ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ
LETO II.	ŠT. 5	MAJ 1978
perutnina.!*
Prva seja novega delavskega sveta v slavnostnem obeležju
(Foto: L. C.)
Na obletnico zmage, 9. maja, se je sestal na svoji prvi seji novoizvoljeni delavski svet delovne organizacije. Po konstituiranju in izvolitvi izvršilnih organov, se je zasedanje nadaljevalo v razširjenem sestavu, ki je imelo svečano obeležje.
Poleg članov delavskega sveta novega sklica so bili na seji navzoči prejšnji člani delavskega sveta, predsedniki delavskih svetov temeljnih organizacij, vodilni delavci in družbeno-politične or, ganizacije.
Na seji je imel najprej govor generalni direktor Ivo TOMAŽIČ, v katerem je orisal sedanji položaj Mesokombinata Perutnina Ptuj ter podal smernice za njegov nadaljni razvoj.
Govor direktorja objavljamo v celoti.
V tem poročilu seveda ni mogoče zajeti vse problematike na-daljnega razvoja Perutnine, ker bi bilo to preobsežno, temveč bi se omejili v glavnem na tekoče naloge, ki izhajajo iz programa za 1978. leto oziroma le na del teh nalog, ki so bolj ali manj važne za izvršitev celote, vendar po mojem lahko veliko prispevajo k čimbolj nemotenemu delu za izvršitev zastavljenega programa.
I.	POŽAR
Če hočemo obravnavati nekatere probleme izvršitve programa za leto 1978, moramo najprej ugotoviti, da je požar, ki je nastal 29. marca v naši klavnici povzročil vrsto problemov in mo tenj v naši proizvodnji in v našem ritmu dela v celoti. Menim, da je časopis Perutninar dovolj obširno poročal o tem požaru in zato tega ne bi ponavljal. Ugotoviti pa je vendar treba še, da je s prizadevanjem celotnega kolektiva TOZD Mesna industrija uspelo v rekondnem času zopet vzpostaviti provizorično proizvodnjo, kar sprva ni bilo pričakovati. Omeniti velja tudi dobro koordinacijsko delo in iniciativnost komisije, ki je vodila in usmerjala dela pri sanaciji klavnice, v sestavi Milan LONGHINO, Slavko BRGLEZ, Janko KOSI, Štefan KIRBIŠ in Franc VRABER, ki jim je že gospodarski odbor izrekel priznanje in zahvalo za nji-
hovo požrtvovalno delo in žrtvovani prosti čas, ker so s tem omogočili, da se je uredilo najnujnejše za začetek nadaljnjega dela. istočasno jih je gospodarski odbor zavezal, da naj vršijo koordinacijsko vlogo in vlogo predlagatelja še naprej do popolne sanacije. Posebej bi bilo k temu še dodati, da sta člana komisije KIRBIŠ in VRABER storila mnogo več, kot je to zahteva! njun položaj v tej TOZD, in da je obema zaradi požrtvovalnosti treba izreči še posebno priznanje.
Požar je povzročil poleg motnje v delu tudi dokajšnjo finančno škodo, saj so dosedanji predračuni pokazali, da je prvotno ocenjena škoda od 48 milijonov narasla na 63 milijonov in se še veča. Sestavlja jo škoda na zgradbah v višini 15 milijonov, na hladilnih napravah, kotlih, vodovodu in elektroinstalacijah v višini 22 milijonov, na uničenih izdelkih in na embalaži je izgube za 4 milijone, rušenje, odvoz, demontaža idr. je zahtevalo 2 milijona, kar je 43 milijonov. Znatna je tudi indirektna škoda, kot je klanje v posebnih pogojih, izmensko delo, hlajenje izven klavnice, dodatni prevozi idr., kar znaša 20 milijonov.
V kakšni fazi je sanacija klavnice danes? S konkretnimi deli se še ni moglo nikjer pričeti. Zbrane so v glavnem ponudbe dobaviteljev inozemske opreme — tu se bo sedaj izvršil izbor dobaviteljev in vložitev zahtevka za izdajo dovoljenja za uvoz. Vodeni so bili razgovori z bankami za kreditiranje naših projektov. Zbirajo se ponudbe za oddajo gradbenih del za ostrešje in hladilnice, potem ko so predhodno strokovnjaki ugotovili uporabnost oziroma neuporabnost obstoječih zidov in nosilcev strešne konstrukcije. Pripravlja se dokumentacija in vodijo se razgovori z za varovalnico. Vložen je zahtevek za kredit pri skladu skupnih rezerv SRS. Skratka, poskuša se doseči, da se pripravi vse potrebno za čimprejšnji konkretni pristop k izvrševanju sanacije. Predvidevamo, da bomo lahko v teku meseca maja izvršili večino pripravljalnih del in pristopili k
S svečane seje delavskega sveta
gradnji. Vse sile je treba zastaviti, da se pred nastopom vročine izvrši vse tisto, kar je najnujnejše, da bo omogočeno vsaj delno normalizirati dela v klavnici — predvsem pa usposobiti hladilni del.
PROGRAMI
Naš program proizvodnje za leto 1978 je v proizvodnji perutninskega mesa usklajen s srednjeročnim programom 1976— 1980. Pri krmilih in reprodukcijskem materialu je program za 1978 večji od srednjeročnega, manjši pa je letošnji program, kot je to določeno s srednjeročnim programom, pri mesnih izdelkih in ostalem mesu.
Odstopanje ali nedoseganje srednjeročnega programa pri mesnih izdelkih, pri govejem in svinjskem mesu ter teletini je nastalo zaradi pomanjkanja tega mesa na trgu, kjer se mi oskrbujemo in visoke cene živine, kar povzroča občutne izgube. Pri mesnih izdelkih imamo možnost usmeriti se v večji meri na surovino, ki jo imamo vedno na razpolago, to je na perutninsko meso. Na tokove ostalega mesa pa nimamo nobenega vpliva, ker se ne bavimo s tovrstno proizvodnjo, niti ni več naša namera, da bi se v to smer razvijali.
Program proizvodnje za letos je večji od dosežene proizvodnje v letu 1977 za 6 % pri perutninskem mesu, do 42 % pa pri dan
starih piščancih. Ta razpon nastaja letos zaradi tega, ker smo vključili v proizvodnjo nove kapacitete. Nove kapacitete, ki omogočajo znatno povečano proizvodnjo, so: tovarna krmil, valilnica in prva skupina od treh predvidenih farm nesnic — Trnovec.
II. IZVAJANJE PROGRAMA V I. TROMESEČJU
Če pogledamo izvajanje programa fizičnega obsega proizvodnje v I. tromesečju, bomo ugotovili, da plana niso izvršili pri krmilih, v valilnicah, v perutninski klavnici in kooperaciji. Presegli pa so ga na farmi nesnic, pri predelavi mesnih izdelkov in v tiskarni. Vzroki nedoseganja v tovarni krmil so v težavah poskusne proizvodnje, še nepopolni opremi za pakiranje oziroma vrečevanje ter v nepravo časnem organiziranju prodaje. V valilnici tudi zato, ker v prvih dveh mesecih ni bilo zaradi sanitarnih omejitev na farmi dovolj valilnih jajc. V mesni industriji je prišlo do izpada klanja zaradi požara.
Razveseljivi pa so rezultati predelave, posebno še zato, ker je prišlo do povečanja predvsem pri perutninskih klobasnih izdelkih, za kar smo gotovo najbolj zainteresirani. Prekoračitev plana za več kot 100 % kaže, da je uspelo proizvesti dovolj kvalitet-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Prva seja novega delavskega sveta
Prva seja delavskega sveta je bila po lestrena s kulturnim programom
Foto: L. C.)
nih izdelkov iz perutniskega mesa in da je prodajna služba uspela primerno organizirati prodajo teh izdelkov tako v lastni kot v ostali prodajni mreži. Nedoseganje plana je minimalno, zato pa ni razloga, da ne bi v naslednjih obdobjih bil ta program v celoti izpolnjen. V primerjavi z realizacijo leta 1977, (za obdobje prvih treh mesecev) pa je realizacija v letu 1978 razen v perutninski klavnici povsod višja.
Slabša je zadeva pri finančni realizaciji, saj se ta ni ustrezno povečala kljub porastu proizvodnje v primeri z letom 1977 za enako obdobje, ker so stroški znatno porastli, ostanek dohodka pa je zaradi tega seveda veliko nižji.
(Poslovni sklad dosega npr. le 73 % lanskega.)
