Poštnina plačana ▼ gotovini
Naročnina za celo leto 12 Din. Posamezna štev. 1.50 Din, za inozemstvo 2 Din. Naroča se pri napravi v Ljubljani, poštni predal 290
ŽENSKI UST®
NEODVISEN ČASOPIS
Izhaja začetkom vsakega meseca
g8@v„ 1	V Maršbopu, 1« ianuaria 1935	___________Lat© XII
K novemu leto
želi uredništvo »Ženskega lista« Vam cenjene čitateljice in čitatelji, kakor tudi vsem članicam »Zveze del. žen in deklet« ter »Organizacije hišnih poslov« v Vašem zasebnem življenju obilo sreče in zadovoljstva.
Obenem Vas pa tudi vse poziva k delu in v boj za našo skupno stvar, katero si vsi želimo, to je: Zboljšanje naših socialnih razmer in ustvaritev boljše in pravičnejše človeške družbe. Ne bomo pa dosegli teh zaželjenih dobrin, ako še ne bomo strnili vsi v eno vrsto delavcev in bojevnikov. Zavedajmo se, da je prava sreča posameznika utemeljena samo v blagostanju splošnosti.
V pričujoči številki razlagajo agilne dopisnice, članice Zveze delavskih žen
© vzrokih vojne in
Pogosto smo že slišali, kakšna bo bo-do-ča viojna, ako bo prišlo 'do nje. Slišali smo, da ibo iakia vojna ipomiemiiila konec naše kiulture in naše civilizacije, konec našega življenja. Ta vioijina ne ho poznala niti fronte niti zaledja, nie bo prizanašala starčkom, ženam, niti otrokom. Vojba nevarnost narašča. Ne more,mio sie varati gileide tega. Svetovni položaj ijie slab. V majMižji prošlosti se je ob (groizniem zločinu v Marseillu, ki ,je nas poisebnio težko prizadel, položaj ponovno poslabšal. Kako je mogoče, da se kljub temu, da vemo, kakšna jie Mia ipnoišta voljna in kakšna bo bodoča, dia se kljub temu narodi pripravljajo na novo violjno?
iMAislim, da jie treba ločiti tu neikaji vzrokov; narodnostnega, notranje političnega in končno — a ne .najmanj Važnega — profitar-skega. Mirovne pogodbe so ustvarile položaj, 'ki moramo priznati, idia nikakor ni idealen'. Siami toi najbolj: čutimioi, ko so nam vzeli Primortje, 600.000 naših ljudi, iki jim Italijani odrekajo naijelememitiamejiše kulturne in človeške pravice, ter Koroško iz 130.000 naših ljudi, katerih položni se prav talko stalno slabša. Pa skoraj vsaka država ima še nekaj svojcih manjšin izven svojih mej in tuljie manjšine v svojih mejlah in reidikolkje je jpoložaj manjšin tak, kakršnega si žele manjšine same in kakršen bi moral biti, in ogromno resničnega gorjia, zagrenjenosti, jeze in sovraštva se kopiči ob mejah skoro vseh evropskih držav.
Ako govorimo o notranjo političnih vzrokih za vojnoi, mislimo pri tem na težke socialne bojie polpretekle dobe in sedanjo s ti. Doba stroja je ustvarila velik midbstriijiski pMo-leitlariljiat, ki je bil' v začetku popolnoma br®z' praven. Tekom dolgih bojev si je priboril nekak minimum' človeka dostojnega življenja, socialne zaščite 'in političnih pravic. Po vojni, ko je vsega primanjkovalo, ko so bile tovarne uničene in je bilo treba velikih množin novega blaga vseh vrst, jie delavcem kazalo, dla se Ibo njihova usodia končnio iiz-
in deklet iz njenih podružnic pomen in hotenje naše ženske organizacije in marksističnih organizacij sploh. Vsak in vsaka naj se zaveda, da smo vsi dolžni, doprinesti svoj delež truda in borbe za splošnosti.
Na delo za lepšo bodočnost! V boj proti vojni in fašizmu! Za osvoboditev proletariata izpod kapitalističnega jarma! Za osvoboditev ženske iz zastarelih predsodkov.
S temi gesli stopa »Ženski list« v svoje dvanajsto leto ter se priporoča Vaši razredni zavednosti.
Za konzorcij »Ženski list« urednica.
