I naš tednik LETO XXXIX. Številka 44 Cena 8.— šil. (200 din) Torek, 3. novembra 1987 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Miloš Krstič obiskal NSKS in ZSO V četrtek, 29. 10. 1987, je na sedežu NSKS obiskal obe osrednji organiza-siji koroških Slovencev jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Miloš Krstič. Obiska se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Borut Miklavčič. Veleposlanika in generalnega konzula sta sprejela predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc ter predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser s sodelavci. Veleposlanik Krstič je zagotovil koroškim Slovencem pomoč ter podporo zlasti v vprašanju dvojezičnega šolstva. Time: vazen seminar v domu „Sodalitas“ „Živeti kot manjšina in z manjšino“ — tako se je glasila tema tridnevnega seminarja Delovne skupnosti avstrijskih izobraževalnih domov (Arbeitsgemeinschaft der Bildungsheime Österreichs). DS šteje 27 domov, od teh jih je 19 katoliških. Seminar je bil Na sporedu tridnevnega seminarja je bilo mdr. predavanje prof. dr. Theodorja Valterja, ki je v prvi vrsti podal teoretično analizo manjšinske problematike. K ak- od srede, 28., do petka, 30. oktobra, v Domu v Tinjah. Tinjski dom je prav tako član te Delovne skupnosti — udeleženci iz vseh avstrijskih zveznih dežel pa so dobili bogato informacijo o nas ter nas spoznali tako rekoč na kraju samem. tualni diskusiji o dvojezičnem šolstvu na Koroškem pa je dejal, da je „pedagoški model koroških strank za koroške Slovence smrten". (Dalje na strani 2/3) V petek, 30. oktobra 1987, so jugoslovanski časnikarji pod vodstvom Slavka Frasa obiskali Koroško. Pri Miklavžu v Biičovsu so jih sprejeli predsednik NSKS dr. Grilc, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, zastopnik deželnega tiskovnega urada Maurer in slovenski časnikarji. Gostje iz Slovenije so si ogledali tudi celulozarno Obir. Več o tem srečanju prihodnjič. Tednikov komentar Na Dunaju je bil prejšnji teden kongres SPÖ. Tam pa so se Hawlicekova, Frühbauer in Sinowatz zmenili za termine, ki utegnejo imeti za našo narodno skupnost velike posledice. V četrtek, 19., in v petek, 20. novembra, naj bi se namreč na Dunaju srečali predsedniki zveznih strank dr. Sinwatz, dr. Mock in dr. Haider in se pogovarjali o končni odločitvi v manjšinskošolskem vprašanju. Še prej pa naj bi prišlo do pogovorov na koroški ravni — torej med predstavniki obeh osrednjih organizacij ter predsedniki koroških strank. Usodna utopija Osnova pogovorov bo, kakor pravijo, vmesno poročilo manjšinskošolske komisije pri ministrstvu za pouk, umetnost in šport. Znano je, da sta v tem poročilu odprti predvsem še dve vprašanji: to je vprašanje jezikovne kvalifikacije asistenčnega učitelja ter vprašanje delitvenega števila razredov. Stranke — in dunajska vlada — imajo očitno resen namen, da bi novi manjšinsko-šolski zakon začel veljati že v šolskem letu 1988/89. Tega se bomo morali Slovenci bolj zavedati. Zanašanje na to, da do konkretne odločitve pred deželnozborskimi volitvami ne bo prišlo, se lahko izkaže kot usodna utopija. -Kuj- Politika 3. novembra 1987 3. novembra 1987 Politični dogodki — doma in po svetu RISE FRANC WAKOUNIG Pred dnevi je koroški deželni glavar Leopold Wagner zapustil deželno bolnišnico in se umaknil v domačo oskrbo. Posledice napada nanj niso bile in niso samo fizične, ampak tudi psihične. In mnogo kaže na to, da so te bolj globoke in bojo bolj trdovratne ter bojo težje zacelile, kakor je bilo pričakovati in kot je marsikomu ljubo. To dopuščajo glavarjeve besede, ko je zapuščal bolnišnico. Dejal je, da trenutno sploh nima poželenja in želje po politiki, ampak da hoče biti in okrevati v krogu družine. nekaj že lahko danes zapišemo: naslednje volitve bojo za koroške socialiste dosti težje in usodnejše, kakor morda sploh mislijo. Zvezni kongres socialistične stranke v dunajskem „Austria Centru" je kljub vsej enodušnosti in enotnosti navzven zapustil piker priokus. In to tako pri delegatih in gostih kakor v javnosti. Predsednik stranke Sino-watz je, čeprav je bil edini kandidat za to mesto, bil potrjen „le“ z 88 odstotki vseh glasov, ali drugače povedano: dosegel je drugo Od Wag n er j a do Sinowtza Če in kdaj se bo Wagner res vrnil v deželno politiko, pa je odprto. Morda po novem letu — ali pa morda sploh ne. Saj njegove besede „Za bodočnost ne dajem nobenih prognoz“, dopuščajo najrazličnejše špekulacije. In teh ni in tudi ne bo manjkalo vse do dokončne odločitve Wagnerja. Iz socialističnih krogov pa se čuti strah, da bi Wag ner le dokončno mogel za pustiti politično areno v de želi. In to v času, ko stran ka nima ustreznih kandida tov za mesto „prvega med prvimi" v stranki, ki bi vsaj parcialno mogel izpolniti pričakovanja stranke in vo lilcev. Kajti nikjer namreč ni že rečeno in zapisano, da bo SPÖ pri naslednjih volitvah, ki so res šele čez dve leti, spet dobila absolutno večino. Prvič je že pri zadnjih volitvah izgubila glasove in drugič se predvsem šef svobodnjakov Haider lahko tako nemoteno in ofenzivno šopiri po deželi, da je kaj. In izidi volitev na Gradiščanskem mu, in to je treba ugotoviti, dajejo prav. Res, da bo še mnogo vode steklo po Dravi dpi, a najslabše število podpornih glasov. Najboljše je dosegel koroški deželni glavar. Za Sinowtza mora ta rezultat dejansko biti krepka muza. Čeprav je menda dosegel „sattes Resultat“, se je le videlo na obrazu Gra-diščanca, da je prizadet. Da je ta „sattes Resultat“ dejansko porazen za Sinowtza, je treba videti iz še enega zornega kota: vse dni kongresa in že prej so socialisti glasno apelirali na enotnost in na to, da bojo sami odločali o usodi stranke in o svojem predsedniku. In zanimivo je, da so zadevne parole bile skoraj na las podobne tistim, ki jih je ljudska stranka uporabljala v zagovor Wald-heima pri predsedniških volitvah. Kongres je pač pokazal, da lepa glazura ne more zabrisati notranjih trenj v stranki. Ta trenja se ne vnemajo samo ob osebi predsednika stranke, ampak tudi ob vladni politiki na socialnem področju. Naj nihče ne misli, da je demonstracija delavcev VÖEST bila režijski prikaz „borbenosti delavskega razreda“, ampak izraz zaskrbljenosti delojemalcev v podržavljeni industriji. Avtocesta: priključka „Lipica“ ne bodo gradili Upanje nekaterih pliberških lokalnih politikov se je razbli-nilio: Posebnega