Ta razkorak se bo še poveča! zaradi velikega porasta cen re-promateriala, predvsem koruze, kateri je porasla cena za več kot 1/3. Takih povečanj ni mogoče kompenzirati z večjo produktivnostjo. To bo posebno prišlo v vlejavo od aprila dalje, ko so bile izčrpane zaloge koruze.
Zahteva po zvišanju prodajne cene je več kot aktualna in nujna.
Ul. INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Zaradi padca akumulativnosti in požara v klavnici, kjer bodo poleg zavarovalnic potrebna še znatna sredstva, smo primorani omejiti predvideno investicijsko dejavnost. Vrsta nujnih investicij, ki so predvidene, bo morala biti odložena. Zaenkrat smo mnenja, da je treba poleg ureditve klavnice po požaru predvsem končati objekte, ki so v gradnji in skušati urediti tiste investicije, ki so nujne za realizacijo tekočih nalog. Seveda pa je tudi za te investicije treba zagotoviti kredite, ker drugače tudi tega programa ne bo mogoče v celoti izvršiti. Ugodni krediti in nekoliko povečana akumulativnost v bodoče, bi ta okrnjeni program vendarle omogočili.
Za celotni program investicij, ki je v TOZD še v razpravi in so ga obravnavali in sprejemali nekje do sredine maja, pa je zamišljeno, da se izvaja po prioritetnem redu, za katerega se bodo zedinili TOZD glede na razpoložljiva lastna sredstva in odo brene kredite. Menimo, da je to edina pot, ki je možna, da zagotovimo tisto, kar je že sprejeto ali je po mnenju večine najnujnejše, da se uredi.
IV. IZVAJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Pri izvajanju zakona o združenem delu smo sprejeli vse splošne akte, ki so potrebni za naše samoupravno delo in ki jih je bilo treba v letu 1977 urediti. Vsi sprejeti samoupravni sporazumi in akti, 8 po številu, so bili solidno sestavljeni, kot to odgovarja naši organiziranosti. Celotno delo je usmerjala in koordinirala komisija, ki jo je imenoval delavski svet delovne organizacije in, ki je delo uspešno pripeljala do konca. Komisija je delovala
pod vodstvom tov. Butolena in ji gre vse priznanje za do sedaj opravljeno delo. Letos pa je še treba izvršiti prilagoditev samoupravnega sporazuma o združe vanju v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije, ter urediti delovna razmerja.
Vsi sprejeti samoupravni sporazumi in akti se izvajajo. Naša celotna dejavnost se prilagaja novostim, ki jih zahteva ta naša interna zakonodaja.
Zelo važno je povezovanje z drugimi organizacijami združenega dela. Delavski svet je lansko leto verificiral ali sprejel 9 samoupravnih sporazumov, in sicer 7 s sestavljenimi organizacijami združenega dela in 2 z delovnimi organizacijami. Večina samoupravnih sporazumov je bila sklenjenih v Sloveniji, nekaj pa tudi z organizacijami v drugih republikah. V regiji je bil sklenjen samoupravni sporazum s sestavljeno organizacijo združenega dela TiMA, od sosedov pa bi omenil ABC Pomurko. Z obema je bil sklenjen sporazum zaradi živahnega poslovnega sodelovanja z delovnimi organizacijami, ki so vključene v te SOZD. Iz enakih razlogov so bili sklenjeni tudi samoupravni sporazumi z ostalimi.
Posebej je treba povedati nekaj o lokalnem povezovanju, po sebno o povezovanju našega kolektiva s Kmetijskim kombinatom Ptuj. Želje po fizični integraciji Perutnine in Kmetijskega kombinata obstajajo že skoraj 15 let. Reči je treba, da so bile te želje po spojitvi vedno enostransko izražene s strani Kmetijskega kombinata. Ta je o svoji želji stalno informiral vodilne družbenopolitične predstavnike ter tako jasno poudaril močan interes za združitev. Mi jim radi verjamemo, da je to zanje koristno. Že neštetokrat smo razpravljali o povezovanju, a smo vedno prišli do zaključka, da bi bila taka integracija do neke mere vendarle ovira za razvoj Perutnine. Ponudili in zavzemali pa smo se za tesno sodelovanje na vseh področjih, kjer so ali bi lahko obstajale stične točke. Naša želja je, da se s samoupravnim sporazumom, ki smo ga ponudili kombinatu, te vezi utrdijo z dohodkovnimi odnosi. Ugotavljamo, da smo zainteresirani za tesno sodelovanje s kombinatom in da naj bi se to manifestiralo na ta način, da se sklene med našima organizacijama samoupravni sporazum o vseh zadevah, za katere obstajajo stične točke in obojestranski interes in se tako odpravijo neplodne enostranske razprave o lokalnem povezovanju.
V. POVZETEK
Pri analizi tekočega dela in smernic za delo v naši delovni organizaciji je predvsem treba poudariti, da še zdaleč nismo storili vsega pri uskladitvi proizvodnje in plasmaja proizvodov, s katerimi zadnjih nekaj let nismo bili prisotni na tržišču ali pa le z nepomembnimi količinami in občasno, ter v plasmaju novih proizvodov.
To so:
1.	Krmila, kjer so ustvarjene možnosti za prodajo s povečano kapaciteto tovarne krmil. Ta prodaja zadnjih nekaj let ni bila mogoča, ker smo krmila komaj proizvedli v dovoljni količini za svoje potrebe. Zainteresirani smo tako za velike kupce kot za drobno prodajo, za katero pa še nimamo primernega pakiranja. Tako je zaenkrat potrebna usmeritev k večjim kupcem.
2.	Dan stari piščanci in valilna jajca predstavljajo prodajo posebnega tipa, ki je povezana s strokovnim znanjem in strokovnim sodelovanjem in mora predstavljati sintezo komercialne spretnosti in tehnološkega znanja.
Nesporno je, da si ne smemo predstavljati usklajevanje proizvodnje s trgom tako, da enostav no proizvajamo le toliko, kolikrš-no je povpraševanje brez našega angažiranja.
3.	Če še vključimo v ta krog povečano proizvodnjo mesnih izdelkov, so to več ali manj vsi novi artikli Perutnine na jugoslovanskem tržišču, pri čemer moramo dati poseben poudarek nalogam, ki nastajajo s plasiranjem na trgu. Ravno pri mesnih izdelkih, posebno pri perutniskih, ugotavlja tako prodajna služba kot proizvodnja doslej največje uspene, saj je bilo s priznanjem dveh šampionov Beograda dano veliko priznanje našim perutninskim izdelkom, še posebej pa z zlato medaljo za te proizvode na novosadskem sejmu. Torej je potrebno, da vprašanju prodaje navedenih proizvodov posvetimo izredno pozornost. Tega smo se že prej zavedali. Zato je bila ustanovljena posebna TOZD — prodajna organizacija, ki je kvalitetno in kvantitetno takšna, da bi morala te naloge obvladati s primerno zavzetostjo. Pomembna je tudi pomoč ostalih služb, zlasti še komercialne službe skupnih služb in tehnološke službe. Notranja organiziranost v TOZD Commerce naj bo dovolj gibljiva.
Komercialna služba mora biti tako urejena, da lahko hitro ukrepa in se prilagaja spremembam na tržišču ter jih sproti obvladuje.
Pomoč pri teh važnih nalogah bo tudi stvar novo imenovanega kolegija za marketing.
Osrednja naloga poleg izvajanja tekočega programa 1978 pa ostane usposobitev perutninske klavnice za ponovno normalno poslovanje.
Zaključil pa je z besedami:
Prepričan sem, da bomo naloge, ki smo si jih postavili v tem letu, tudi dosledno izvršili kot vedno doslej. Posebni napori bodo potrebni v TOZD Mesna industrija. Ta kolektiv je že dokazai. da zmore tudi najtežje naloge.
Z enotnim in solidarnim delom celotnega kolektiva bomo zastavljene cilje uresničili in težave, ki jih letos ne bo manjkalo, obvladali.
Nato je sledil svečani del, v katerem je bil slavnostni govornik Drago ČATER, ki je govoril o pomembnosti sedanjih praznikov in jubilejev, pri tem pa še posebej izpostavil pomen praznovanja 100. obletnice rojstva Otona ŽUPANČIČA, kot kulturnega praznika slovenskega naroda.
Nato so v izbranem in prisrč nem kulturnem programu pevci PP poleg Internacionale zapeli tri pesmi: Pod oknom, Zapojmo pesem in Pesem XIV. divizije.