© ©rganizacip miru
boljšala. Dela jie bilo toliko, dia je delavcev prlimiaujikovalio in posledica je bila, da so dobili boljše mezde, boljše delovne pogoje in več poStičnega vpliva. To prav gotovo ni bilo v interesu delodajalčev — tovarnarjev in finialnlčnikov — v vseh deželah'. Kjerkoli je delavska gibanje zavzelo večje mere, se je takpj 'začeloi tudi močno niasprotmiO' gibanje kapitalističnih slojev. In ker so ti imeli denar im vpliv, jim' ni bilo preveč težko nadvladati revmo, večinoma premalo izobraženo, premaillo iskušeoo in preimalb lOTiganiizi-ranio delavstvo. Prvi tak primer smoi doživeli v Italiji, kjer je kapital pritegnil k sebi malomieščamske silojle, ki so v istrabu pred deklasizaciijo vedtoo 'bil nasprotniki delavstva in jih v imenu »narodla« nahujskali proti delavstvu, ki je postajalo nevarno. Rezultat jie bil, kakor veimiO', fašizem'. Fašistični ideologi so pod geslom »naroda« objavili, da je treba dati Vse za veliko, močno, edino Italijo, se obrniti proti vsem narodnostim in razreidinim razlikam v Italiji. Zato niso le odrekali našim sonar,odhijaikom v sVojih mejah značaj manjšine in jih z vsega začetka brez obzirno 'preganjajo, temveč so se obrnili tudi proti lastnemu delavstvu, češ da je »internacionalno1« in torej ni dovolj' »narod-mo«, dla je govorenje O' razrednem boju v kvar italijanski edinosti itd. S tem so pa, deloma vedle, deloma nevede, predvsem pomagali kapitalistom, iki iso to igibanjia vneto podpirali. Fašizem pa mi ostal itiailiijiansika posebnost, V vseh 'državah se jie že v prvem:, še 'bolj pa v .drugem desetletju po vojni vršila postopna »fašizacija«, to je, rekli ibi nad-vladovamjle šovinističnih, socialnim pravicam širiokih mas nenaklonjenih ideologij nad 'bolj mednaroidlmo', zato miroljubno, bolj demokratsko miiselboistjoi povojne dolbe. Posebno ostro in neniadho je nastopil fašizem v 'Nemčiji in Avstriji. Preobrat lje prišel v teh idveh deželah manag,lo, čeprav ne nepričaikovano', V Nemčiji so narodhi socialisti 'postavili svoja načela o veličini in poslanstvu Nem-
čije, o rasni nadvreidlnosti Nemcev, postavljali so svoj program o »nemškem kultumiem območju«, ki ipo njihovem nlaluku obsega skoraj vso isireidlnjo im vzhodno Evropo do Ukraine. Avstrijski Heimvemovci so sicer nasprotniki nemških fašistov in se opirajo na katoličanstvo. A skupno z italijanskimi in nemškimi fašisti jim je to, da se 'Oipirajo na malomeščanstvo proti proletarijatu in da povzdigujejo priedHnsiem »isvojb domovino« v nasprotju z vsemi drugimi deželami. Rekli bi na splošno, ida v fašizmu človek kot tak izgubi svojo vrednost, da velja le Italijan, Arijec, German, Pravoveren katolik, ali kakšen je že ideal ene ali druge skupine — in še ta mora biti fašist. Kar se žensk tiče, je fašizem povsod in v vseh svojih oblikah nastopil proti ženam v službah in v javnem življenju sploh. Po 'fašistični ideologiji spada žemla samo v hišo,. Hitler jie to' najbolj: enostavno povedal, ko jie rekel, da je moževo .mesto na ibojmiemi polju, ženimo v zakonski postelji.
V čem je nevarnost fašizma za mir? Najprej v tem,, dla do brezmejnosti nahujska politične neizobražene množice proti vs_emu kar jie tuje, najisiibo po narodnosti, ali rasi ali veri, in .dla diviga v nebo posebnosti lastne skupine,. Ako pa Ibi vsak narod začel trditi in verovati, da je ipirvi na zemlji in d'a mu zato ipo božji pravici pripada nadoblast nad vsemi takozvanima »mianijlvr-eidnimi« narodi, je jiaisino, dia mora iprlej ali slej priti mied njimi do spopadla. Že zdaj vidimo, kako' sllabi so lodnošaji med fašistično Nemčijo m' fašistično Italijo, in med Nemčijo im Avstrijo je komaj izdlaj po dolgih bojih prlšlloi do nekakega sporazuma. Toda ne samo to: obllaist-miki fašističnih držav tudi na,ravnost govore oi voljni, o neizbežnosti vojne, o potrebi, biti vsak hip pripravljen na vojno in tako širijo med narodom psihozo in strah. Itakjianski fašisti priteguijejlo še otroke v mljiitariziacijo. Odislej bodlo dobili obvezen vojaški pouk že otroci od 8.—'14. leta. V Milanu so že postavljene barake za te naijmliajiše rekrute. V Nemčiji —■ pa tudi drugod — je pouk o vojnih plinih in plinski vojni obvezen. Zadnje čase so dobili vsi 'prebivalci meist nalog, javiti, kateri prostori v njihovih hišah bi se dali uporabiti za zatočišče ob plinskem ma-padiu). To se pravi ■— prebivalstvo priprav-Ijajb, 'kakor dla jie vojna pred vrati. Namen vsoga tega je pač med idirugim, odvračati ljudi od prelkritičneiga motrivan|jia njotr,ain;ega položaja. Kajti glosipodiarsko se je fašizem izkazal za prav tako' nezmožnega, rešiti krizo, kakor kapitalističnie: države z bolj demokratičnim režimom. In to je ob tolikih obljubah, ki so jih predvsem narodni socialisti dajali svojim pristašem, pač prav bridko. Tudi prej omiemljieno stališče fašistov do žensk je s tem v izvezi. Prvič se da gonja proti ženi v službi sijajno uporabiti kot sredstvo, obrniti nezadovolijstvo moških nezaposlenih v nenevairno smer in obrniti nijifa zadlovolj-stvo nia »žensko konkurenco«, idimgič pa morajo žene iz jlavnih služb pač tudi zato, ker so gotovo niajimanf navdušene za vojno in hi se ji vedno zoperstavile. Saj so jih iz šol odstranjevali tudi naravnost z motivacijo, da bi ženski vpliv pomehkužil bodoče vojake. Pozabili so le zapovedati, da morajo odslej ne ženske, temveč moški roditi bodoče vojake.