priključka iz Pliberka do bodoče avtoceste ne bodo gradili. Na diskusijski prireditvi pretekli teden y Celovcu se je pristojni minister Graf jasno zoperstavil Pliberškemu podžupanu Oschmaut-zu (ÖVP) in dejal, da sta priključek ter most čez Lipico (Lipitzbach) utopija. On, Graf, bo za Podjuno zastopal kvečjemu en priključek, Pliberškega pa da niti niso zahtevali pri njem koroški politiki, ko so bili pri zadevnih pogajanjih. Graf pa je na isti prireditvi dejal, da se mu zdi najbolj uresničljiv priključek samo pri Poročah, zahodno od Velikovca. Znano je, da je tak predlog izdelala Enotna lista Dobrla vas, zanimivo pa je, da so se predlogu Dobrolcev zopersta- Prijave k dvojezičnemu pouku rahlo nazadovale V šolskem letu 1987/88 v veljavnostnem območju manj-šinskošolskega zakona (82 ljudskih šol) obiskuje ljudsko šolo 5682 šolarjev. Od teh je 1107 ali 19,48 odstotkov prijavljenih k dvojezičnemu pouku (na 66 ljudskih šolah). V šolskem letu 86/87 je bilo prijavljenih k dvojezičnemu pouku 1130 ali 19,85 odstotkov — na 65 ljudskih šolah. Na prvih treh šolskih stopnjah obiskuje dvojezični pouk 857 šolarjev. V 22 razredih malih šol (Vorschulen) in v treh predšolskih skupinah obiskuje pouk skupno 276 učencev. K dvojezičnemu pouku je prijavljenih 32 učencev ali 11,59 odstotkov. Lansko leto je bilo od skupno 264 učencev 31 ali 11,74 odvili na Koroškem, medtem ko ga na ministrstvu na Dunaju jemljejo zelo resno. Na Koroškem je za ceste politično pristojna FPÖ. Pliberk: ne bodo upoštevali dvojezičnosti? V četrtek, 5. novembra, bodo na občinski seji v Pliberku mdr. odločali tudi o vzgoji otrok v novem otroškem vrtcu In o napisu na občinskem uradu. Kot znano, Je EL predlagala, da naj bi v otroškem vrtcu bila tudi dvojezična skupina, napis na občinskem uradu pa naj bi bil prav tako dvojezičen. Ker v zadnjem času koalicija SP/VP ni bila pripravljena, o teh vprašanjih niti resno govoriti, je komaj pričakovati pozitiven odgovor. Občinska seja bo ob 19. url v občinskem uradu. Pomemben seminar v Domu v Tinjah (Nadaljevanje s 1. strani) Nadalje je bila na sporedu diskusija s slovenskimi predstavniki v politiki (dr. Matevž Grilc), kulturi (dr. Janko Zerzer), v gospodarstvu (dipl. trg. Joža Habernlk) ter Cerk vi (rektor Jože Kopelnig in mag Janko Merkač), medtem ko je dr Pavle Apovnik kot član šolske ko misije obrazložil aktualno situaci jo v manjšinskem šolstvu. Naslednji dan so se udeleženci seminarja napotili v skupinah v Velikovec, Dobrlo vas, Žltaro vas in Tinje, da bi na dvojezičnem kraju samem preverili to, kar so prejšnji dan slišali od predavateljev in slovenskih predstavnikov. Kot nam je predsednik Delovne skupnosti dipl. inž. Franc Riebenbauer rekel, so bili konfrontirani z mnogimi predsodki ter s potrebo, da bi morala manjšina najti več samozavesti in večjo identiteto. V Pred dnevi je deželni šolski svet objavil točne številke otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku ali obiskujejo slovenski pouk kot alternativni predmed ali prostovoljno. stotkov prijavljenih k dvojezičnemu pouku. Na 15 od 24 glavnih šol obiskuje slovenski pouk 313 učencev. Od teh je prijavljenih po manjšinskošolskem zakonu 118 učencev, 112 obiskuje slovenščino kot alternativni pouk in 83 šolarjev obiskuje slovenščino kot prosti predmet. V šolskem letu 1986/87 je bilo na 15 od 24 glavnih šolah prijavljenih 311 šolarjev k slovenskemu pouku. Od teh je bilo prijavljenih 110 učencev, 129 učencev je obiskalo slovenščino kot alternativni predmet in 72 učencev je obiskalo slovenščino kot prosti predmet. Slovensko gimnazijo obiskuje letos 439 učencev. Torej šest učencev več ko lani. Na srednjih in višjih šolah obiskuje 224 šolarjev slovenščino kot alternativni ali prosti predmet. To je za 7 šolarjev več ko lani. Enoletno in triletno dvojezično Strokovno šolo za ženske poklice v Št. Petru obiskuje letos 77 učenk. To je za 9 učenk manj ko lansko leto. V šolskem letu 1987/88 obiskuje na veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona 2192 učencev se uči slovenščine. Skupno je to 15 učencev manj ko lansko leto. ZKP se poklonila spominu borcev proti nacizmu V soboto, 31. oktobra 1987, se je Zveza koroških partizanov poklpni-la spominu borcev proti nacizmu in vsem ostalim žrtvam fašizma. Svečanost je bila pred partizanskim spomenikom na žitrajskem pokopališču. Zveza koroških partizanov se vsako leto spomni vseh, ki so svoje življenje dali v boju proti naci-fašizmu In za lepšo ter svobodnejšo bodočnost. Kot zastopnik NSKS se je svečanosti udeležil podpredsednik dipl. trg. Janko Urank, ki je na lastni koži doživel usodo pregnanca od doma in ujetnika v kacetu Dachau. Rektor Jože Kopeinig in dipl. inž. Franc Riebenbauer tej zvezi je poudaril pomen izobraževanja „na vseh ravneh" ter dvojezične šole. „Ljudje naj bi se učili slovenščine; s tem bi pomagali premagovati predsodke,“ tako dipl. inž. Riebenbauer v pogovoru z NT. Vtise ravnatelja Karla Mitt-llngerja, predsednika Delovne skupnosti katoliških izobraževalnih domov (v tej DS jih je vključe- nih 19, torej pretežna večina vseh izobraževalnh domov v Avstriji) objavljamo na posebnem mestu v obliki krajšega intervjuja. Udeleženci seminarja pa niso spoznali samo južnokoroške narodnopolitične realnosti, temveč tudi naše lepe pesmi, ki so jih ubrano zapeli Plazniška dekleta pod vodstvom Irene Brežjak in so- Politika Karl Mittlinger, ravnatelj izobraževalnega doma v Maria Trostu pri Gradcu, je predsednik Delovne skupnosti katoliških izobraževalnih domov. Teh je 19, vseh je v Avstriji 27 izobraževalnih domov. Naš tednik: Ste prvič na dvojezičnem ozemlju Koroške? K. Mittlinger: Ne. Že večkrat sem bil na Zablatniškem jezeru ter v Tinjah. Toda tako intenzivno kakor tokrat se doslej še nisem ukvarjal z manjšin- K. Mittlinger: Argumentov mnogih nemško govorečih Korošcev, češ da se čutijo od Slovencev ogrožene, ne morem razumeti. V današnjem času se posluževati argumentov iz neposrednega povojnega časa, to je vsekakor neumestno. Naš tednik: Vidite za Slovence nevarnost totalne asimilacije? K. Mittlinger: Tega ne, ker imate svojo inteligenco ter zdravo jedro. Zato boste tudi preživeli. Naš tednik: Kaj pravite o trenutni diskusiji o dvojezični šoli? K. Mittlinger: Pedagoški model koroških strank ne sme najti odobritve. S tem bi na Koroškem uvedli apartheid. „Z informiranjem o Slovencih bomo