Sledile so recitacije treh Župančičevih pesmi. Marjan ŠKRI PAČ je recitiral Veš poet svoj dolg, Dragica ŠKRIPAČ Z vlakom, Janez BELŠAK pa Korotan v srcu.
Kulturni program je zaključilo 72 učencev osnovne šole Franc Belšak iz Gorišnice, ki so pod vodstvom pevovodkinje Pavle VINKO in mentorice Medice FRIC odlično izvedli prvomajski recital.
Tako smo se samoupravljavci v Mesokombinatu Perutnina Ptuj vključili v praznovanje praznika dela in dneva osvoboditve ter proslavili kulturni praznik ob 100-letnici rojstva Otona ŽUPANČIČA.
Uredništvo
Kaj prinaša novi pravilnik o stanovanjskih razmerjih
VABILO
NA
7. DAN
PERUTNINARJEV
KI BO
V SOBOTO 17. JUNIJA 1978 ob 15. uri
NA STADIONU ŠD »DRAVA« V PTUJU
Program prireditve bo obsegal:
—	slavnostni del s pozdravnim govorom predsednika de-delavskega sveta delovne organizacije. Sledila bo podelitev priznanj najzaslužnejšim delavcem in kooperantom, kakor tudi prvakom v delavskih športnih igrah Perutnine. V kulturnem programu bo nastopil moški pevski zbor »Perutnina« in učenci osnovne šole Gorišnica,
—	za prehod v zabavni program bosta poskrbela humorista »Dodo in Joso« iz Murske Sobote,
—	na prireditvi bo igral ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora.
Člani kolektiva, naši upokojenci in kooperanti bodo na prireditvenem prostoru dobili bone za hrano in pijačo.
Od 19. ure dalje bo prireditev odprtega značaja, takrat vabimo poleg Perutniarjev na prireditev tudi druge občane. Postreženi bodo s perutninskimi specialitetami na žaru in dobro kapljico po zmernih cenah.
V primeru zelo slabega vremena bo prireditev v nedeljo 18. junija 1978 ob enakem času.
VABI PRIREDITVENI ODBOR
V poprejšnji obravnavi imamo že dalj časa predlog novega pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev, s katerim želimo podrobneje in v duhu novih smernic urediti stanovanjsko politiko v naši delovni organizaciji.
Vsebina pravilnika je zaradi svoje aktualnosti zanimiva in jo kaže temeljito obravnavati, da bi prišli do najboljših rešitev. Zato želimo s tem prispevkom napraviti kratek povzetek najvažnejših določb in s tem spodbuditi živahnejšo javno razpravo.
Pravilnik zajema in opredeljuje naslednje določbe:
—	načela financiranja stanovanjskih potreb delavcev,
—	pravice in obveznosti delavcev v zvezi z reševanjem stanovanjskih vprašanj,
—	načela, osnove in merila za dodeljevanje stanovanjskih posojil in stanovanj delavcem,
—	postopek pri podeljevanju stanovanjskih posojil in stanovanj,
—	način urejanja medsebojnih razmerij delavcev in organizacije v zvezi z dodeljenimi stanovanjskimi posojili in stanovanji.
Stanovanjske potrebe delavcev se financirajo:
—	s sredstvi skupne porabe, določenimi za stanovanjske potrebe delavcev v skladu z zakonom in družbenim dogovorom oziroma s samoupravnim sporazumom organizacij v občini,
—	z bančnimi krediti, ki jih najame OZD v te namene,
—	z udeležbo delavcev samih,
—	z drugimi namenskimi sredstvi.
Pri financiranju stanovanjske izgradnje se v predlogu pravilnika predvideva nov vir financiranja, ki se bo oblikoval z udeležbo delavcev samih.
Za pridobitev stanovanjske pravice v družbenem stanovanju, s katerim razpolaga organizacija, bo potrebno v bodoče zagotoviti in vplačati lastno udeležbo ter s tem prispevati po načelu solidarnosti k hitrejšemu reševanju stanovanjskih potreb drugih delavcev.
Soudeležba se smatra kot kredit stanovanjskemu skladu in jo bo delavec dobil vrnjeno po 10 letih, skupaj z obračunanimi obrestmi. Med organizacijo in delavcem bo o posojilu sklenjena pogodba, ki bo določala:
—	znesek posojila,
—	rok, do katerega je delavec dolžan plačati soudeležbo,
—	rok vračila posojila,
—	obrestno mero za dano soudeležbo,
—	način vračila soudeležbe delavcu.
Udeležba delavca bo odvisna od višine dohodka na družinskega člana in bo predvidoma znašala od 5 — 20 % vrednosti stanovanja, ki bo dodeljeno delavcu.
Kriteriji za udeležbo so naslednji:
—	5 %pri dohodku do 2.000 din mesečno in pri starejših manj opremljenih stanovanjih,
—	10 % pri dohodku od 2.000 do 3.000 din mesečno,
—	15 % pri dohodku od 3.000 do 4.000 din mesečno,
—	20 % pri dohodku nad 4.000 din mesečno na družinskega člana mesečno.
Posojilo, ki ga bo delavec dal v stanovanjski sklad se bo obrestovalo po enaki stopnji kot znaša obrestna mera pri dajanju kreditov individualnim koristnikom.
Udeležbo bo predvidoma potrebno vplačati ob vselitvi v družbeno stanovanje.
V predlogu pravilnika so razširjene tudi osnove in merila, po katerih se določi vrstni red delavca pri reševanju stanovanjskih potreb. Te so:
1.	stanovanjske razmere delavca in njegove družine,
2.	delovna doba delavca,
3.	dohodek delavca in njegovih družinskih članov,
4.	udeležba v NOV ali internaciji,
5.	pomembnost poklica in dela delavca za organizacijo (defici-citarnost poklica),
6.	odnos do dela oziroma uspešnost in prizadevnost pri delu ter aktivnost v samoupravljanju,
7.	socialne in zdravstvene razmere v družini delavca.
Kriteriji se opredeljujejo s točkovno vrednostjo tako, da se s številom točk izrazi večji ali manjši vpliv posameznega kriterija, katerih skupna vsota daje rang na prednostni listi. Pred sprejemom pravilnika bi bilo potrebno izvršiti temeljito analizo, ali so točkovne vrednosti pravilno postavljene glede na socialne ali druge vidike, ki jih v stanovanjski politiki zasledujemo. Bežna ocena kaže, da je morda prevrednotena delovna doba res eden izmed kriterijev, da pa sta odnos do dela oziroma uspešnost in prizadevnost pri delu ter aktivnost pri samoupravljanju najbrž premalo upoštevana ne glede na to, da ja kriterij sedaj prvič vključujemo v ocenjevanje.
Posebej bi veljalo proučiti tudi vprašanje dohodka, ki je zajet med kriterije. Vzet je namreč poprečni mesečni dohodek na člana družine delavca, ki se nato primerja s poprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji. Predlagano je, da, če dohodek presega povprečje za 50 % se ovrednoti s 5 točkami, pri 40 % z 10 točkami, pri 30 — 40 % z 20 točkami in pri manj kot 30 % s 30 točkami.
Posojilo za reševanje stanovanjskih potreb delavca po tem pravilniku se odobri delavcu, ki razen izpolnjevanja pogojev za
uvrstitev v prioritetno listo izpolnjuje še naslednje zahteve:
—	da uporabi posojilo za gradnjo, nakup ali rekonstrukcijo družinske stanovanjske hiše ali stanovanja v kraju organizacijske enote, v kateri dela ali v okolici do 15 km, tako da se brez večjih stroškov in naporov dnevno lahko vozi na delo in z dela,
—	da mu še ni bilo poprej dano stanovanjsko posojilo v realnem obsegu za določen namen,
—	da ima zagotovljena vsa druga sredstva za gradnjo, nakup ali rekonstrukcijo (lastno udeležbo, bančno posojilo, načrte in garancijo),
—	da je kreditno sposoben.
Pogoj za kredit za gradnjo stanovanjske hiše je bil do sedaj tudi, da je bila hiša zgrajena do strehe. Postavlja se vprašanje, če ta kriterij obdržimo ali ne. Verjetno je boljše lastno udeležbo preverjati individualno in na več načinov.
Gornji znesek posojila za gradnjo ali nakup stanovanja je določen v višini 100.000 din, za rekonstrukcijo pa v višini 40.000 din. Rekonstrukcija je vezana na pridobitev novih prostorov, če obstoja za to potreba.