Tretji vzrok sem imenovala profitar-
Äk€ij@ prali ¥©jni
skeiga. Po vsakem nerazrešenem zločinu se ho pravmiik naiiiprej vprašat: cui ibioao? Komu konisti? Državam in narodom ipalč vojna ne koristi nikoli. Človeške in materijalne žrtve so ogromne, tdlotbičkd redki in, navadno predrago .plačani. Kdo pa ima koristi cd vojen? Mnogo simo govorili m'eid vojno’ in po' njej o vojnih dobičkarjih. To so bili predvsem izde-Lovatci vseh vrst orožja, pa tudi drugega blaga-, ker ijie medi in po vojni vsega primanjkovalo. 'Glavni dobiček so imele seveda tvornice orožja. In ipio vojni je ta dobiček seveda pa-dlel. Nekatere majihtne vojne, kakor -m-ed! Bolivijo in Para-giuafem, ali med Japonsko in Kitajsko, piač niso mogle nadomestiti svetovne vojne. Zato ijie potrebno-, da ne .zasipi strah ene-ga naro-da pred drugim, treba je vzdržati napeto- stanje. Glede djelovanja te »ikrvaive init-ernaciomiale« je ipiine-sla preiskava -aane-riškegia senata zelo -zanimiva odkritja. Začela se je septembra zaradi kršitve prepovedi izvažati -orožje v Bolivijo- in Paragluaj, kateri se j-e- lobomževalna industrija -dolgo zoperstavljala čn jo tu-di dolgo zadržala. Preiskava jie prinesla mnogo dokaznega materijiala o zloičinjske-m dellova-nju te industrije, ki se je vršilo deloma z državno podporo in v katenegla j-e zamešanih tudi .mnogo tuijiih držav. Dognala je, -da oboroževalne firm-e zavestno- delajo do-bičke z nerazpoloženji medi inaro-di. Med! dimgim se je d-vi-gniila oibto-žba, da -je ameriška indusitrija letal pomagala tajnemu oboroževanju- Nemčije z d-ostavljanjem velikih -množini letal, ki s-e dajo bitno spremeniti -v vojaška. Tudi drugo pre-div-s-e-m majhno- -orožje -se v velikih mn-ožin-ah tihotapäja i-z Amerike v Nemčijo. Tudi deli ameriške vlade so- bili zamešani. Ni treba, -da bi bile žrtve njih izdelkov v inozemstvu. Odkar Imajo v Ameriki delavske nemire, se j-e -prodaja solzmeg-a) plina potrojila. Carigrajski agent neke ameriške kemične tvoiimiic-e -j-avlja preidlseidmiiku, -da s-e misli tudi Turčija pripravljati na plinsko vojno »ker imia skoraj vsaka članica DN že plinske -oddelke v anmadli.« Ista iirma je istočasno pomagala lameriškemu rdečemu križu iplin-ske maske ???
Sveto-vnio -trgovima s podmornicami si -delita ameriška Elelcitric Boiat Cie: da ve, da svet ne more premesti še ene svetovne -vojne, a on dla je posloven -človek in njegov posel -je — pinoidajamjie -po-dmomic. Prav tako značilna -je izjava v nekem, -pismu, prad-1-o-ženem ameriškemu -senatu: »Žal se zdi, da se -bo nesporazum med' njima (Bolivijo in Para-gjua-eijem) mimo poravnal Firma tega gospoda namreč zalaga obe stranki' z -orožjem in — hvala bogu, -hi rekel on — trpljenje tisočev -prizadetih š-e vedno prinaša dividende -njegovi firmi. Tudi DN -se .barvi z vprašanjem, ali bi se ne dalo isiplolh prepovedati izvažanje orožja -v bojujoče -se -dežele.
Sicer pa -je ameriška -preiskava obrodila dober sad, obrnila je po-zom-ost -javnosti tudi v idnugih -državah na -priv. izdelovanje -orožje. Parlamentarska Lab-our stranka v Angliji je zahtevala -prepoved iprivaitnega izdelovanja orožja in te -država naj izdeluje, kar se smatra .za potrebno. Tudi holandski parlament bo razpriatvl-jal o tem vprašanju
Na mednarodni klic zavednih žena vsega sveta za akcijo proti vojni smo- se od-avale tudi me delovne žene Slovenije in pri-ledile protestna izborov,amja proti grozeči vojni -proti fašizmu.
Zveza delavskih žena in -deklet -je pri-redila zborovanja po vseh svojih, -podiiužni-cah,
V Ljubljani se je vršilo zborovanje -dme 28. novembra skupno z ženskimi -dimštvi včlanjenimi -v Jugoslovanski ženski zvezi. Udeležba -je bila d-ofora, ile žal, da je moral referat zastopnice maše zveze odpasti. Podala -je le solidarnostno izjavo z ostalimi g-o--v-omicami.
To gibanje, ki zidlmžiuje vse žene ne glede na politično prepričanje -je našlo- o-dlmeiv po vsem svetu in- -dia-nes so -p-o -vsem sv-etu ustanovljeni odbori, ki uresničujejo- želje or-
ganizatoric, to je, -d-a zbiraijo žene najrazličnejših političnih naziranj, ročne im umske delavke in vršijo akcije proti vojni,
V Trbovljah je imioralo zborovanje naše zveze odpasti. Vršilo -pa s-e je zborovanje Kola jiugosloiviaiskih -sester in Jugoslovanske ženske zveze.
Ptuj. Tukajšnja -podružnica Zveze delavskih žen in -deklet je priredila v č-etrtek pro-tivojimo- ziborovanje, ki je ibilo- lepo obiskano, se razume v našem- loklaiHu.
-Meščanska ženska -društva so sodelovanje odklonila z imotivacijio-, -dla nimajo navodil svojih central -.. . ' - -	—ja
•	‘	• kar -je en -govornik ostro
oižigoisail.
S. Klo-rpar-jie-va je v lepem referatu nazorno naslikala strašno gorje .povzročeno- po svetovni vojni in o pripravah, ki lahko dovedejo š-e do strašnejišegia .svetovnega klanja z vse-mi pripomoičlki imoidie-roe tehnike.
Slišali smo, -dia vse to priipnavlj-a fašizem, kojega ideologija je barbarstvo in največje zlo za človeštvo.
Marsejski atentat, kot vsi oni na vodilne državnike v Evropi, jie delo- fašizma p-od p-eto kojlega ječi v državah s fašistično diktaturo na tisoče najboljših borcev za svobodo in min v ječah in koncentracijskih taboriščih, kjer morajo pno-stati nepopisne muke.