nadaljevali“ skim vprašanjem. Prej sem kvečjemu registriral, da živita tu dva naroda. Naš tednik: Kako gledate načelno na manjšinsko vprašanje? K. Mittlinger: Praviloma bi moralo veljati, da dobi manjšina podporo, ki presega njeno številčno moč. To je edina pot k temu, da se odpravi napetost — kajti manjšina mora imeti občutek, da je svobodna. V tej zvezi bi rekel, da ravna slovenska duhovščina pravilno, tudi če tega nekateri pripadniki večinskega naroda ne morejo razumeti. Naš tednik: Imeli ste priložnost v dvojezičnih krajih študirati koroško realnost. Vaši vtisi? K. Mittlinger: Naša skupina je bila v Dobrli vasi. Pogovarjali smo se z raznimi uradniki, nemško in slovensko govorečimi občani ter s pripadniki t. i. domovinskih organizacij. Mnogi so trdili, da se ljudje dobro razumejo in da so na obeh straneh ljudje, ki povzročajo napetosti. Moj vtis pa je ta: tem ljudem pomeni mir vse — ne glede na to, da bi se pri tem Slovenci do smrti asimilirali. Naš tednik: Ste bili tudi konfrontirani s koroško „Urangst“? Naš tednik: Kaj bi svetovali, da bi Slovenci prišli ven Iz defenzive? K. Mittlinger: Prvič: gotovo nima smisla reševati aktualne manjšinske probleme s tem, da se stalno poslužuješ zgodovinskih argumentov. Drugič: manjšinskega vprašanja ne moreš stvarno rešiti z grozovito igro z raznimi številkami. Tretjič: povsod — tudi v dvojezičnih farah — bi se morala uveljaviti dosledna dvojezičnost. To velja za slovenske kakor nemške duhovnike — to pa velja predvsem tudi za šolo. Prav bi bilo, če bi se morali vsi otroci dvojezičnega ozemlja učiti dveh deželnih jezikov, ne da bi jih s tem avtomatično deklarirali kot Slovence. Naš tednik: Ob koncu še to: boste po tem seminarju nadaljeval z Informiranjem o koroških Slovencih. K. Mittlinger: Gotovo. V Maria Trostu bomo kmalu priredili razstavo in literarno branje s slovenskimi umetniki. Seveda pa bomo tudi poskrbeli za informiranje o političnih vprašanjih. In upam, da bodo v drugih izobraževalnih domovih postopali podobno. Naš tednik: Hvala za pogovor. Janko Kulmesch norni MoPZ „Kočna“ iz Sveč (vodi prof. dr. Anton Felnig). Ob tej priliki se je tudi tinjski rektor Jože Kopeinig v imenu vseh s prisrčnimi besedami zahvalil bivšemu predsedniku DS avstrijskih izobraževalnih domov Leu Prüllerju. Leo Prüller, ki je letos vigredi predal to funkcijo v mlajše roke, velja kot veliki prijatelj ter podpornik koroških Slovencev. Prepričani smo, da bo njegov naslednik Franc Riebenbauer tudi v tem oziru nadaljeval uspešno in pomembno delo Delovne skupnosti avstrijskih izobraževalnih domov. Oddajnik na Svetih Višarjah Sliši se, da je v Italiji v nastajanju nov oddajnik,.-ki naj bi oddajal za Koroško, Štajersko in Južno Tirolsko. Oddajnik naj bi bil na Svetih Višarjah, program pa naj bi vseboval tudi slovenske oddaje. Gospodarstvo/Pol it i ka Stritzl in Co. o koroških Slovencih Diskusije s Stritzlom (Kleine Zeitung), Valentinom (KTZ) in Makaritzerjem (VZ) o načelih njihovega poročanja o slovenski narodni skupini v petek, 23. 10., v KSŠŠD se je udeležilo komaj 20 študentov. Vzrok: plenum stavkajočih in nepričakovano podaljšane počitnice. Najprej se je vnela diskusija o preteklosti, to pa predvsem ob primeru šentjakobskega brambovskega spomenika. Makaritzer je pravil, da je po njegovem treba videti zaprisego vojakov pred tem spomenikom ločeno od zgodovine. Razen tega je napis „Für ein deutsches Kärnten ... “ itak samo na notranji strani spomenika, kar sta ugotovila tudi ministra Lichal in Blecha. Zato torej on ne razume razburjenja. Na vprašanje, kaj bi pisal, če bi bila zaprisega vojakov pred kakšnim partizanskim spomenikom, pa je Stritzl dejal, da to ne gre, ker partizani tedaj niso bili priznana in regularna vojska, da pa je zgodovina seveda za vse velika obremenitev. Za sedanjost je Stritzl predlagal, naj se da Slovencem možnost priti v deželni zbor in da jim on predlaga, naj grejo v sosvet — tam bi namreč bilo možno rešiti finančne težave Slovencev. Torej celo po Stritzlovem mnenju sedanja finančna dotacija ne zadostuje. Študentje so priznali, da Kleine Zeitung še najbolj objektivno poroča o dejavnosti Slovencev in da pušča do besede tudi zastopnike manjšine, da pa s svojo naklonjenostjo Haiderju seveda tudi najbolj škoduje Slovencem. Volkszel-tung, ki v veliko večji meri daje prostor tudi funkcionarjem KHD-ja (čeprav se je uvodoma Makaritzer distanciral od vsake oblike, ekstremizma), tukaj ni tako vplivna. Po mnenju dr. Valentina je vsekakor legitimno, da časopis že vnaprej očrni neki seminar o šolski problematiki, ne da bi se ga kakšen novinar KTZ tudi udeležil. „To se že sklada z žurnalistično etiko, tako sem vsaj tukaj zvedel, kdo je ta seminar financiral.“ Da bi lahko najprej vprašal in potem pisal, mu očitno ne pride na misel. Na očitek, da je KTZ namenoma potisnila v kot nekega novinarja, ki je na začetku šolskega konflikta pisal članke proti ločevanju, pa je odvrnil, da je itak v redu, če so nam članki ugajali, to da je dokaz za naklonjenost KTZ Slovencem. Zunaj Koroške nimajo vseh informacij, to je po mnenju koroških glavnih urednikov vzrok za čisto drugačno poročanje o Slovencih v drugih zveznih deželah. Seveda pa so vsi uredniki odločno zavrnili očitek, da je njihovo poročanje usmerjeno proti Slovencem. (Stritzl je celo prosil, naj priznamo, da se tudi Kleine Zeitung včasih pomuja za manjšino — kar s tem tudi storimo.) Zakaj v nobenem od koroških dnevnikov nikoli ni možno prebrati kakšnega slovenskega članka, pa je sedaj tudi jasno; rekli so, da je to problem komunikacije. Dunajski študent Pretekli teden je Jörg Haider v parlamentu ponovno napravil poizkus polemiziranja in hujskanja v vprašanju manjšinskega šolstva na Koroškem. Haider je predložil parlamentu predlog za resolucijo (Entschließungsantrag), v katerem zahteva, da se naj zvezna vlada zavzame za uresničitev pedagoškega modela ob začetku šolskega leta 88/89. Haider hoče spraviti pedagoški model v parlament Državnozborski poslanec Zelenih Karel Smolle je označil Haiderjev predlog kot izsiljevanje zvezne vlade. „Očitno hoče Haider na zvezni ravni izsiliti t. I. pedagoški model, torej ločevanje otrok,“ tako Smolle. Smolle je najavil tudi predlog z zahtevo, da naj zvezna pedagoška komisija takoj spet začne s svojim delom. Hkrati je Smolle predlagal tudi stalne pogovore med obema narodnima skupnostima na