Za kredit iz stanovanjskih sredstev ali za družbeno stanovanje v lasti delovne organizacije se lahko poteguje vsak delavec, ki je združil delo v delovni organizaciji oziroma v eni izmed TOZD ali v delovni skupnosti, če izpolnjuje določene pogoje — vsaj
triletno delovno dobo in soustvarjanje v organizaciji.
Stanovanje pa se v smislu prejšnjih določb ne more dodeliti:
—	delavcu, ki je imetnik stanovanjske pravice primernega stanovanja ali lastnik primernega vseljivega stanovanja ali družinske stanovanjske hiše,
—	delavcu, ki je lastnik počitniške hišice,
—	delavcu, ki lahko pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki stanovanjskih hiš ali več stanovanj, reši svoje stanovanjsko vprašanje,
—	delavcu, kateremu je organizacija že ustrezno rešila sta-vanjsko vprašanje.
Stanovanjski krediti in stanovanja se dajejo samo na podlagi razpisa.
Za odločanje o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih kreditov je pristojen odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard. Drugostopni — pritožbeni — organ pa je delavski svet.
To je le nekaj pomembnejših vprašanj iz vsebine novega predloga pravilnika, ki pa ne daje možnosti pogleda v celoto. Potrebno je še podrobnejše proučevanje in analiziranje na konkretnih primerih, da bi lahko celoviteje spoznali pravo vrednost tega splošnega akta. Zaželeno je, da se razprava organizira v vseh delovnih sredinah.
Jakob Butolen
II. DEL SAMOUPRAVNEGA PLANA PROIZVODNJE
II. del SPP za leto 1978, ki ima značilnosti finančnega plana, je v fazi predhodne obravnave na zborih delovnih ljudi in v fazi sprejemanja v DS TOZD. Po sprejetju v TOZD in TOK bo centralni DS obravnaval in sprejel plan za DO kot celoto.
I.	del SPP, katerega smo že sprejeli v februarju, predvideva letno povečanje fizičnega obsega proizvodnje in storitev za 17%, porast zaposlenosti za 6,7 % in porast produktivnosti za 10 %. Ta program je osnova za izdelavo II. dela plana, ki predstavlja ovrednotenje proizvodnje, planirane stroške, višino amortizacije, predvidene družbene dajatve, planirano višino sredstev za OD in rentabilnost poslovanja. II. del plana predstavlja tudi dogovor o poslovnih in ostalih odnosih in obveznostih med TOZD, TOK in DSSS.
II.	del SPP je sestavljen iz številnih planov in predstavlja obširno materijo. V našem sestavku se bomo omejili le na najpomembnejše z željo, da omogočimo vsem tistim, ki na razlagah niso mogli slediti ali se razlag na zborih oziroma v DS niso mogli udeležiti, da doma sestavek v miru preberejo in dojamejo bistvo vsebine.
PLAN AMORTIZACIJE
Predlog predvideva obračun minimalne, to je predpisane amortizacije, ki ima poprečno stopnjo za zgradbe 1,7%, za opremo pa 9,8 %, ter obračun pospešene amortizacije, tako da je skupna poprečna stopnja za zgradbe 3 %, 10 % za opremo in 20 % za transportna sredstva.
Predpisane stopnje amortizacije so prenizke in za naša osnovna sredstva niso realne. Zato se upravičeno odločamo tudi za pospešeno amortizacijo. Čeprav vemo, da so naša osnovna sredstva močno angažirana, da izkoriščamo zmogljivosti tudi v izmenskem delu, da je razvoj tehnike in tehnologije v naši panogi izredno nagel (nastaja tehnološka in fizična zastarelost], nismo v letošnjem letu, zaradi pričakovanega nizkega dohodka, v stanju vkalkulirati višje pospešene amortizacije, kot je v predlogu. Kolikor se bo pokazala možnost v drugem polletju, bomo sprejeli višje stopnje za pospešeno amortizacijo, da bi si zagotovili realnejši odpis.
Plan predvideva naslednji predračun amortizacije:
PLAN SREDSTEV ZA REKLAMO IN REPREZENTANCO
Letos predvidevamo enako višino sredstev za reklamo, kot smo jih lani, to je 800.000 din. Namenjena pa bodo za propagiranje perutninskih izdelkov. Sredstva se združujejo.
Sredstva za reprezentanco so planirana v višini 150.000 din za celotno DO. Del sredstev se združuje v višini 62.000 din, ostalo pa je planirano v TOZD, s tem da odpade na TOZD Commerce
38.000	din, na Ptujsko tiskarno
20.000	din ter na ostale TOZD po
6.000	din.
PLANIRANJE MATERIALNIH IN OSTALIH STROŠKOV TER SREDSTEV ZA OD
Materialni in ostali stroški so najpomembnejša postavka v strukturi stroškov, saj predstavljajo preko 86 % predvidene vrednosti skupnih prihodkov (realizacije). Tem stroškom moramo posvečati v proizvodnji na vseh nivojih dela največjo pozornost, da ne bodo naraščali, temveč da bodo v relativnem količinskem upadanju (nabava surovin, potrošnja krmil, poraba energije in goriv, poraba vode, poraba zdravil, razne usluge, itd.). Planirani materialni in ostali stroški bazirajo na lanskih doseženih oziroma zatečenih stroških, pri čemer so upoštevane že nekatere podražitve (elektrika). Kolikor ne bo spremembe maloprodajnih cen, zlasti perutninskega mesa, kolikor bodo cene surovinam naraščale in bodo zaradi tega stroški višji od planiranih — bo ostanek čistega dohodka nižji, kot je planiran oziroma bomo ob koncu leta na meji rentabilnosti.
Planirana sredstva za OD slonijo na sedanjih ocenitvah, planiranem potrebnem delu in na vrednosti točke 10,90. Tudi tu ni planskih rezerv.
CENE ZA ZAČASNI OBRAČUN
V skladu s samoupravnim sporazumom o pridobivanju dohodka in o dohodkovnih odnosih so cene za začasni obračun tiste cene, katere dobimo postopoma s kalkulacijami po fazah proizvodnje tako, da elementom lastne cene dodajamo načrtovani del dohodka II. Tega dodajamo po kriteriju planiranega družbenega produkta (planirana minimalna amortizacija in vkalkulirani del dohodka). Cene za začasni obračun so cene za promet med TO.
TO Commerce pridobiva dohodek po dogovorjenih vrednostih od storitve za prodajo proiz-
vodov naših TO (rabati) in od prometa, ki ga sam ustvarja izven naših TO. TOK pridobiva dohodek od dogovorjenega planske ga odstotka po oddani živi teži — letos 2,842 % od predpisane proizvodno prodajne cene 22,88 din.
Cena za začasni obračun je torej za proizvodne TO perutninske dejavnosti začasna. Končna cena se ugotavlja ob periodičnih obračunih in ob ZR, s tem da se knjigovodsko ugotovijo odstopanja med planskimi in tržnimi cenami. Pozitivne oziroma negativne razlike se obračunajo med TO po kriteriju planiranega družbenega produkta (naš originalni sistem dohodkovnih odnosov).
TO Mesna industrija in TO Perutninske farme priznata za storitev prodaje TO Commerce 11,5% na maloprodajno ceno v naših prodajalnah in 1,5% na doseženo grosistično ceno za perutninsko meso, konzumna jajca, valilna jajca, DSP in za me-lanž. Za sveže meso priznata 8 % na maloprodajno ceno in 1,1 % na doseženo eksterno ceno, za izdelke pa 15 % marže. Za krmila prizna TO TMK 0,10 din za kg prodanih krmil.
TO Servis je predvidel začasni obračun po urah delavniških storitev: za mehanične po 76 din, za mizarske po 72 din. za zidarske po 65 din, za vajeniške po 25 din.
Cene za transportne usluge so porasle v primerjavi z lanskimi za več kot 25 % v povprečiu. To pa zaradi prenizkih cen v lanskem letu, visokih stroškov in relativno visokega dohodka II (visok DP).
Da cene niso še višje, pripomore visoki plan prevoženih storitev.