Kakor je naša vlada šla na -pio-t h D-ru-št-vu narodov da se- -ohrani mir, tako- je naša dolžnost da tul mia zakonito dovoljenih zborovanjih, ki so- manife-stacijia za mir, najo-d-ločnegie -oibscidimio -delo teroristov in fašistov ter se -priključimo svetovni antifašistični fronti ter da pozdravimo -o-svo-bodilno- delo širokih -mas nemških kmetov in delavcev, ki se ne strinjajlo- z -vsiljevanjem- illaži-kulture in grabežljivosti imperialističnih mo-g-otcev. D-elo-vno ljudstvo vsega sveta jie -proti vojni, -zato zahteva mir ter sociialnio in maci-oma-lmo svobo-do ter zahteva d-a fašistični režimi iz-puistij-o na -svio-bodo -delavske voditelje, kot najvidnejše borce za mir im bratsko- sožitje med naro-di.
Iz Črne pišejo: Dne 8. idec-em-bra se je vršilo- -protestno zbonovanje proti vojni in fašizmu. Kljub -teimiu, da ni bilo -skoro nobene agitacije, ker nismo- vede'lle če -pride kak referent, je Ibilo -zborovanje dobro obiskano. Pre-dseidnic-a s. R-epenšek Marija je -otvoirila zborovanje, obrazložila -pomen tega zborovanja in p-rečitala referat, ki slika grozote | voijne, ki -jih m-o-ra prenašati delovno ljudstvo, Nato je imel s. Jelen iz Maribora daljši -giovo-r. Povdarj-al je str-ašne vojne posle-
dice, kak,o napreduje orožna industrija, kako imperialisti -delaj» na -to, da -hi prišlo do vojne in -o- fašizmu. Udarce vojne morata prenašati le -delavec in delavka in ravno tako v-so -bedo in siromaštvo, ki so z -vojno v zvezi. Delovno ljudstvo š-e ni pozabilo zadnje strašne Svetovne vojne, -ki je povzročila toliko- lakote, pohabljenosti mož in sinov in zato -odklanjamo vse priprave za novo vojno. Vojne se im-o-nejio- veseliti le imperialisti in velekapital. Me -delavske žene nočemo vojne, pusti maj -s-e nas doma, da se nam naj 'zaslužka za kruh, to, gotovo, je želja delovnih ž-ena vsega sveta, zato proč z vojno in s fašizmom.
Iz Jesenic: Ke-r še že -dalje čas-a nismo oglasile v našem »Ženskem listu«, se .hočemo -danes in tudi vsemu svetu povedati, da smo tudi me protestirale proti vojni in fašizmu.
Sklicale smo javno ženko zborovanje dne 30. novembra 1934 v Delavskem domu na Savi -ob 7. -uri zvečer. Sodražica Francka Malenško-va je -otvorila to javno zborovanje in -pozdravila vse navzoče, katerih s-e je prec-e-fšnje število odzvala članic, kakor tudi -precej moških. Nato je s. tajnica Mici Žu-žek-ova čitala referat proti vojni in fašizmu prav dobro sestavljen in polagala je vsem navzočim na srce, da glasno Drotestirajmo, pos-eibnio me žene, proti vojni. Sato je govorila s. Štefka Zbašnikova, tajnica cetrale in v leiplh besedah nam je tudi ona razložila, kako je med vojno trpelo le delovno ljudstvo, koliko je napravila zadnja vojna mrtvih, -pohabljenih, za celo življenje dela nezmožnih, koliko je vsile-d vojne postalo vdov in sirot. Ln to. hi naj me žene še -dopustile, ne — me! Tudi s. Čelestnik, predsednik saveza ikovin-arjev, nam je lepo razložil pomen tega javnega zborovanja. Pozval je moške, da bi ibilo dobro polagati malo več pažnje -ženskemu gibanju in njeni zvezi. S. Toman, tajnik saveza kovinarjev, je tudi povdarjal pomen zborovanja in -glasno protestiral v imenu -ostalih -moških proti -vojni in nj-enim grozotam, kakršne bi bile sedaj, ako bi se kaj takega ponovilo., zato- smo vsi -proti vojni! H koncu je bila živa-hna debata. In nato še enkrat -povd-a-rja tajnica Žužkova in polaga na srce vs-em delavskim ženam, da glasno zakličemo v svet, me nočemo vojne! Me nočemo še več vdo-v in -sirot, me n-oče-m-o več invalidov in tudi me več stradanja! Me hočemo dela in za njega biti tudi pošteno -plačane ne p-a vojne! Zato žene in -dekleta vse v delavske vrg-anizacije, da bo naš glas tem glasnejši in m-očnejši. Pr-oč z vojno!
flz podružnic ZĐŽID
Jesenice
Vabilo na občni zbor
Zveza delavskih žen in deklet, podružnica Jesenice sklicuje svoj redni letni občni zbor za 27. januarja 1935 v Delavskem domu na Savi ob 3. uri popoldan.
Dnevni red:
1.	Poročilo podpredsednice. '
2.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo tajnice in blagajničarke.
4.	Referat zastopnice centrale.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Razno.
Opozarjamo članice, da se občnega zbora sigurno udeleže in po svojem mišljenju izvoli novi odbor. Odbor.
Maribor
Podružnica Maribor. Opozarjamo vse članice, da se bo vršil dne 10. ja-
nuarja 1935 I. redni občni zbor naše zveze. Prosimo vse članice, da se tega občnega zbora zanesljivo udeleže. Čas, kraj in točen dnevni red bomo sporočile pravočasno vsaki članici posebej.
Odbor.