Koroškem. Ustrezen forum za take pogovore bi npr. lahko bilo t. I. „omizje“ avstrijskih političnih strank in slovenskih centralnih organizacij. „Cilj teh pogovorov naj bi bil iskanje skupnih rešitev,“ tako Smolle. □ pisma bralcevQ Komentar h komentarju o živih mrličih Dragi Janko Kulmež, nekam imaš ja prav: samo 16 študentov pri diskusiji s Stritzlom, Valentinom in Makaritzerjem, to ni le klavrno, to je klubski škandal prve vrste. Sicer ni res, da smo samo pohlevno spraševali neumnosti, ampak vendarle drži tudi, da bi lahko bili boljše pripravljeni. In res je tudi, da marsikaterega slovenskega študenta narodnopolitične diskusije sploh ne zanimajo. Kljub temu se včasih zgodi, da zaide v klub 50, 60 študentov — tudi na politične prireditve. Za spodrsljaj s koroškimi uredniki ponujam dve opravičili: bili so trije prosti dnevi, mnogi so se peljali domov; na študentskem plenumu ob istem času so se zastopniki Visokošolske zveze in akcijskega komiteja stavkajočih prepirali o tem, kako naj gre naprej in bilo je zelo zanimivo. Vendar nočem opravičevati, nekaj drugega je, kar me moti: če si hotel s tem komentarjem opozoriti na politično brezbrižnost slovenske mladine, si se lotil problema ravno na napačnem koncu. Da začneš s kritiko ravno pri KSŠŠD, ko pa sam točno veš, da sta študentska kluba tisti mladinski organizaciji, ki še vsaj nekoliko delujeta — to ni fair. Marsikje drugje jih namreč niti 16 ni več. Ze dolgo vsi vejo, da nekaj ni v redu, da mladinske organizacije ne delajo tako, kakor bi naj. Ampak zakaj potem nikjer ne piše: mladinsko delo osrednjih organizacij ni kaj prida, dijaška mladina kvečjemu še gleda filme. Ali: celovški klub je enostavno crknil in študentje še zmerom niso organizirani. Ali: domači vzgojitelji v domovih bi bili boljši od tujih. Ali: profesorji Slovenske gimnazije se skoraj nič več ne brigajo za narodnostno vzgojo dijakov. Ali: kaj podobnega, je še dosti. Mislim pač, da je treba začeti pri vzrokih in ne pri posledicah. Drugače bomo kmalu ugotavljali, da jih je pri diskusiji bilo še manj ali da diskusije sploh ni bilo. Lep pozdrav Rudj Vow* časnikarski referent KSŠŠD (živ) Socialistična mladina za dvojezične otroške vrtce Na zveznem kongresu SPÖ, ki ]e bil prejšnji teden na Dunaju, je mladinska organizacija „Junge Generation der SPÖ“ v posebnem predlogu zahtevala obvezno dvojezično vzgojo v vseh otroških vrtcih na Koroškem in Gradiščanskem. Predlog mladinske organizacije SPÖ so brez protiglasov, torej tudi z glasovi „Junge Generation“, posredovali vodstvu stranke. Z drugimi besedami: kongres SPÖ se ni hotel opredeliti za predlog mladih socialistov. STRAN a Torek, T" 3. novembra 1987 STRAN pr Torek, O 3. novembra 1987 Gost v NT/Politika NAS Z Mag. Willijem Winklerjem se je pogovarjal urednik Franc Wakounig Cim več bo sodelovanja, tem bolje boi NAŠ TEDNIK: Kaj je za Vas kultura? e WILLI WINKLER: Kultura pomeni, da se zanimam za nova, še neznana področja in tako spoznam, kaj vse ob meni obstaja. Koroška je prava zakladnica kulturnih vplivov, tokov in bilo bi sramotno, če bi kateri propadel. NAŠ TEDNIK: Vellkovški občinski svet je svojčas prepovedal slovenskim skupinam nastop v dvorani gradu (Burg). Ta anatema Je veljala tudi za prireditev ORF, nakar je le-ta sploh odstopil od sodelovanja z občino. Kaj vi o tej prepovedi menite? WILLI WINKLER: To stanje zelo obžalujem in občina to tudi ve, kajti tu bi morali krepiti kulturno pestrost in številne slovenske pesmi sodijo med najlepšo dediščino, ki jo naša domovina premore, in mislim, da se zadnje čase kažejo določeni premiki v mišljenju. Trenutno stanje je svoja vrsta kolektivne kazni (Sippenhaft), In kaj pa morejo današnji kulturni delavci za dogodke v letu 1969. NAŠ TEDNIK: Vaša žena vodi vokalni ansambel in je na letošnji proslavi za deseti oktober javno Izrazila željo po sodelovanju s slovenskimi kulturnimi dejavniki. Kako pa Je vzdušje v zboru zategadelj? WILLI WINKLER: V zboru smo se vselej ravnali po principu, da nikomur ne predpisujemo politične linije. Pojemo pesmi različnih narodov, mislim, da trenutno kar v 20 jezikih, seveda tudi slovensko. A ne omejujemo se samo na pesmi drugih narodov in na različna glasbena obdobja, temveč pojemo tudi najrazličnejše zvrsti glasbe. NAŠ TEDNIK: Ne morem se znebiti občutka, da tako Imenovana „koroška pesem“ („Kärntner Lied“) doživlja pravo Inflacijo. Zadnje čase se namreč pojavljajo na debelo nove skladbe, In to pod imenom „Neues Kärntnerlied“, kl pa so po kvaliteti, vsebini In Izvirnosti domala prave polomije. V številnih primerih so vrhu tega še plehek plagiat slovenskih ljudskih pesmi. Zdi se ml, da ta „nova koroška pesem“ pri resnih zborovodjih in strokovnjakih povzroča več kot glavobol! Po poklicu je učitelj nemščine, angleščine in glasbe na velikovški gimnaziji, v zasebnem življenju pa igra glasba zelo važno in pomembno vlogo. Pred leti že je ustanovil Vokalensemble Völkermarkt, ki je s svojo kakovostjo in odprtostjo že zdavnaj presegel koroške meje. Zbor vodi njegova žena Ulrike, ki je pri letošnji proslavi za deseti oktober javno poudarila, da želi sodelovanje s slovenskimi zbori. S tem se je postavila po robu „uradni“ velikovški doktrini, da v prostorih gradu (Burg) slovenski zbori ne smejo nastopiti. Mag. Winkler je v razgovoru z Našim tednikom izrazil željo, da bi na Koroškem namesto dogmatičnih stališč prevladoval suveren odnos do lastne narodnosti, brez predsodkov do druge. Krčevito oprijemanje svojih stališč in nezanimanje za vse ostalo, kar se naokoli dogaja, to je pomanjkljivost koroškega kulturnega utripa. WILLI WINKLER: Nova in stara koroška pesem — to je vroča tema. Naš zbor v bistvu poje in goji staro narodno koroško pesem. Nove koroške pesmi niso ljudske pesmi. Seveda je legitimno pisati in zlagati „Kärntnerlied“, ni pa to ljudska pesem. Kar pa zadeva stare narodne pesmi, pa seveda drži, da ne veš, ali je slovenska ali nemška, če ne poznaš besedila. V njih je mentaliteta našega prostora, so melanholične, vesele, Igrive, vse pa so ljubezenske. Do „nove koroške pesmi" imamo v zboru distanco, pojemo jih pa. Nekatere so lepe in morda bojo nekdaj ponarodele. NAŠ TEDNIK: Kaže, da so številne teh pesmi nastale v senci zahtev turizma? WILLI WINKLER: Že enkrat sem zapisal, da uradna mesta, ki podpirajo kulturo in turizem, često zamenjajo proračun za kulturo s tistim za