PLAN INVESTICIJSKEGA IN REDNEGA VZDRŽEVANJA
Večina TOZD je planirala višje stroške vzdrževanja kot v lanskem letu. To lahko po eni strani pomeni, da potrebujejo osnovna sredstva zaradi povečanega angažiranja večje vzdrževanje, lahko pa pomeni tudi, da premalo čuvamo družbena sredstva. Tako znaša plan stroškov investicijskega vzdrževanja za celotno DO po sprecifikacijah skupaj
13,392.000	din in plan rednega vzdrževanja 7,507.500 din. Ti stroški so zajeti v kalkulacijah in
predstavljajo znatno obremenitev.
PLAN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
ZA KRITJE STROŠKOV DSSS
Delavci po TOZD združujejo-sredstva za delovanje DSSS, gre za svobodno menjavo dela po ocenjenem obsegu storitev. Letos je izdelana natančnejša ocenitev obsega del vsakega sektorja posebej — vsa predvidena dela delavcev DSSS za posamezne TO. Skupno je planirana vsota za združevanje 18,200.000 din in 800.000 din za reklamo, kar predstavlja le 0,90 % od planiranega skupnega prihodka.
PLANIRANI DRUŽBENI PRODUKT
je osnova za obračun dohodkovnih odnosov. Skupaj je planirano 277,839.000 din družbenega produkta, od tega odpade na interni družbeni produkt, ki je osnova za dohodkovne odnose,
200,066.000	din. Dohodka II, ki je vkalkuliran v cene za začasni obračun, je planiranega 30,000.000 din, dohodka III, ki ni vključen v kalkulacije, je planiranega
15,000.000 din.
Po posameznih TO je planiran naslednji delež internega DP:
Tovarna krmil
13,0 %	ali	25,994.000	din
Perutniske farme			
23,2 %	ali	46,352.000	din
Mesna industrija			
30,1 %	ali	60,323.000	din
Servisne službe			
14,3 %	ali	28,658.000	din
Commerce			
16,0 % TOK	ali	31,936.000	din
3,4 %	ali	6,763.000	din
PLAN	CELOTNEGA IN		SKUPNE-
GA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
Plan je zbir obdelave vseh planov in predstavlja zaokrožen pregled realizacije, stroškov, družbenih dajatev in akumulacije. Že pri planu stroškov smo ocenili, da je ta zaradi močnih tendenc naraščanja strošov nad družbeno dogovorjenimi mejami. Tako bo celotna planirana akumu-lativnost težko realizirana. Potrebni bodo vsestranski napori, da bomo lahko ob koncu leta zadovoljni. Plan prikazujemo v naslednji tabeli:
v 000
TOZD	Mini- malna	Pospe- šena	Skupaj
Tovarna krmil	5.300	3.300	8.600
Perutninske farme	18.300	4.000	22.300
Mesna industrija	8.000	2.000	10.000
Servis	6.500	800	7.300
Commerce	2.200	500	2.700
Tok	200	100	300
Ptujska tiskarna	490	90	580
DSSS	580	20	600
Skupaj	41.570	10.810	52.380
PLAN CELOTNEGA IN SKUPNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1978
TABELA I. [v 000 din)
	Tovarna krmil	Perutninske farme	Mesna industrija	Servis	PP Commerce	Kooperacija Plajdina	Ptujska tiskarna	Delov. skup. skup. služb	Skupaj delov. org.
1. Celotni prihodek	411.457	190.900	706.990	51,356	140.500	462.168	21.105	19.000	2,003.476
2. Materialni stroški	379.820	134.449,5	633.536	15.704	101.332	448.340	7.187	2.687	1,723.055,5
3. Dohodek	26.324	38.137	65.373	28,352	36.669	13.504	13.382	14.528	236.269
4. Čisti dohodek	9.673	20.494	42.518	21.433	26.601	6.836	10.912	13.346	151.813
5. Del čistega dohodka za oseb. doh.	5.718	13.143	33.589	17.288	21.072	4.462	7.567	12.267	115.106
6. Akumulacija	3.297	5.784	4.922	2.466	3.217	1.950	2.529		24.165
7. Akumulacija in amortizacija	11.897	28.084	4.922	9.766	5.917	2.250	3.109	600	76.545
8. Dohodkovna mera	21,72	34,46	51,38	60,98	57,47	33,04	56,55	84,44	48,72
Planirani celotni prihodek TOZD Commerce predstavlja po čl. 63 Samoupr. sporazuma o pridobivanju dohodka in dohodkovnih odnosov:
—	obračun storitev za prodajo proizvodov TOZD
—	prihodke dosežene s prodajo tujega blaga.
PLAN UPORABE SREDSTEV SKLADA SKUPNE PORABE
Ta je v letošnjem letu znatno višji od lanskega. Situacija nam zaenkrat omogoča, da smo lahko sprejeli najvišje možnosti po sindikalni listi, vendar moramo zato
aktivirati sredstva iz prejšnjega leta v višini preko 3 milij. din.
Predvideno je naslednje koriščenje:
PLAN INVESTICIJ IN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
Naše želje, čeprav tudi ne vedno potrebe po naložbah, so mnogo višje, kot so naše možnosti. Predračun sredstev za nove naložbe znaša preko 177 milijonov din, bilanca lastnih sredstev za dolgoročne naložbe pa je okrog 90 milijonov din. Zato so predlagane investicije razdeljene v dve prioriteti.
V prvi prioriteti so naložbe, ki so že v teku: II. faza perutninske farme Trnovci, objekti pri kooperantih in poslovni center. Začeli bi z gradnjo hale za kartonsko embalažo, hale za servisne delavnice in silose za rinfuza krmila.
Vse ostale predlagane naložbe so v drugi prioriteti. Ko bodo fi-
nanče možnosti, se bodo sproti odobravale pri Odboru za gospodarstvo. Realizacija naložb, tako prve kot druge prioritete, bo seveda odvisna še od višine kreditov, za katere vlagamo zahtevke.
Poleg že odobrenih kreditov za farmo v Trnovcih in za kooperante bi potrebovali še kredite za nove naložbe v višini okrog 40 milijonov din za naložbe prve prioritete.
Združevanje sredstev za večje osnovne naložbe v temeljnih or ganizacijah je opredeljeno v členih 50 — 53 Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter v členih 20 — 27 Samoupravnega sporazuma o dohodkovnih odnosih.
Regresi za letni dopust, povprečno 1.700 din po zaposlenem za izplačilo in 350,— din za počitniške investicije
Jubilejne nagrade — po skupni delovni dobi (10, 20, 30 let)
Odpravnine
Kolektivno zavarovanje
—	Združevanje sredstev Skupaj SSP Od združenih sredstev se planira naslednje:
—	za stanovanjsko dejavnost
od tega za kreditiranje individ. gradnje 1,594.000,— za anuitete od stanovanjskih kreditov 1,432.000,— za nakup stanovanj	1,000.000,—
—	za počitniško in rekreacijsko dejavnost
—	dotacije DPO in društvom
—	za kulturno, telesnovzgojno športno dejavnost
—	za solidarn pomoč, in novoletne nagrade upokojenim
—	za proslave in dan perutninarjev
—	nagrade za izredne zasluge pri razvoju samoupravljanja
—	za ostale namene
—	za KS in TOK na kooperacijskih področjih
2.947.000,	—
1.234.000,	—
58.000,—
854.000,—
5.093.000,	—
6.007.000,	—
11,100.000,—
4,026.000,—
600.000,—
245.000,	—
300.000,	—
184.000,	—
220.000,	—
50.000,—
137.000,	—
245.000,	—
NAČRT ZDRUŽEVANJA SREDSTEV
TABELA II.
za nekatere večje osnovne naložbe v TOZD za realizacijo načrta naložb 1978
(v 000 din)
Namen in pogoji združevanja
Predrač.
vrednost Last. sred. Kredit TOZD oz. DS bank
Delež.
kooper.
Viri
TMK
financiranja
Združevanje sredstev TOZD Mesna industr.