Päuä
Dne 9. decembra 1934 smo imele še precej dobro obiskan občni zbor. Novi odbor nam je jamstvo, da bo podružnica postala bolj agilna kakor je bila do-sedaj. Pozivamo vse, da sodelujejo, ker samo tako nam bo mogoče doseči vidne uspehe. Obenem pozivamo vse, ki se zavedajo dolžnosti do organizacije ter nalog, ki si jih je naša zveza nadela, da plačajo prispevke kolikor so v zaostanku. Katera pa radi brezposelnosti ne more plačati celega zaostanka naj plača vsaj časopis, to je 12 Din za celo leto. Zavedati se moramo, da se naš časopis, ki nam je najboljša obramba, vzdržuje izključno s članarino ter da centrala ne razpolaga z nobenim kapitalom. V kratkem se bo oglasila bla-
gajničarka pri vseh, ki so dosedaj prejemale časopis ter so v zaostanku s članarino. Odslej se bodo vršili redni mesečni sestanki vsak prvi pondeljek v mesecu v prostorih »Svobode«, Panonska ul. 5 ter pozivamo vse članice, da se istega zanesljivo udeleže, ker se bodo obravnavala poljudna vprašanja in določale derektive (smernice) za bodoči mesec. Prvi sestanek se bo vršil dne 7. januarja ob 8. uri zvečer. Dolžnost članic je, da se svojih prireditev udeležujejo.	Odbor.
Trbevije
Zveza 'delavskih žen in- 'deklet je priredila dne 3. 'dlaceimibra 1934 svoj I. redni -občni zbor. U-dieležlba je bila -zadovio-Ljiva kakor tudi precejšnje zanimanje- -za naš pokret. Občni zbor je -vodila predsednica s. Stemi-šova ter -podaLai kratek in jeidm-at referat, v 'kratkem je objasnila- pom-ein in naloge, kakor tudi b-o-doe-e de-l-o P-o-dr-užn-ice. Razjasnila je težkoee v ipodrulžnionem- d-elorvanj-u vsiedi raznih ovir, s kat-eri-m-i s-e j-e morala zvez-a boriti in ibo vsled nezavednosti im n-e-ražurnevanja. do- ženske -o-rganiz-acije, ako-ravno je bil interes nekaterih z raznimi spori in drugimi mietodiami -organizaciji škodovati in jot tak-orekoč oslabiti ali celo onemogočiti, se jim to vstfeid -agilnih in požrtvovalnih nekaterih odbornic ni posrečilo-, za ka-r gre zahvala toinim o-d-borniaaim, kate-ne so našo podružnico v-odile in -prevedle skozi te viiharj-s in še celo- p-oivzdilgnile število članstva. Zavedati se -moram-o, d-a. se je naša poidiruižnic-a redila, v času največ je bede, lakote in splošnega pomanjkanja v rudniških revirjih in -j-e torej maš uspeh po številu -članstva v začetku želio lep.
Nato- -pa -še tajniško- poročilo, glasom katerega je imela zveza v -p-retekl-eim poslovnem letu 16 r-eidinih sej, 4 -članska zborovanja, 4 shode in 7 ip-o-u-čnih predavanj. Do--pisio-v je bilo odposlanih 63 in 13 resolucij na razna mereda-jna mesta, dtošlo' j-e 65 dopisov. članic j-e pristopilo v .poslovnem letu 125.
Bl-a-gaj-niško -poročilo je -podala s. Gnil-šk-ova, da je poidrtuižnica imela dohodkov Din 5052.50, izidhtkov pa Din 4841, ostanek v -blagajni 1. decembra 1934 Din 227.50.
Poročilo revizije ije -podala s. Savin-ško-va, da je knjige, račune in b-elege pregledala ter iste maišla v -najl-epšem- redu, nakar je predlagala blagajničarka pohvalo in absu-lotorij.
Centralna tajnica s. Zbačnik je podala poročilo centralne blaigaijne.
V odbor so bile -po-movnio- izvoljene sledeče -ss: Strniša Ivanka, Vozelj Julka, Gnil-šak Terezija, Savinšek Marija, Bastič Roza, Tržan Marija (na n-ov-o), iBec Julka, Plahutnik Šteli, Miočiilatr Alojiziiia, Slapšak Terezija, Bas-tič Terezii-ja in Ocepek Neža. Odbor se je 'konstituiral sl-e-d-eč-e: iPneds-edinica Strniša Ivanka, ipo-dpredseidhica Vozelj- Julka. tajnica Bastič Terezijla, nam, Plahutnik Štefi. blaigajoičairka Gnil-šak Terezija, nam. Bec Julija. Revizija Savinšek M., Slapšak T., Močilar A. Odbor: Bastič R., Tržan M. in Ocepek N. V širši lodlbo -rso bile izvoljene: podblag. Rep-ovš K., Jančič M.j Borošak M., Lukančič A., Praznik D., Pavšek A., Valas M. in Šribar M.
Sodružica Zbašnik kot central, tajnica je podala vzorni referat, v katerem, nam je slikala .pomen in potrebo' ženske lorgairiizia-cije, ker le edino v razrednih marksističnih -organizacijah ije -dana možnost prave izobrazbe im borbe delavskim žen in dekletom za boljšo bodočnost, da ip ostane jo- enakopravne in svobodne. -Slika t-e-žko delo v organizaciji, -a če odbor gre m-a delo, pa bo- lahko izvršil, utemel;iuj-e, da je organizacija sredstvo mal reševanje delavskega ivprašan-j-a in njegovih vsakodnevnih potreb, pov-darfjala je nujnost potrebe ipo skupni borbi žen z možmi in -obratno-, ker le v
skupnosti bo borba -rodila u-speh-e in si bo proletariat lahko iz-boiljišal svoj ipolo-žaj.
Poziva delavske ž-e-ne in -članice, da gre-do s po-dvoijno silo na delo. za povzdig, ugled in nap,redek Zveze, ker organizacija j-e nujno -potrebna, da s-e v mjii ib-o-rij-o za -enako-pra-v-nost in končno osvoboditev -delavskih žen in -deklet. Občni zbor je potekel v najlepšem redlu in zadovoiljistvlu vseh članic, za kar se j-e 'pre.d-s-c.dnica zahvalila vsem, ter ob 6. uri zaključila lepo uspeli občni zbor.
Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo, podruž. Trbovlje — t. č. p. Sterniša Ivanka.
Trbovlje
Par vrstic bi -naslovila našim ženam v pr-evdiairek. Slišijo se govorice: Če moški nič ne pribore, bodo ipa potem ženske. V pojasnilo delavskim ženam maj, bo to, da Zveza -delavskih žen in -deklet ni kaka podporna -oa-gianizia-cija, ki bi dajala članicam — -da če danes iplača 'članarino- Dim 3.—, da jutri -dobi že Din 30.— nazaj. Talke organizacije ni. Naša 'Organizacija Zveza del. žen- in deklet j-e razredna [borbena organizacija r.-a marksistični ipodilagi, katera s-e bori za izobrazbo delavskih žen, -za enakopravnost in za končno -osvobiojien-je istih. Vs-ajfva č-la-nica, ki pristopi v našo 'Organizacijo, p-ostame bori-teljiioa za ženske pravice, -za enakopravnost in svobodo! Ako d-anes žene -niso enakopravne z moškim, me v poklicu, ne pri mezdah, ne v 'političnem in socialnem .delovanju, to se -pravi: žena nima pravice do' vseh tistih poklicev kakor moški. Žena akoravno | opravijia isto 'delo kakor moški, me dobi iste mezde (ipitače) ampak več kod 50% manj.
Iz organizacije
Na tem mestu popravljamo malo pomoto, ki se je pripetila dopisnici v to rubriko v zadnji številki »Zenskega lista«, katero je uredništvo prezrlo.
Gre namreč za naslov rubrike in male objave. Glasiti bi se namreč moralo: »Iz organizacije hišnih poslov«, a pomotoma je tiskano: »Iz organizacije gospodinjskih pomočnic«.
Ta pomota je nastala pod vtisom drugega odstavka vloge Centrale Delavskih zbornic, ki je bila v tej rubriki priobčena in govori o nazivih domačega uslužbenstva.
Ta pomota je razburila predstavnice »Zveze gospodinjskih pomočnic«, ki so zaradi tega napravile pritožbe na razne instance, češ, da se jim jemlje naslov. Svetujemo jim, da v drugič tudi one malo bolje pogledajo. V pomoti ni tiskano: »Iz zveze g. p.«, marveč: »Iz organizacije g. p.« Gospodinjska pomočnica je pa splošen naziv, do katerega imajo pravico vse, ki se službeno bavijo z gospodinjskim delom. Da pa imata »Zveze g. p.« in »Organizacija h. p.« svoja nedeljska shajališča v enem in istem poslopju, to naj nikogar ne moti, saj sta do tega obe udru-ženji upravičeni. Saj je predsednica 1 »Zveze g. p.« neštetokrat izjavila, da bi smelo biti več takih udruženj, čemu torej tako razburjenje?
Tekmujmo raje v tem, kdo bo pravilneje zastopal svoje članstvo! Bo bolje!
Cenjena urednica!
Nekaj me sili, da Vam pišem par vrstic. Prijateljica mi je dala čitati
Žena akoravno ima m-ansikaitera tudi boljši talent za pio-litiičn-o presioija-n-je, nima vo-lilhe pravice, ne more biti izvoljena in sodelovati na o-dlg-ovorniih mestih -v .državi, banovini, občini itd. Žena nima nobenega -določen-ega urniiklai, -ona mora garati in garati, njen počitek je največ 5—6 ur itd. Brez organizirane borbe ni zmage, brez denarnih sredstev ni -organizacije. Za malenkostno- članarino Din 3.—, ki -jio plača članica, -dobi svoj list, -organizacija prirej-a razna po-učna predavanja), potom katerih izobražuje delavske ž-ene, ter jih tok-oirelkoč usposobi spoznavati, -kako se je treba uspešno boriti za zboljšanje svojega položaja, ida ho -potem lahko dosegla to kar želi, to je enakopravnost in sv-obodo. Z članarin-o- za organizacijo- se nabavlja razne ipi-samiške potnebščine, kurjavo, inventar, ipoštnino, se priskrbi pre-davateljioe itd. V.ečljie šit-eivilo -članic j-e, večji so njeni -d-oho-dki in čim večji iso- dohodki, temveč se lahko nudi -članicam duševne h-ram-e in- boljši so njeni uspehi. Ženska .organizacija vodi borbo iza osvoboditev delavskih žen in deklet, s-e bori za njihovo- boljšo bodločnost, -obenem j-e pa tudi soboriteljica z moškimi v marksisti-čnih longlamizacijah, -s katerimi stoji v isti vrsti za ustvaritev boljše -človeške driiäbe socialističnega reda, kjer -ne ho izkoriščevalcev in ne izkoriščanih! Kličemo vsem delavskim ženam in de-kletaim, da -če se želite - > -1 ,i.	■ ~~	-	- —»►««. in če -je Vaš interes,
-da postanete enaikoipra-vn-e članice človeške družbe, stopajte v naše vrste, v -organizacijo Z-veze delavskih žen in -deklet, katera vodi pravo marksistično borbo za oisivoibo-jenje ženske.	Proletarka.
hišnih poslov
»Ženski list«, v katerem sem našla mnogo poučnega v kratkih, toda jedrnatih in toplih besedah.
Priznati Vam moram, da me je prav pobožalo, ko sem čitala poročilo iz organizacije hišnih poslov. Saj smo tudi me gospodinjske pomočnice članice človeške družbe, pa se vendar postopa z nami kakor da ne bi imele človeških čutov in čustev.
Kako rade bi se mnoge od nas naslonile na svoje gospodinje kakor na lastne matere v otroški ljubezni, ako bi le količkaj čutile njihovo naklonjenost in upoštevanje našega truda.