turizem. NAŠ TEDNIK: „Dober večer, sosed — Guten Abend, Nachbar“. Kaj pravite k temu? WILLI WINKLER: Ta srečanja bi jaz razširil še na druga življenjska področja. Pesem nagovarja človeka in znano je tudi, da se je pri petju zelo težko prepirati. Naše Izkušnje s SPD „Srce“, ki nas je povabilo na prireditev „Dežela ob Dravi“ in smo sodelovali, so bile odlične. Čim več bo takih prireditev, tem bolje bo. Morda poveste slovenskim društvom, da je pri mnogih nemških društvih pripravljenost za sodelovanje velika. Problem sožitja pa je po mojem ta, da peščica politikov živi od konfliktov med obema narodoma v deželi. Je pač tako: če se naroda dobro razumeta in harmonlra-ta, potem so producenti parol brezposelni. Kljub tem politikom je treba najti skupni jezik. NAŠ TEDNIK: Iz vaših dokaj optimističnih besed zveni prepričanje, da bo kmalu prišel dan, ko vellkovški grad (Burg) za Slovence ne bo več prepovedan kraj? WILLI WINKLER: Ta dan bo gotovo prišel, — če bo razvoj normalen. NAŠ TEDNIK: Hvala lepa za pogovor, gospod profesor! Politika Kamerad- schaftsbunda Aktivnosti posebne vrste izvaja krajevna organizacija Ka-meradschaftsbunda v Hodišah, ki namerava na novem pokopališču postaviti sedem (!) metrov veliko spominsko ploščo za padle vojake. Že štiri leta je hodiški Kameradschaftsbund, na čelu s predsednikm Rudijem Kulni-kom, nadlegoval občino s to željo. Po zadnji podpisni akciji je občina dala dovoljenje za postavitev takega spomenika. Nekje je že svojevrstno, da je občina po štirih letih le ustregla želji Kameradschafts-bunda. Kajti: velikost načrtovane spomeniške plošče v obsegu sedmih metrov oz. način Kameradschaftsbunda v resnici dokazuje, da njim ne gre toliko za spomin mrtvim, temveč za neumestno politiziranje, ki sega celö do golega nacionalizma, nestropnosti ter narodnostne mržnje. sti-h Ob robu povedano: „Stiki med pripadniki gradiščanskih Hrvatov in Madžarov na eni strani in koroškimi Slovenci na drugi strani so zelo pomanjkljivi.“ To so ugotovili mladi pripadniki avstrijskih narodnih manjšin na srečanju ob državnem prazniku v Trajštofu (več o tem na strani 16). Ta trditev brezdvomno drži. Dejstvo je, da koroški Slovenci, ne glede na to, ali so funkcionarji ali pa „navaden narod“, zelo slabo poznajo življenje Hrvatov in Madžarov, nji- Skupno hočemo preživeti hove politične, gospodarske in kulturne strukture. Narobe velja to tudi za Madžare in Hrvate, od katerih velik del niti ne ve za pomen našega samostojnega političnega gibanja. Klub slovenskih občinskih odbornikov bo 14. in 15. novembra 1987 priredil ekskurzijo na Gradiščansko. To bo prvi obisk slovenskih občinskih odbornikov, izvoljenih na samostojnih listah, pri naših hrvaških in madžarskih bratih. To pa bo tudi pomemben prispevek KSOO k uresničitvi našega skupnega cilja — ojačati sodelovanje med manjšinami, ki ne živijo samo v isti državi, temveč ki hočejo tudi skupno preživeti. -Kuj- Rož, Podjuna, Žila Globasnica: Prenovili so občinsko hišo V nedeljo, 25. oktobra, je bila blagoslovitev prenovljenega in moderniziranega občinskega urada v Globasnici. Župan Albert Sadjak pri svojem dvojezičnem pozdravu. K obstoječemu občinskemu uradu, katerega so časovnim potrebam temeljito prenovili, so prizidali še lep reprezentativen vhod, ki krasi ves vaški prostor. Sanacija občinske hiše je bila potrebna, ker so se pred leti pokazale na njej razpoke. Stroški sanacije in dozidave so znašali okoli 1,2 milij. šilingov, dobršen del pa je k temu prispevala dežela. Na slovesnosti blagoslovitve je župan Albert Sadjak v svojem dvojezičnem govoru pozdravil tudi okrajnega glavarja dr. Scheiberja, župana z Rude Hansa Raderja In seveda ves občinski odbor. Novo poslopje je v obeh deželnih jezikih blagoslovil domači župnik Peter Sticker, glasbeno pa sta slovesnost olepšala MePZ „Peca“, katerega vodi Janez Petjak, in „Gemischter Chor Globasnitz“ pod vodstvom Valentina Zirgoja. Skocijan: Gradili bodo lepo igrišče za golf Veliko namerava občina Škocijan investirati za tujski promet. Na zadnji občinski seji, ki je bila v četrtek, 22. oktobra 1.1., je občinski svet po temeljiti razpravi sklenil, da bo občina zgradila igrišče za golf. Cela naprava — vključno klubska hiša — bo stala okoli 22,5 milij. šilingov. Občina bo k temu prispevala 6 milij., 10 milij. bo v ta projekt investirala golf-družba, ostanek pa bosta prevzeli dežela in država. Igrišče bo merilo nad 50 ha, z lastniki zemljišč Imajo že sklenjene pogodbe za 40 let, zakupnina pa je menda višja kakor najbolj donosen pridelek. V vasi Peračija obstaja nevarnost, da se bo oporni zid zaradi preslabih fundamentov podrl. Zaradi tega so morali zapreti cesto, proti statiku, ki je delal načrte, pa bo občina eventualno vložila tožbo. Tudi pri čistilni napravi so se pokazale pomanjkljivosti. Precej dolgo so odborniki diskutirali o prepovedi dovažanja in razkladanja robe pri trgovini Rutar v Selu v ponočnih urah. Sklenili so, da bodo s trgovcem in sosednjimi gostinskimi obrati sku- šali doseči vzajemno rešitev. Soglasno sprejet je bil tudi prvi redni in izredni dodatni proračun. Redni proračun so povišali za skoraj 3 milij., izredni pa za 17,9 milij. šil. Žalostno pa so morali občinski odborniki vzeti na znanje dejstvo, da se po sporočilu deželnega svetnika Freuenschlaga ne bosta gradili obvozni cesti „Selo I In II“. Sklenjen je bil še nakup traktorja in voza s tankom; skupno bosta stala 766.950,— šil., dobavil pa ju bo Raiffeisenverband kot najcenejši ponudnik. Kvartet bratov SMRTNIK sodeluje v oddaji „Klingendes Österreich“, ki bo v torek, 3. novembra 1987, ob 20.15 v FS 2. Don Juan je prehitel ansambel Rendez-vous ORF je skupno z Globaškimi puebi priredil Javni izbor popevke meseca oktobra pri Šoš-tarju v Globasnici. Na prireditvi je igral ansambel Rendez-vous, večer pa je moderiral Marijan Velik. Pod novim moderatorjem je izbor uspešnice postal na mah znan po vsej Koroški, prireditve v okviru izborov so vedno izredno priljubljene, kar je potrdila tudi prireditev v Globasnici. Dvorana pri Šoštarju je bila nabito polna, mladina iz vse Podjune pa je z veliko vnemo sledila izboru popevke meseca oktobra. Presenetljivo so tokrat pri Šoštarju uvrstili na prvo mesto pesem Mandarina (Don Juan), skupina Rendez-vous pa je z dvema pesmima na drugem in tretjem mestu. Izkupiček te prireditve, 15.000 šilingov sta prireditelja darovala