Farme
Servis
TOK
Com-
merce
1. Nadaljnja izgradnja poslovnega centra PP, tranša 1978 — že sprejete obveznosti, trajno in brezobrestno	36.719		
2. Izgradnja servisnih delavnic v TOZD Servis za dobo 5 let	21.000	4.000	8.400
3. Izgradnja tovarne embalaže v TOZD Ptujska tiskarna, letne obresti 9 % za 5 let	23.100	3.100	9.240
4. Sofinaciranje pri kooperantih po programu 1978, 20 hlevov po 10.000 din letne obresti 6 % za 10 let	15.000		
5. Nabava razne opreme za delovno skupnost skupnih služb, brezobrestno in trajno	1.626	600	
SKUPAJ	97.445	7.700	17.640
—	5.765	8.959	11.420	4.149	2.313	4.113
—	2.000	4.000	2.600	—	—	—
—	3.000	4.000	3.760			
5.000	2.000	3.800	2.000		2.200	
5.000	300 13.065	400 21.159	336 20.116	4.149	4.513	4.113
II. Vračilo združenih sredstev Perutninske farme v letu 1978 vrnejo kredita iz združenih sredstev za Trnovec I din 9.000 Tovarni krmil in din 5.000 Mesni industriji
ZAKLJUČEK
Poglobljena ocena letošnjega finančnega plana naše DO dokazuje, da smo se dogovorili za originalne, lastne rešitve, v katerih je upoštevan duh Zakona o
združenem delu in dosežen visok nivo razvoja naših proizvajalnih sil. Pri dobrem delu bo zagotovljena socialna varnost vseh zaposlenih in kooperantov. Prav ta-
ko bo zagotovljena pravična raz-relitev novoustvarjene vrednosti med TOZD in TOK ter pravično združevanje sredstev za svobodno menjavo dela. Vsi imamo ena-
ke možnosti razvoja, saj se skupno odločamo za takšno politiko investicij, ki nam je vsem potrebna in s katero bomo ustvarjali najvišji dohodek.	RPS
DELAVCI V TOZD PTUJSKA TISKARNA VOLIJO NEPOSREDNO
Delo se šele začenja
Na eni izmed sej delavskega sveta, ko smo obravnavali rezultate opravljenih volitev, konstituiranje najrazličnejših organov in delegacij v temeljni organizaciji Ptujska tiskarna Ptuj, so se člani delavskega sveta nemalo začudili, kako razvejana je naša samoupravna organiziranost. Sprejet je bil sklep, da se v obliki sheme pripravi pregled celotne organiziranosti, da bi lahko na ta način delavci imeli boljši pregled nad zadolžitvami posameznikov in tudi organov, ki so oblikovani.
Uresničevanje Zakona o združenem delu, sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD, Statut TOZD itd. zahtevajo takšno organiziranost.
Iz grafičnega prikaza poskušamo čimbolj enostavno, čeprav na prvi pogled zelo komplicirano, ponazoriti sistem samoupravnega organiziranja, skratka, z »okvirčki« prikazati napisana določila v samoupravnih aktih TOZD in delovne organizacije.
Da bi lahko doumeli takoinie-novano neposredno samoupravljanje, naj omenimo, da so delavci TOZD Ptujske tiskarne volili kar 8 organov, za katere bi bilo težko trditi, kateri izmed njih je najpomembnejši, kajti vsem delegatom so delavci v postopku evidentiranja, kandidiranja in samih volitev zaupali zelo odgovorno nalogo. Posredno pa delavci odločajo v več organih, ki jih je volil, imenoval ali pa člane delegiral delavski svet.
Tudi delavski svet je delegacija
Sestav delavskega sveta je takšen, da zajema delegate delavcev iz vseh delovnih enot v TOZD. Delavci so jim zaupali odgovorno dolžnost, da vsklajujejo na nivoju TOZD mnenja, stališča, sklepe in izvajajo dogovorjeno politiko, za katero so se delavci dogovorili v vseh delovnih enotah in dali smernice svojim delegatom za delo v delavskem svetu. V statutu smo zapisali, da mora biti najkrajši rok za sklic delavskega sveta 3 dni. Ob tem pa često pozabljamo na tista določila v statutu, ki govore o gradivu ter osnutkih sklepov, ki bi jih morali predlagatelji za posamezne točke dnevnega reda predložiti z vabilom na sejo vsem delegatom delavskega sveta. V praksi se pojavlja, da se člani delavskega sveta kaj malo posvetujejo z delavci iz tistih delovnih enot, iz katerih so bili predlagani v delavski svet. To pomeni, da se še premalo čutimo odgovorne do tistih, ki so nam zaupali mandat. Seveda bi morali člani delavskega sveta sprejeti sklep posredovati delavcem v delovnih enotah. Zanimiva je ugotovitev, da informacije zelo hitro potekajo takrat, kadar so sprejeta stališča in sklepi neposredno vezana na razreševanje osebnih življenjskih vprašanj. Iz tega bi lahko povzeli zaključek, da bodo morale družbenopolitične organizacije, zlasti sindikat, posebno pozornost posvetiti usposabljanju članstva za celovito samoupravno odločanje.
Nič manj pomembne in podobne ugotovitve lahko zapišemo o
delu delegacij v preteklem mandatnem obdobju, pa naj gre to za delegacijo za zbor združenega dela skupščine ali pa splošno delegacijo za zbore uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti. Z letošnjimi volitvami, ki so bile 9. marca, smo za širše povezovanje v občinskem gospodarskem prostoru izvolili eno delegacijo za zbor združenega dela in dve združeni delegaciji za samoupravne interesne skupnosti. Smatramo, da je pravi trenutek, da na osnovi slabosti delovanja teh delegacij v preteklem mandatnem obdobju, posvetimo že na začetku mandata več pozornosti in pomoči tem delegacijam.
Metode in oblika dela delegacij
Še vse premalo smo se poglobili v način dela delegacij, hkrati pa tudi odgovornosti in pomoči vseh, seveda tudi družbeno-poli-tičnih organizacij ter strokovnih služb. Poskušali bomo ponazoriti postopek dela delegacije, pa naj gre to za delegacijo za zbor združenega dela ali katerokoli delegacijo za zbore uporabnikov SIS.
Pri vseh sklicateljih posameznih zborov je potrebno najprej doseči, da bodo gradiva prihajala v delegacijo najmanj 14 dni pred samim zasedanjem. Vodja delegacije je dolžan ob prejemu gradiva ugotoviti vsebino predloženih dokumentov, nakar pa se dogovoriti z vsemi (vodstvom TOZD, posebnimi strokovnimi službami, sindikatom, ustreznimi samoupravnimi organi) o načinu priprav za razpravo v delegaciji. Na ta način bi dobil širše mnenje in s kratkimi povzetki stališč do posameznih predloženih dokumentov bi seznanil delegacijo, ki bi lahko zavzela konkretna stališča, izoblikovana v TOZD. Z njimi bi »oborožila« delegata, ki bi ga delegirala (poslala) v konferenco delegacij na nivoju delovne organizacije. Ta postopek bi naj trajal od prejema gradiva do sklica konference delegacij, približno 10 dni.
Vsklajevanje stališč delegatov TOZD v konferenci delegacij
Nekaj dni pred samim sklicom katerekoli skupščine ali samo zbora, bi moral predsednik konference delegacij (na grafičnem prikazu so razvidni sedeži teh konferenc in predsedniki) sklicati vse delegirane delegate iz TOZD na vsklajevalni postopek. Na tem sestanku bi morali doseči dogovor o določeni problematiki ter določiti delegata z vsemi pooblastili, da se v okviru, bodisi združenega dela ali zbora uporab-
nikov samoupravnih interesnih skupnosti, vskladi in dogovori o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja z drugimi delegati.
Bili bi enostranski, če bi uveljavljali samo tak način obravna-
Že več let prirejamo v Ptuju pohod Po poteh revolucije, ki pod zastavami Lackovega, Kidričevega, Osojnikovega in Sagadinovega odreda odkorakamo na osrednjo proslavo v počastitev obletnice OF slovenskega naroda in drugih jubilejev, ki so povezani z našimi kraji iz NOB.
Pohod je politična in domoljubna manifestacija, ki nas Z obujanjem tradicij NOB in s preizkušanjem fizičnih in obrambnih moči spodbuja, da po zgledih iz slavne preteklosti vedno z novim zanosom gradimo svojo lepšo bodočnost v socialistični skupnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Letošnji pohod se je razlikoval od vseh prejšnjih po tem, da nismo šli, kot po navadi v Mostje, ampak v Kidričevo, kjer je bila letos osrednja občinska proslava praznika OF, združena s sklepno spominsko svečanostjo ob 25. obletnici smrti našega velike-a revolucionarja Borisa. Kidriča.
Delavci in občani mesta Ptuja smo se zbrali na Slovenskem trgu pred Lackovim spomenikom ter formirali Lackov odred Bilo nas je več kot 4300, mladih in starih, de-lavceo, kmetov, borcev, pripadnikov obrambnih enot, dijakov, učencev, športnikov ter članov raznih društev in družbenopolitičnih organizacij. S strumnim in mladostnim ko-
ve gradiv in zavzemanja stališč samo v okviru delovne organizacije. Mnogo je vsakodnevnih življenjskih vprašanj, za katere bi morali najti mesto dogovarjanja tudi z drugimi »prizadetimi« organizacijami združenega dela, kakor tudi s krajevnimi skupnostmi.