Pa oh! Kaj moramo vse doživljati! Nad delom bi se niti ne pritoževale, ako bi vsaj dobivale pošteno hrano, s katero bi si zamogle nadomestiti pri delu porabljene moči. O stanovanjskih razmerah, kakršnih smo mnoge deležne, raje ne pišem, saj veste kriza je, pa štedi vsakdo le pri delavcu, v privatnem gospodinjstvu pa v prvi vrsti pri služkinji. Res je kakor pravi dopisnica v »Ž. L«, posamezne si ne moremo pomagati, ako bi pa bile vse organizirane, bi pa kmalu bilo drugače. Ali je kaj čudnega, da se toliko deklet, ki pridejo v mesto služit, moralno izgubi? Oni, ki prostitutke zaničujejo, naj kar premislijo, koliko gorja je marsikatera morala prestati predno se je udala v tako životarenje.
Žal je poleg malo dobrih in uvidevnih gospodinj, tudi mnogo brezvestnih, ki služkinjo celo po njenem večletnem zvestem službovanju vržejo celo v zimskem času na cesto. Ali je
potem kaj čudnega, ako se tako dekle vrže v objem prvemu, ki ji obeta ljubezen in lasten dom.
Še eno bi Vas rada vprašala. Kako je mogoče, da v Ljubljani, ki se ponaša da je že velemesto, še nimamo zavetišča za ženske! Ko bi vedeli kako mučno je brezposelni posedati cel dan v posredovalnici za službe ali pa pri revnih in itak številčnih družinah. Moški imajo nekako ogrevalnico in celo hrano dobe zastonj, a za nas revne ženske služkinje pa ni nič. Nam ženskam se cesta tako zameri, a vendar se nas prepušča njej. Ali bo kedaj tudi za nas boljše? Ne zamerite, ker sem Vam potožila naše gorje. Iz vsebine »Ženskega lista« sklepam, da me razumete. Ali se smem še kdaj javiti?
15. in 16. decembra se je vršil v Sarajevu kongres »URSSJ« (marksističnih strokovnih organizacij).
Ker me ie zanimalo, kako so na tem kongresu bile zastopane ženske delavke in kako so svojo nalogo opravile, sem o tem vprašala nekega sodruga. Odgovoril mi je: »Da, neka ženska je nekoliko govorila o Organizaciji kućne posluge«. Na vprašanje, ako iz Slovenije, kjer je že toliko industrijskih delavk ni bilo nobene delegatke mi je odgovoril: »Saj mi ravno tako lahko zanje opravimo«. (»Tako govore tudi meščanski mogotci r.apram bojujočem se delavstvu.« Je v meni nekaj zašepetalo).
Vendar, res je, da se splošna delavska vprašanja more in mora reševati skupno za moške in ženske. Toda mnogo zadev ki se tičejo izključno ženske, more edino pravilno tolmačiti in doumeti le ženska.
Zakaj se pa v Mednarodnem uradu dela obravnava ženska in mladinska vprašanja posebej?
Tudi terja načelo proletarske demokracije, da morajo v svojem položaju soodločati vsi prizadeti. A ne samo to. Tudi bo-jevno-taktična potreba našega pokreta je, da se da ženskam prilika da se v ožjem krogu, t. j. v delavskih parlamentih usposobijo za končno delo in boj vsega proletarijata. Dokler se bo pa žensko delavko smatralo samo kot plačnico članarine in številko v kartoteki, tako dolgo nima nihče pravice zabavljati čez nezavednost in konservativnost žensk in podobno.
Kdor naj se nauči plavati, mora v vodo. Torej, ali ne bi bilo lepše, ako bi mi, baje »naprednejši« Slovenci prednjačili z dobrim zgledom?
Po svetu
Politično ži-vlijenjie izadtnljiega časa je kazalo precej živaihniositi. Kar naprej so na delu sile, ki snujejo nova prijateljstva, nove bloke, nove pogodbe. Vsaka posamezna sila naglasa, da /snuje mir — morda jim lahko verjamemo, dia se boje vojne, gotovo pa njenih posledic — —
Iz teh razlogov je (predvsem prišlo 3o uspehov /zadnjega zasedlamjia Sveta Društva narodlov, >1 m ,.1 i,< ,-.1 -i..^*j- *..***-■	—...
Prišlo je do sporazuma, da za čas iple-biscitai, ki se -ima vršiti 14. jlaniuarja v Po-saarju in ki /bi lahko pri francosko-memških napetih /odniošajih privedel do velikih konfliktov, zasedejo Posaarje čete neprizadetih držav (Anglije, Italije, Švedske, Belgije), ter zajamčijo mir. V slučaju, /dla po- /plebiscitu pripade Posaarje Nemčiji, bo morala ta še
Vas in vse čitateljice srčno pozdravljam in želim vsem srečno novo leto!
Metka V. v K.
Odgovor dopisnici Metki V.:
Vaše pismo me je prav razveselilo in celo prosim Vas, le večkrat se javite. Iz tega kar ste pisala je razvideti, da ste prebujeno in modro dekle. Zavedate se tudi Vi, da le skupni borbi vseh more slediti zmaga nad zlom, ki tare mnoge. Poskrbite torej, da se vse Vaše tovarišice organizirajo, da tako združeni vsi, ki smo s svojim položajem nezadovoljni, izvojujemo izbolj-: šanje.
Srečno novo leto želim tudi jaz Vam in prepričana sem, da tako tudi vse c. čitateljice.	Urednica.
Z zadoščenjem in otožnostjo obenem sem čitala podlistek Samojeva v »Delavcu« št. 24 z dne 22. dec. t. I. ter se nehote vpraševala: »Ni li morda tudi v Sarajevu vse samo za parado? Primerjavo z Ljubljano po-natiskujemo:
»Saj to je kakor elitna družba? Kje sem?«
in vprašal sem celo sodruga Petejana. Nasmehnil se je:
»Da. Vse to je naše. Socialisti. Nastavljene} Borze dela, Delavske zbornice, Okrožnega urada in njih žene in hčerke aktivno sodelujejo v pokretu.«
»Tega pri nas ni,« sem rekel.