glasbeni šoli. Izbor popevke meseca oktobra: 1. MANDARINA — Don Juan (1196 točk) 2. O NE ŠERI — Rendez-vous (1056 točk) 3. OSTANI MOJA — Rendez-vous (1030 točk) 4. ANAMARIE — Čudežna polja (642 točk) 5. ANGELINA — Marjan Smode (592 točk) 6. ŠTK NE G RA — Papaj Krop (580 točk) 7. DOBER DAN — Bazar (nova) (518 točk) 8. ŽIVELE SLOVENKE — Agropop (nova) (432 točk) 9. BYE, BYE BABY — Moulin Rouge (nova) (368 točk) 10. PRIDITE NA ŽUR - Sank Rock (nova) (200 točk) Za tiskovni sklad NT so darovali: Franc Miki, Št. Lenart 30,—; Rudi Pichler, Grpiče 50,—; Franc Ojcl, Zg. Breg 20,—; Pavla Robič, Žužalče 50,—; Maks Trunk, Žu-žalče 20,—; Anton Klampferer, Zagoriče 20,—; Johan Warum, Za-goriče 20,—; Johan Müller, Diča vas 20,—; Tomaž Miki, Malošče 30,—; Johan Urschitz, Malošče 20,—; Judita Kravanja, Malošče 50,—; Heinrich Miki, Diča vas 70,—; Josef Schnabl, Drašče 50,—; Peter Mešnik, Gorje 20,—; Johan Wiegele, Zahomec 50,—; Niko Kriegl, Zahomec 200,—; Alojz Zwitter, Bistrica 150,—; Frančiška Pipp, Bistrica 20,—; Kati Pipp, Ziljska Bistrica 70,—; preč. g. Stanko Trap, Ziljska Bistrica 50,—; Florijan Oswald, Pazrije 70,—; Peter Hebein, Potoče 20,—; Marija Zanki, Preseško jezero 40,—; preč. g. Rudolf Safran, Melviče 100,—. Rožanski in podjunski ribiči so organizirani tudi v slovenskih klubih, — kakor je znano naSIm bralkam In bralcem. Da pa so tl ribiči tudi zelo uspešni, dokazuje naša slika: Jože Otto-wltz, član Kluba koroških ribičev, je pred nedavnim v Soči ujel ša-renko (Regenbogenforelle), ki je tehtala 5,5 kg. Iskreno čestitamo. Domače vesti „Dan starih“ v Pliberku Minulo nedeljo je priredila občina Pliberk „Dan starih“ v prostorih „Grenzlandheima“. Razveseljivo veliko ljudi je napolnilo veliko dvorano, še bolj razveseljivo pa je bilo, da je na tej prireditvi igrala tudi slovenska „Godba na pihala KPD Šmihel“, ki jo vodi J. Burdzi. Nastopil pa je tudi „Podjunski kvintet“, katerega vodi Albert Lipusch. Počastitve starejših občanov so se poleg župana Mikuscha in podžupana Oschmautza udeležili tudi mestna svšt-nika Mirko Kumer in Jože Partl in občinski odbornik Andrej Wa-kounig. Vinceljna vas — Galicija: Imeli smo dve lepi poroki Stari pregovor pravi, da bo huda zima, če se na jesen pridno ženijo. Potemtakem se nam letos obeta trda zima. A upajmo, da le ne bo tako. V naši fari smo pred kratkim Imeli kar dve poroki. V soboto, 24. oktobra, sta se poročila Mili Urank, po domače Petrejeva iz Vinceljne vasi, in Martin Hobel iz Bilčovsa. Poroka je bila v Galiciji, svatba pa v Železni Kapli. Mili je po poklicu učite- ljica, Martin pa znan nogometaš. Zaposlen je v tovarni Obir. V nedeljo, 25. oktobra, pa sta se poročila Regina Lušnik, Požarjeva iz Galicije, in Johannes Szegner z Dunaja. Poroka je bila v domači fari, svatba pa pri Žmavcu na Jerišah. Mladoporočencem želijo prijatelji in znanci ter sorodniki vse najboljše na skupni življenjski poti. ČESTITAMO Ančka Jernej iz Šmihela pri Pliberku je pred kratkim obhajala 50-letnico. Želimo JI obilo zdravja, zadovoljstva ter uspeha. Številnim čestitkam se pridružujeta tudi EL Pliberk in uredništvo Našega tednika. * Marija in Gottfried Waut-sche iz Letine pri Šmihelu ter Rozi in Pepi Polesnig Iz Vogrč bodo te dni obhajali 20-letnlco poroke. Da bi se še dolgo tako dobro razumeli In tudi naprej rade volje pomagali domači Enotni listi, to Je želja nas vseh, ki jih dobro poznamo. Tudi Naš tednik iskreno čestita. * Mariji Milač in Marku Dlopstu na Blatu se je rodila hčerkica, ki jo bosta krstila na ime Nadja. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mali Nadji pa želimo vse najboljše na njeni življenjski poti. V Koprivni pri Železni Kapli praznuje svoj 74. rojstni dan Urška Pavl. Jubilantki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. * V Podravljah praznuje svoj 80. rojstni dan Filip Zitterer. Naš tednik iskreno čestita in želi vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. * Katarina Dovjak v Podgradu pri Medgorjah praznuje svoj 70. življenjski jubilej. Vse najbolje, predvsem zdravja in božjega blagoslova. * V Pliberku praznuje svoj 80. rojstni dan Terezija Goltnik. Jubilantki iskreno čestitata Naš tednik In EL Pliberk in želita obilo zdravja in božjega blagoslova. * Greti Karničar in ženin Naci na Obirskem sta si obljubila večno zvestobo. Mladima zakoncema iskreno čestitamo. Na Humcu obnavljajo romarsko cerkev Romarska cerkev na Humcu pri Pliberku je znana in velike umetniške vrednosti. Sedaj jo morajo popravljati, kar stane nekaj milijonov šilingov. Romarska cerkev na Humcu je bila skozi tri stoletja zbirališče vernikov slovenske in nemške narodnosti. Leta 1737 je cerkev nastala iz zaobljube Pliberčanov, ko je požar grozil uničiti mesto. Mesto je uspelo rešiti in Pliberčani so skupno z grofom Thurnom in okoliškimi kmeti začeli graditi cerkev, leta 1772 pa jo je blagoslovil ljubljanski škof Karel grof Herberstein. Danes je cerkev na žalost v zelo slabem stanju, potrebno bo jo popraviti. Za restavracijo cerkve Je potrebno mnogo sredstev, ki jih je začel zdaj zbirati poseben komite z ravnateljem v. p. Valentinom Vautijem na čelu. Meseca novembra bodo člani tega komiteja obiskali občane in zbirali denar za obnovitev cerkve. Podpore pričakujejo tudi od občine in škofijskega ordinariata, naprosili pa so za pomoč tudi grofa Thurna, ki je iz historičnih razlogov še danes pokrovitelj romarske cerkve na Humcu. Svojčas so grofje Thurn mnogo prispevali h gradnji cerkve. Svoj delež bodo gotovo prispevale tudi druge fare v Podjuni, saj je romarska cerkev Božjega groba vedno bila in je še danes cilj romarjev vse južne Koroške. Pretekli teden so delavci že pričeli s popravilom strehe, ki je po svoje zelo zanimivo in komplicira- no zgrajena. Prav zaradi tega bodo stroški zelo visoki, mnogo pa bo stala tudi obnova ometa cerkve. Le s hitro in strokovno restavracijo fasade bo namreč možno rešiti tudi notranjost cerkve, v kateri je vrsta izredno lepih fresk. Popravilo romarske cerkve Božjega groba na Humcu bo trajalo precej časa, potrebno pa bo nekaj milijonov šilingov. Vsi, ki jim je romarska cerkev pri srcu, pa so na-prošeni, da se zavzamejo za njeno ohranitev. S. K. Slovo od Franca Triessniga Skromno, skoraj neopaženo se je bil poslovil od tega sveta naš dolgoletni sosed, znanec, prijatelj in sorodnik Franc Triessnig ali Birtov Franci, kakor smo mu vsi pravili. Šele 54 let staremu — bil je še poln delovnih moči in podjetnega duha —, je omahnila roka sredi dela, srce je prenehalo biti. Franci je bil rojen na narodno zavedni Birtovi kmetiji v Ločah, hodil tukaj v šolo in moral leta 1942, ko je nacifašizem pričel iztrebljati slovenski živelj na Koroškem, s starši, bratom In sestro v pregnanstvo. Po srečni vrnitvi domov se je mladenič doraščajočih let posvetil delu, ki mu je vse bolj postalo glavna vsebina njegovega življenja. S truda polnim delom se je pobijal po karavanških gozdovih in največ v tihi samoti šumečih gozdov opravljal svoj drvarski posel. 