Tempiran peklenski stroj je naš aktivist prinesel v prostor vcf-jetno že zvcčer.
Zaradi te akcije so bili arctirani Ivan Stcrle, ki je imel tisto noč služ-bo, Lcopold Hribar in vratarNovak. Stcrle jc bil obsojen na pet let za-pora, ki ga je prestajal v Italiji, osta-la dva pa sta bila oproščena. Sterle sc je po kapitulaciji Itaiijc vmil domov.
Četa Narodnc zaščite Kodeljevo je v noči od 4. na 5. april 1942, to je na veliko soboto, minirala želcz-niški nasip pri mestni klavnici. Ta akcija ni uspela v polni mcri zaradi prcmajhne dozc razstrelica. Progaje bila lc za krajši čas onesposobljena za promet. Te akcijc so se udelcžili Milan Harmel kot komandir četc, Slavko Novljan iz Miklavčcve ulice, Dana Klanjščck iz Klunove ulicc 3, tovarišica Kosarjeva iz Miklavčeve ulicc in Marjan Učakar \/ Zadružnc ulicc, vsi na Kodcljcvom.
Kot večjo akcijo. pri katcri jc so-delovala tudi Narodna zaščita rajona Moste s člani Milanom Harmclom, Dušanom Zadravccm iz Poljske po(i sedaj ulicc Bratov Rozmanov. Nan-detoni Hlebšem iz Hradcivkcgu ce-ste in šc več drugih tovarišcv, katc* rih imcna mi ni uspclo ugotoviti, naj omenim šc akcijo zaplcmbc orožja na oddclku finai čnc kontrole za Ljubljano-okolico na Brcgu številka 6. To akcijo so odlično izvcdličlani mestnc Narodne zaščitc. 3. fe-bruarja 1942 okrog 5. urc popoldnc prkle v'pisarno tega oddelka par nc-poznanili tovarišev, pozove prisot-ncga starcšino glavnega ocldelku Rudolfa Uraniča (ki jc bil siccr naš aktivist), da dvignc rokc kvišku, ga obrnc z obrazom k stoni, prckine telefon ter ga z naperjenim samokrc-som pozove, da pokažc, kjc ima shranjene puškc. V dveh omarah,ki so bile takoj odprte, je hilo 42 pu.šk s pripadajočimi bajoncti, opasači in torbicami ter dva zaboja municijc. Vse to je bilo v trcnutku v vcčjih vrcčah, ki so jih prinesli s scboj. Vrcčc so odncsli v avto, ki jc čakal spodaj. Uraniču so zagrozili s poslc-dicami, če bo dogodelp red potc-koin pol ure javil poliejji in avto je izginil.   Ta   akcija  jc  bila  izvršena
podnevi, tako rekoč pred hosom policije in karabinjeijev, ki so imeli svojo postajo dve hiši dalje.
Starešina Uranič je razumljivo čez nekaj časa moral iti na policijo ter javiti nasilen odvzem orožja. Takoj je bil alarmiran ves policijski in kaiabinjerski apaiat zaiadi zaslc-dovanja storilcev. Vse zasledovanje in vsi ukrepi pa so bili zaman. Za storilci niso n&šli nobencga sledu.
Avto - bil jc iz mestne pliname - je zapeljal orožje po raznih ovin-kih na mcstno pristavo v Povšetovo ulico. Zvečer je to orožje Dušan Za-dravec iz Narodne zaščitc Moste z aktivisti iz mestne plinarne vložil v največjo cisterno za gnojnico. Ta cistemaje stala naslednje jutro že na dvorišču hiše št. 25 a v takratni Mahničevi ulici na Kodeljevem.kjer je stanoval Milan Harmel, koman-dant kodeljevške čete Narodne za-ščite. Iz straniščne greznice so na-črpali v cisterno gnojnico ter jo od-peljali po Zaloški cesti proti bloku, icajti Litijska cesta je bila bolj sum-ljiva, ker je vodila direktno na parti-zansko ozemlje. Bil je ravno čas, ko so kmetje vozili gnojnico na svoje njive in travnike in tako se fašistom na bloku voz z gnojnico ni zdel pre-več sumljiv. Malo so sicer pomešali po cisterni, vendar k sreči ne pre-globoko, tako da čtinom Naiodne zaščitc, ki so čakali v bližnji gostilni ni bilo treba stopiti v akcijo.
Naslednji dan je to orožje, ki sicer ni preveč prijetno dišalo, vseeno z velikim veseljem čistila partizanska šolska četa v taborišču nad Podlipo-glavom.
Ta akcija je bila izvršena brez-hibno. JCer storilce niso mogli izsle-diti, so zaprli sicer vse uslužbence oddclka s starešinom Uraničem vred. Ker pa jim niso mogli dokazati nikake zvezc z storilci, so jih čez tri mesecc izpustili.
Omenim naj 5e, da je bil Nande Hlebš, ki je sodclovaJ tudi pri tej akciji, eden izmed zelo delovnih in hrabrih aktivistov. Ker je stanoval na Hradcckega cesti ravno nad Go-lovacim gozdom, je varno ptenašal številno orožje in opremo do naših partizanskih edinic na Lipoglav, od-nosno na osvobojeno ozemlje.
Navedel sem le nekaj večjih akcij Narodne zaščite iz Most. Poleg teh pa je bilo še nešteto manjših kot re-zanje telefonskih žic, odpremljanje tovarišev čez blok pri odhodu v par-tizane, prenos manjših količin na-brane stare oblekc čez blok. Vse te akcije so bile ravno tako nevaine kot večje akcije, vendar se je našlo vcdno dDvolj požrtvovalnili tovaxi-šcv in tovarišic; ki so jih izvršili. Zato se vsch tch sodelavccv, poseb-no scdaj od 30-lctnici s hvaležnostjo spominjamo.
MARTIN PERME zaloška 76 a, Ljubljana