To je le bežen prikaz načina in metod oblikovanja samoupravnih odločitev, ki pa še zdaleč ne pomeni vsebine. O tem bi kazalo spregovoriti v posameznih družbenopolitičnih organizacijah, tako na nivoju TOZD kot delovni organizaciji in seveda tudi v samoupravnih organih, ki dobivajo čedalje večjo odgovornost tudi pri samoupravnem dogovarjanju in sporazumevanju.	LST
rakom ter s pesmijo in zvoki harmonik smo se podali na 12 km dolgo pot, ki nas je vodila mimo Ptujskih toplic, prbko Slovenje in Gerečje vasi in skozi Kungoto v naselje Kidričevo, kjer smo se ustavili pred lepo okrašeno tribuno. Zc ves čas med pohodom, zlasti pa še pred tribuno je vladalo med vsemi udeleženci svečano razpoloženje. Mnogi so prepevali partizanske pesmi, plesali kolo ali pa kako drugače izražali radost in veselje.
Ko so se pred tribuno zbrali tudi udeleženci Kidričevega Sagadinovega odreda ter ostali, ki so se pripeljali iz Ptuja in od drugod po večini z osebnimi avtomobili, nas je bilo vseh skupaj preko 12.000.
Po raportu poveljnikov odredov je podpredsednik republiške konference SZDL tov. Zoran Polič imel daljši slavnostni govor. Nato so v izbranem kulturnem programu nastopili pevci in godbeniki iz Kidričevega in Ptuja ter folklorna skupina in učenci osnovne šole iz Kidričevega. Zborovanje je prerastlo v splošno ljudsko veselje, ki je trajalo vse do večera.
Mi vsi, ki smo blii v Kidričevem, smo sklenili, da bomo drugo leto spet šli na pohod. Želeli bi, da bi se nam priključili še drugi sodelavci, ki tokrat niso mogli z nami, da bi nas bilo iz Perutnine več kot tokrat. Drago Čater
(Foto: Drago Čater)
Po poteh revolucije
Poslovni rezultati v prvem tromesečju 1978
Delavci temeljnih organizacij delovne organizacije Perutnina Ptuj so ob koncu preteklega meseca na zborih in v delavskih svetih razpravljali in odločali o poslovanju v letošnjih prvih mesecih. Delavski svet delovne organizacije je o tem razpravljal 9. maja.
Osnovna značilnost letošnjega poslovanja se odraža v naporih za realizacijo načrta proizvodnje za letošnje leto. Pri načrtovani proizvodnji zaostajamo. Lanski nivo proizvodnje smo pa kot delovna organizacija presegli za cca 8 %.
Vrednostni kazalci poslovanja kažejo cenovno problematiko. Cene surovin, posebno koruze, so letos »podivjale« za cca 45 %, prodajne cene pa še vedno mirujejo.
V razpravah je bila dana ocena, da je letošnji dohodek s perutninskega področja dejavnosti v veliki meri rezultat nizkih cen
koruze, ki je še bila vskladiščena v novih silosih. Ta koruza je pošla v marcu. Izrečena je bila ocena, da bo treba skoraj ves finančni rezultat iz prvega tromesečja porabiti za višjo ceno koruze v II. tromesečju, če naj ne pride do spremembe cene mesa.
Tudi z dobrim gospodarjenjem ni mogoče pokriti vrtoglavega porasta cene osnovne surovine.
Posamezne temeljne organizacije so dosegle naslednji fizični obseg proizvodnje, izražen v indeksih, nasproti lanskemu in načrtovanemu nivoju:
Temeljna organizacija	na lanski	13 obseg P-~o na načr- o tovani n' obseg <	
Tovarna krmil	116	86
Perutninske farme		
— valilna jajca	154	102
— konzumna jajca	125	96
— DSP	128	86
— piščanci	70	100
Temeljna organi-		
zacija kooperantov		
— proizvodnja	102	99
— vhlevitev	128	106
Mesna industrija		
— perutninsko meso	93	97
— drugo meso	106	95
— mesni izdelki	131	106
— perutnin. izdelki	277	210
Servis		
— storitve delavnic	80	107
— storitve transp.	108	104
Commerce — prodaja 134		108
Ptujska tiskarna	113	125
Proizvodnja perutninskega mesa bi bila na lanski ravni, če bi
ne bilo izpada proizvodnje zaradi požara.
Kritično je bilo obravnavano zaostajanje načrtovane proizvodnje krmil, DSP ter prodaja valil-nih jajc. To zaostajanje je posledica neizvrševanja načrta prodaje krmil ter prodaje valilnih jajc oz. dan starih piščancev. Postavljena je zahteva, da moramo vsi, posebno odgovorne službe v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, storiti vse, da bomo na nivoju delovne organizacije, kar se največ da, izkoriščali proizvodne zmogljivosti.
Pri oceni vrednostnih poslovnih kazalcev je treba omeniti, da se mora celotni prihodek TOZD Commerce ocenjevati ob upoštevanju novih dohodkovnih odnosov. Celotni prihodek te TO je bistveno nižji kot je bil lani, ker smo letos prešli na ugotavljanje skupnega prihodka.
Posamezne TOZD so dosegle naslednje glavne vrednostne poslovne rezultate:	(v 000 din)
TOZD			Kategoraja dohodka		z indeksi na lansko obdobje					
	Celotni prihodek		Dohodek		Čisti dohodek		Osebni dohodek		Akumu- lacija	
Tovarna krmil	88.021	122	6.117	76	3.090	69	1.356	127	1.570	50
Perutninske farme	41.837	102	9.554	110	5.739	143	3.000	138	2.307	37
Tem. org. kooperantov	103.946	111	3.634	126	1.878	129	1.067	122	714	143
Mesna industrija	147.161	104	14.929	98	10.045	99	7.151	123	1.854	53
Servis	10.989	121	6.087	145	4.783	145	3.552	121	807	600
Commerce	43.333	30	8.626	164	6.517	149	4.675	143	1.319	189
Ptujska tiskarna	6.079	136	3.630	132	2.835	116	1.848	145	703	89
Delovna skupnost	4.254	107	3.483	130	3,238		2.688	118		
Na nivoju delovne organizacije smo letos dosegli le 6 % več družbenega produkta kot v lanskem obdobju. Iz tega izhaja tudi letošnja slabša akumulativ-nost, ki znaša le 73 % lanske.
Taki finančni rezultati so nastali zaradi zunanjih faktorjev in se še poslabšujejo.
Zaradi vsega tega moramo sedanje poslovanje v čim večji meri prilagoditi danim razmeram.
Varčevati bomo morali na vseh področjih, stalno dvigati produktivnost dela, da bi na ta način vsaj deloma izboljšali naš trenutno težavni položaj.
Osrednja usmerjenost mora
biti v naslednjem obdobju posvečena bitki za realizacijo načrta proizvodnje za leto 1978 in sanaciji škode, ki jo je povzročil požar v perutninski klavnici.
B. M.
Delavski svet delovne organizacije konstituiran
ZA PREDSEDNIKA DELAVSKEGA SVETA JE BIL IZVOLJEN DRAGO ČATER
Na 1. seji delavskega sveta delovne organizacije Mesokombi-nata Perutnina Ptuj, ki je bila v torek, dne 9. maja 1978, v domu Franca Krambergerja v Ptuju je bil ponovno izvoljen za predsednika DS Drago Čater, za namestnika predsednika pa Slavko Tum-pej.
Na seji je DS izvolil tudi svoje izvršilne organe.