16. oktobra smo ga spremljali na poti k njegovemu zadnjemu počitku in veliko jih je prišlo, ki so izkazali prerano umrlemu Franclnu svoje spoštovanje in naklonjenost. Žalne obrede je vodil domači župnik Jakob Škofič in ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil tudi predstavnik domače- ga prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero“ ter Zveze slovanskih izseljencev. Domači pevci, po večini njegovi vrstniki, pa so mu v slovo zapeli ganljive domače pesmi. Naj počiva v miru Birtov Franci v domači zemlji. Umrl F. Ogris V ponedeljek, 26. oktobra, je v 80. letu starosti umrl dolgoletni urednik In glavni urednik Slovenskega vestnika Franjo Ogris. Pogreb rajnega je bil v sredo, 28. oktobra, na pokopališču Annablchl v Celovcu. Poleg uredništva Slovenskega vestnika, katerega je rajni Franjo Ogris vodil skoraj 10 let, Je bil še vodja dijaškega doma in upravitelj slovenske Študijske knjižnice. Prej zelo delaven narodnjak se zadnja leta zaradi zrahljanega zdravja ni veliko pojavljal v Javnosti. Naj počiva v miru, žalujoči družini pa Izrekamo naše Iskreno sožalje. Reportaža STRAN o Torek, O 3. novembra 1987 Reportaža Gotovo je spodnji naslov precej pomanjkljiv — dejansko je to bila ekskurzija, pretežno umetnostno zgodovinske vsebine, ki jo je priredilo SPD „Dobrač" na Brnci pretekli ponedeljek. Naš dobro znani prijatelj, mnogostransko upodabljajoči umetnik, prof. Hans Plc-cotini je že na nekem zadnjem srečanju sprožil to zamisel, ki je našla širok odmev med dru-štveniki, predvsem pa tudi profesorji pobratene slovenske gimnazije. Že med samo vožnjo Je umetniški vodja pričel z notranjo pripravo, z zgodovinskim uvodom nastanka Benetk, njegovega družbenopolitičnega in kulturnega razvoja ter se nato nekoliko bolj osredotočil na načrtovano tematiko. Predviden je bil tako ogled galerije Društveni izlet v Benetke Accademia, eno zelo starih cerkva z imenom Prati ter visoke šole umetnosti San Rocco. Z dokaj izčrpno razlago je skušal prof. Piccotinl večini, s po-mankljivo umetnostno pred-Izobrazbo tolmačiti razstavljene eksponate, ki jih navadni človek v glavnem sprejme le po dopadljivosti. Zelo nazorno Je obrazložil prav markantne posebnosti, vidne mejnike v delih velikih mojstrov, vpletel vmes soclalno-politlčne komponente, ki so vodile do prepletov oziroma prehodov umetnostnih slogov. Spletel je tako lok iz, v višine odmaknjenega, nenaravnega asketskega upodabljanja gotike, preko vse bolj k naravi vračajočega se umetniškega sloga v renesančni dobi na pričetku 16. stoletja, ko se tudi podobe svetnikov in obče ljudi približajo poljubnemu človeku (človeškemu izrazu) iz anonimne množice, pa vse tja do rahlih, a čestokrat prav izzivajočih početkov, ki se dokončno razbohotijo v obilnosti baročne dobe sredi 17. stoletja, preko sredine 18. stol. Primerno bi bilo na tem mestu povedati kaj o slikarjih, katerih dela nam je skušal podrobneje osvetliti prof. Piccoti-ni, toda kot precej krvavemu laiku se zdi tozadevno početje le prezahtevno. Dati bi hotel le toliko svoje osebno mnenje, da so me dragocene umetnine gotskega slikarja Venezlana, pravega prevratnika v renesančni dobi Tiziana, njegovih vrstnikov Tintoretta, Bellinija, v nadaljnjem slikarja Tiepola iz baročne dobe, le dokaj prevzele, saj je razlaga našega umetniškega vodje vendarle odprla pogled za eno in drugo značilnost, za osrečujočo lepoto, ki sicer ostane površnemu gledalcu zakrita. F. Č. Od petka do petka. Tako lahko označimo poljuben teden kakega državnega poslanca. Pa tudi delavca, nameščenca. Bistvena razlika je le: delovni čas politika naj bi obsegal 24 ur, ob koncu tedna pa se šele kopičijo termini. Začnimo s petkom, 16. oktobrom. Dan prej, pozno ponoči, se je Smolle vrnil z Dunaja. Skupno z zastopniki NSKS Hubertom Mi-klom in Filipom Waraschem smo na poti na Južno Tirolsko. V ladinskem gorskem naselju San Martin de Tour zasedajo zastopniki manjšin sosednjih dežel. Državnega poslanca Smolleja posebno pričakujejo zastopniki južnotirols-ke SVP. Malce so vznemirjeni zaradi Smollejevih parlamentarnih Iniciativ in vprašanj na ministre, koliko da gre denarja iz Avstrije na Južno Tirolsko ... * * * San Martin de Tour. Medtem ko v občinski hiši pod predsedstvom dr. Francija Zwittra začnejo z zasedanjem, se pred predavanjem južnotirolskega deželnega glavarja dr. Magnaga sestaneta Smolle In predsednik kluba južnotirolskih poslancev SVP dr. Frasnelli. Prijateljskemu pogovoru se pridruži še predsednik Slovenske skupnosti Marijan Terpin. Kot slišimo, so v Boznu tudi dobro informirani o stikih med Smollejem in zunanjim ministrom Mockom. Želijo pa dodatne informacije o nastopih Smolleja v zunanjepolitičnem svetu. O njih so zvedeli iz dunajskega Kurierja. * * * Zasedanje manjšin iz sosednjih dežel doživi vrh. Magnago govori o politični avtonomiji. Njemu gre dobro — dosegel je dvojezične in trijezične napise. V debati se oglasita državna poslanca iz dunajskega in švicarskega parlamenta, Smolle in Cantleri. Magnago pozorno sledi Smollejevim izjavam, o katerih goriški Katoliški glas pozneje piše: „Tehten poseg je imel dunajski poslanec Smolle.“ Bozenski Volksbote pa zapiše: „Za Retoromance v Švici je govoril državni poslanec Cantleri, za borbene koroške Slovence pa dunajski poslanec Smolle,“ in doda: „Tudi ORF je bil zraven.