»Eh, pri nas? Vsakemu se zdi, da bi se ponižal. Teh nekoleko, peščica, ki še dela, so že še, da, a ostali so prišli h kruhu in kaj še treba več. Tu pa — vidiš sam. Domače vse, delavska elita, iata morgana tiste dobe, ko bo proletarec res človek.«
In v zvokih sevdalinke, ki sta jih peli Sodražici v duetu s spremljevanjem kitare, mi je sladkoholno utripalo srce, kakor bi spraševalo:
»Zakaj pri nas v Ljubljani ni mogoče nekaj takega, družabnega? Kaj nas mar ni dovolj in nimamo moči? ... »O pač,« sem si odgovarjal sam. »Ali previsoki smo drug pred drugim in preveč zaposleni smo sami s seboj.«
Da previsoki, v tem oziru tudi napram ženski sodelavki. Sem dodala v mislih.
Ako je vam, ki odločate, v resnici kaj do uspeha naše skupne stvari in čimprejšnje dosegljivosti naših ciljev, premislite si, da ne doživimo nekoč neprijetnih razočaranj zaradi ozkosrčnosti, ki temelji v tradi-cijonalnih predsodkih.	Š. B.
posebej odkupiti o:d Francije rudnike in to za ceno 900 milijonov frankov.
Nadalje /je Ženeva razpravljala -o jugo-'sliovamski /Sip/omenici, /ki je /zahtevala zadoščenje /za /atentat in je izmed držav, ki so podpirale ustaško gibanije, obtožila direktno le Madlžarsko. Po velikih vidinih in zakulisnih borbah je Svet Društva narodov sg-igliajsmo sipnejlel re/sollucijbi, Iki v splošnem graja vsak /politični terorizem, zahteva -uvedbo mednarodnega nadzorstva nad tero-nisti ter očita Madžarski, /da je po njeni malomarnosti prišlo do atentata. Tako so Julg/oIsHaviija in njene zaveznice prišle do . i— moralnega zadoščenja, ki ga je v prvi vrsti pripisati strahu vseh sil) /pred vojna, ki miu to pot niti inteflesi oborožitvenih in-idustrij niso bili kos. Hkrati jie v interesu vseh imperializmov in fašizmov, da se pojača kontrola nad ipo-litičmimi begunci.
Francoska diplomacija nadalje razvija veliko živahnost. Sporazumno s Sovj/etsko unijo je bil ponovno predložen nekoliko sipremenjem načrt za Vzhodni pakt. Obenem sta Francija in Sovjetska unija skenili medsebojno pogodbo/, kjer se obe .državi obvezujeta, da nobena ne bo sklenila dvostranske pogodbe z emo izmed držav, ki so povabljene v Vzho/dlni pakt. Po mnenju nekaterih politikov bo sledila tej pogodbi tudi pogodba mied idlržavami /Male zveze in Sovjetsko unijo- -	- 1 - ’— —-— ». .1 —,
V	pričakovanju plebiscita se razmerje m/ed Francijo in Nemčijo nekako blaži (obiski Hitlerjevih odposlancev v Parizu), kar ipa bo v iprvi vrsti izviralo od težkega gospodlaPsikega položaja Nemčije, ki potrebuje posojila in pa iz uvidevnosti, da zaenkrat na aneksijo Avstrije ni misliti.
Zanimiva so fnanoosko-italijanska zbliževanja, čijih uisipieh /pa jie odvisen od precej številnih pogojev. Italija zahteva za se enako pomorsko /moč, kot jo ima Francija. Razen tega hoče za /poidpiranje francoske evropske politike odškodnino v .afriških kolonijah. Vidnih rezultatov še ni.
Na dkugi strani so se zvezale Italija, Avstrija in Madžarska s pogodbo, s katero si v slučaju potrebe .priznavajo medisebojno pomoč.
V	Leninlgradtui jie 1MII izvršen atentat na visokega .sovjetskega funkcionarja. Preiskava je pokazala, dla obstoja obširna zarota opozicije v stranki, ki jo je vodil Zi-novjev.
Pomorska konferenca v Londonu se je razšla, ker ni mogllla priti do kakšnih soglasnih rezultatov. Japonska se hoče ob-omožiti na morju kot Amerika in Anglija. Zato se med Ameriko, Anglijo in Nizozemsko snuje protijaponska pomorska fronta.
Italija se hoče polastiti Abesinije in sicer zaradi zlatih rudnikov. Prišlo je do več konfliktov, zaradi katerih se je abesinska vlad.a pritožila na Društva narod o v.
Dolgotrajna vojna med južnoameriškima državicama Bolivijo in- .Paraguayern za vmesno, na /petrolejskih vrelcih bogato pokrajino Chacio, ki jie predstavljala le borbo med neko amerikansko/ in neko /angleško petrolejsko ve/lefirmo, /f/e končala z zmago angleške firme. Ljudstvo se je borilo, umiralo- in trpela zia njen — pro/fit!
Japonski imperializem hoče zasesti severno Kirjo. Kitajska komunistična republika je postala plen Čankajše/kovih čet.
Po povratku zunanjega ministra Jevtiča, ki /je zastopal Juiooslavijo v Ženevi, je prišlo do -padlca jugoslovanske vlade; mandat je biil ipoverjen min. Jevtiču, ki je vlado tudi sestavil.
Stališče ženske m strokownlb ©rganizacilah
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. — Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorna urednica R. Krištof v Mariboru.
Izdaja konzorcij, predstavnica Tončka Lipoglavšek v Mariboru.