“ * * * Razpravam sledi protokolarna večerja, ki jo prireja član južnoti-rolske deželne vlade, Ladinec dr. Hugo Valentin. Tudi on zelo dobro pozna našega poslanca, saj ga je pred letom dni osebno vodil po ladinskih dolinah In naseljih. Skoraj bi se razvil prijateljski razgovor, če ... Iz zbora številnih vodilnih avstrijskih uradnikov se oglasi sekcijski šef v ministrstvu za pouk Oberleiter: „V tistih mešanih podjetjih na Koroškem mora biti vsak vodilni sodelavec član KPÖ, vsak delavec pa mora svoje otroke prijaviti k dvojezičnemu pouku." * * * Tak je dobesedni prispevek vodilnega avstrijskega uradnika na zasedanju manjših, za katero so prireditelji izbrali temo .Družbenoekonomski pogoji za ohranjevanje narodnih skupnosti'. V zadoščenje slovenskega poslanca protestirajo proti taki bedariji tudi navzoči Južnotirolci. Bolje poznajo položaj na južnem Koroškem kakor avstrijski uradniki. Odkod slednji dobivajo informacije? En vir nam odkrije dvorna svetnica Stadlmayer. Ker je do upokojitve pri insbruški deželni vladi vodila oddelek za Južno Tirolske, se je zanimala tudi za koroške Slovence. „Gospodarsko gre Slovencem zelo dobro. Same hotele gradijo. Sama sem jih videla v Škocijanu. Tja so me peljali uradniki celovške deželne vlade, posebno so me opozorili na župnikov kulturni dom, ki so ga zgradili z denarjem iz Beograda." * * * Dovolj je anekdot. Sobotni dopoldan je namenjen pogovoru s časnikarji od ORF, bocenskega RAI in tržaških slovenskih oddaj. Radijski časnikarji želijo s slovenskim poslancem še posebne pogovore. Ne zanima jih samo šolstvo. Od avstrijskega poslanca sl želijo tudi komentar k dejstvu, da bo sedaj v Italiji nemška manjšina po zakonu soudeležena pri upravljanju državnega radia in te- Teden z našim državnim poslancem — tako smo imenovali reportažni zapis Boruta Sommereggerja, ki je spremljal Karla Smolleja od 16. do 23. oktobra na Smollejevih nastopih na Južnem Tirolskem, v Linzu, parlamentu in na študentskih demonstracijah; bil je navzoč pri Smollejevih sestankih z ministri, kanclerjem in nižjeav-strijskim deželnim glavarjem. Delegacija avstrijskih narodnih skupnosti pod vodstvom državnega poslanca Karla Smolleja pri nižjeavstrijskem deželnem glavarju Ludwigu. Teden z našim državnim poslancem Njegov delovni čas naj bi obsegal 24 ur — ob koncu tedna pa se šele kopičijo termini levizije. V dunajskem parlamentu je Smolle namreč vložil pred kratkim podoben zakonski osnutek o ORF. * * * Popoldansko zasedanje narodnih manjšin naj se zaključi s skupnim komunikejem. Za koroške Slovence zavzeto sodelujejo Franci Zwitter ml., Filip Warasch, Franc Kukoviča, naš državni poslanec in Hubert Mikel. Slednji tudi predlaga, da se podaljša mandat koordinatorju Franciju Zwlttru st., zasluga Smolleja pa je, da na njegovo odločno zahtevo vse manjšine sprejmejo jasno stališče v prid skupni dvojezični šoli na Koroškem. namenjen razpravi in živahni diskusiji s Slovenci iz avstrijske Štajerske. To so tisti, ki jih člen 7 še omenja, pa smo jih menda že odpisali. Vedno več je teh mladih, zagnanih Slovencev, ki se prebujajo v 13 vaseh ob štajersko-jugoslovanski meji. Vodi jih graški univerzitetni docent Gombocz. Pripravljajo društvo z imenom „člen 7 za Slovence na Štajerskem", pomoči si želijo — kako drugače — predvsem od Smolleja in tudi od poslanca Wabla. Saj vedo, da je bila babica zelenega štajerskega poslanca Slovenka. * * * Nedelja. Močna slovenska delegacija se vrača iz Južne Tirolske. Naš poslanec ostane v vasici San Martin, kjer se pripravlja na naporni parlamentarni teden. Pretekli teden so zasedali odbori, prihodnji teden pa bo 183 odbornikov v plenumu diskutiralo o poročilih in osnutku proračuna, ki ga je finančni minister Lacina Izdelal za leto 1988. Smolle bo govoril o sramotno nizki podpori za narodne manjšine v Avstriji: 4,4 milijonov je predvidenih za leto 1988. Če bi bile manjšine avtoceste! 940 milijonov šilingov bojo izdali prihodnje leto za še hitrejše dirjanje po njih! * * * Od 183 poslancev je Smolle po statistiki dunajskega političnega magacina WOCHENPRESSE po „pridnosti" na 11. mestu. Omenjeni magacin je ob koncu pretekle parlamentarne dobe, ki je v bistvu segala od januarja do junija 1987, izračunal, da je imel Smolle 14 govorov. Največ jih je imel zeleni Walter Geyer — ki je spregovoril 27-krat. Če primerjamo Smolleja z ostalimi koroškimi novinci v parlamentu: za ÖVP je govoril Luis Fuchs dvakrat (127. mesto), socialist Leikam enkrat (!) (163. mesto). Na koncu te lestvice znaneaa magacina pa je Sinowatz, ki v teh še- stih mesecih sploh nikdar ni spregovoril! Ponedeljek. V Celovcu se sreča poslanec z zastopniki univerze, ki se močno zavzemajo za izboljšanje dvojezičnega pouka. Zvečer bo na to temo podijska diskusija v Linzu. Pozitivno posledico nacionalističnih napadov na dvojezično šolstvo je treba videti v dejstvu, da povsod v Avstriji raste zanimanje za probleme koroških Slovencev. Trenutno je Smolle povsod najbolj zaželeni predavatelj, nenazadnje tudi zato, ker je bil celo predlagan za tretjega predsednika parlamenta. Spomnimo se: poleg osmih zelenih parlamentarcev je zanj glasovalo še sedem drugih. Koliko občinskih odbornikov od večinskih strank v naših občinah pa podpira predloge EL? Torek. Kazalec ure se je pravkar premaknil čez polnoč. Diskusija se je, kakor običajno, zavlekla. Prireditelj je bil z obiskom zadovoljen, k drugim prireditvam Ljudske univerze prihaja po 20 ljudi. Med diskutanti so bili tudi prireditelji „Tedna avstrijskih manj- šin", ki ga bo v novembru priredilo 30 kulturnih društev. Spet vabijo Smolleta na podij, tokrat naj diskutira s tremi poslanci ostalih parlamentarnih strank. Seveda ob koncu tedna. Ura je tri. V Centar narodnih skupnosti na Dunaju se je nabrala pošta. Na najnujnejša pisma je treba nemudoma odgovoriti. V tej pisarni dela poslanec skupno z zastopniki vseh narodnih skupnosti. Sekretariat vodita Marijan Pipp in Rihard Grilc: oba koordinirata predvsem informacijsko dejavnost. Najbolj pa Je potrebno pravo Informiranje politikov. Zato so se v dunajskem centru odločili za posebne informacijske sestanke z deželnimi glavarji Avstrije. Zadnji takšen sestanek je bil pri deželnem glavarju Nižje Avstrije Siegfriedu Ludwigu (glej tudi sliko). (Bivši) gradiščanski deželni glavar Kery je želel sestanek po volitvah ... * * * Torek, ob 10.00 uri dopoldan. Sedaj bi začeli parlamentarni klubi razpravljati o dnevnem redu, seja plenuma se bo začela ob enajstih. Dunajski radio ravno po- Wiener Zeitung k Freitag, 23. Oktober 1987 Telefon (0 22 2) 78 76 31 j 1 lUuptthemen «Ind Oilamlch« Standort Im Nonl-Sud-Konflikt und dn 6«l*rreu h lat ho Knl-wtcklungihllfa. Dringliche Anfrage der Grünen zu Studentenstreik — Vranitzky: Für Dialog mit Studenten Eina Dringliche Anfrage an den Bundeskanzler und •ch*fl