Odbor za gospodarstvo:
Zupanič Ivan, TOZD Perutninske farme, predsednik
Volk Marko, TOK Kooperacija, namestnik predsednika
Cafuta Evgen, TOZD Com-merce
Kirbiš Štefan, TOZD Mesna industrija
Kotar Jagoda, TOZD Ptujska tiskarna
Lipavšek Janez, TOZD Servis
Pišek Anton, TOZD Tovarna krmil
Potočnik Franc, DSSS
Svenšek Ivan, TOZD Perutninske farme
Šajber Čedomir, TOZD Mesna industrija
Šara Erih, DSSS
Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard:
Meznarič Franc, DSSS, predsednik
Ivančič Nada, TOZD Tovarna krmil, namestnik predsednika,
Božič Andrej, TOZD Commerce Motaln Hedvika, TOZD Mesna industrija
Omladič Mihaela, TOK Kooperacija
Pal Slavica, TOZD Perutninske farme
Potočnik Franc, DSSS Sagadin Rudi, TOZD Servis Štalcer Verica, TOZD Ptujska tiskarna
Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito:
Butolen Jakob, DSSS, predsednik
Podlesnik Janko, DSSS, namestnik predsednika Berden Martin, DSSS Mihelač Erika, DSSS Peter Anica, DSSS
Banko Josip, TOZD Servis Orlač Ivan, TOZD Tovarna krmil
Žunkovič Janez, TOZD Mesna industrija
Cimerman Milivoj, TOK Kooperacija
Muršič Ciril, TOZD Perutninske farme
Žgeč Bogomir, TOZD Commerce
Čater Drago, DSSS Longhino Milan, DSSS Kosi Janko, TOZD Servis Širovnik Vinko, TOZD Ptujska tiskarna
Štab za civilno zaščito:
Kosi Janko, TOZD Servis, predsednik
Vegan Martin, DSSS, namestnik predsednika Rimele Erna, TOZD Commerce Lipavšek Janez, TOZD Servis Meznarič Franc, TOZD Servis Lovrenčič Matilda, TOZD Mesna industrija
Kac Franc, TOZD Perutninske farme
Bolkovič Štefan, DSSS Mlakar Martin, DSSS
Izdajateljski svet Ptujskega pe-rutninarja:
Bedenik Janko, TOZD Servis Božič Andrej, TOZD Commerce Butolen Jakob, DSSS Canjko Alojz, DSSS Čater Drago, DSSS Letonja Drago, TOZD Servis Motaln Hedvika, TOZD Mesna industrija
Muršič Ciril, TOZD Perutninske farme
Podlesnik Janko, DSSS Ribič Franc, TOZD Tovarna krmil
Rogina Silva, TOZD Ptujska tiskarna
Sok Drago, DSSS
Selih Jože, TOK Kooperacija
Uredniški odbor Ptujskega pe-rutninarja:
Andrejek Angela, TOZD Mesna industrija
Ciglar Ivan, TOZD Ptujska tiskarna
Glaser Marija, TOZD Perutninske farme
llovšek Jože, TOZD Commerce
(Nadaljevanje na naslednji strani)
Novoizvoljeni predsedniki delavskih svetov se vam predstavljajo
Drago Čater, predsednik delavskega sveta delovne organizacije
V	orgagnih upravljanja so delujem že celih 25 let. Prvikrat sem bil izvoljen v delavski svet leta 1953, tako da letos proslavljam v tem srebrni jubilej.
V	času, ko sem se zaposlil v Perutnini Ptuj, sem bil večkrat izvoljen v DS. Tako sem bil dvakrat predsednik DS v TOZD, enkrat podpredsednik DS v SOZD, za predsednika DS delovne organizacije pa so me tokrat od. leta 1962 izvolili Že petič.
.Izven delovne organizacije sodelujem na raznih področjih družbenopolitičnega življenja, kjer opravljam številne funkcije. Prav gotovo največ v zvezi sindikatov. V federa-
ciji sem član centralnega odbora in predsednik zveznega odbora za zadružništvo in kooperacijo. V republiki sem član izvršnega odbora, predsednik odbora za kmetijsko zakonodajo ter še član treh komisij. V medobčinskem svetu ZSS sem predsednik nadzornega odbora in član ene komisije, v občin. sind. svetu Ptuj sem prav tako predsednik nadzornega odbora ter član treh komisij. Tudi v SZDL imam več funkcij. Med drugim sem član MS SZDL Maribor. V KS lože Potrč pa sem predsednik skupščine KS. Ob tolikih zadolžitvah mi seveda za privatno Življenje preostaja zelo malo časa.
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
Kristovič Justa, DSSS Mlakar Martin, DSSS Potočnik Franc, DSSS glavni urednik Alojz Cajnko odgovorni urednik Jakob Buto-len
Delavski svet DO je tudi imenoval kolegij za marketing:
Longtrino Milan, DSSS, predsednik
Kovač Andrej, TOZD Commerce, namestnik predsednika Cafuta Evgen, TOZD Commerce
Cvetko Ivan, DSSS llovšek Jože, TOZD Commerce Kac Franc, TOZD Commerce Šara Erih, DSSS Tovornik Alojz, TOZD Commerce, za člane.
ODBORI IN KOMISIJE NA NIVOJU DELOVNE ORGANIZACIJE SO SE KONSTITUIRALE TAKOLE:
Samoupravna delavska kontrola:
Cvetko Ivan, predsednik Intihar Jožica, namestnik predsednika
Skupna disciplinska komisija:
Varga Ciril, predsednik Babusek Branko, namestnik predsednika I.
Pišek Anton, namestnik predsednika II.
Notranja arbitraža:
Kac Franc, predsednik Vegan Martin, namestnik predsednika
Babusek Branko, član Bedenik Janko, član Pišek Anton, član Bohinc Zinka, član Šajber Čedomir, član Volk Marko, član
Kreditni odbor interne banke:
Krumpak Marija, predsednik Kirbiš Majda, namestnik predsednika
Drevenšek Cvetka, član Kancler Katarina, član Kotar Jagoda, član Slana Mirko, član Šeruga Ludvik, član
Pripis:
V Ptujskem perutninarju, št. 4, smo na 7. strani objavili sedeže in predsednike delegacij SIS razen za SIS zdravstva, ker še zanjo nismo razpolagali s podatki. Sedež konference SIS zdravstva je v TOZD Mesna industrija, predsednica konference pa je Jožica Krajnc.
Drago Čater
Kot družbenopolitični delavec se moram zanimati za vsa dogajanja v naši celotni družbi. Narava dela, ki ga poklicno opravljam, pa me sili, da moram posvečati največ pozornosti kmetijskim vprašanjem in razvoju samoupravnih socialističnih odnosov.
Moje želje so prav gotovo večje kot bodo možnosti. Želim, da bi v Perutnini Ptuj tudi vnaprej uspešno poslovali, visoko presegali planske naloge ter omogočili vsem zaposlenim lepše in varnejše življenje.
V TOZD Tovarna krmil je novi predsednik Albin Gajser
Delavski svet TOZD Tovarne krmil je imel 5. 5. 1978 svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral v sledečem sestavu:
predsednik Albin Gajser, podpredsednik Olga Mikulec, člani Ivan Grahi, Franc Valentan, Alojz Geč, Vlado Fras, Janko Rogina in Ivan Gavez.
Na predlog OOS in PO smo imenovali komisijo za delovna razmerja, odbor za LO in družbeno samozaščito, delegate v kreditni odbor posebne finančne službe, delegate v odbor notranje arbitraže in komisijo za varstvo pred požarom. V razpravo smo dali periodični obračun poslovanja za I. četrtletje 1978 ter pravilnik o varstvu pred požarom za TOZD Tovarna krmil, katerega bi naj še posebej obravnavali na razširjeni seji OOS in komisije za varstvo pred požarom. Vsi člani se zavedamo, da nas čakajo še težavne naloge, ki jih bomo lahko reševali le s skupnimi močmi v smislu dobrega gospodarja, kot nam to nalaga zakon o združenem delu.
V Tovarni krmil sem zaposlen od 1. 2. 1967. Bil sem že član DS v TOZD, član odbora OOS, komisije za delovna
razmerja, član komisije za delavsko kontrolo. Na nivoju podjetja pa v DS v odboru za gospodarstvo in pri delavski kontroli.
Izven delovne organizacije sem vključen, kolikor mi pač dopušča čas, ker imam delo tudi doma, v delo vaškega odbora Draženci in odbora SZDL. Med drugim se ukvarjam s problematiko razvoja vasi, asfaltiranja cest, napeljave vodovodnega omrežja in rekonstrukcije doma občanov.
Ker je sedaj naša nova tovarna ravno v poizkusnem obratovanju, stara pa v rekonstrukciji, bo potrebno vložiti veliko naporov v normalno proizvodnjo krme. Proizvodnja krme je v celoti avtomatizirana — od transporta surovin, mletja in mešanja krme pa do transporta krme v TTM silose. Problem mešanja za povečano proizvodnjo je rešen, ker je sistem dozira,-nja in mešanja izpopolnjen. Od časa do časa se pojavijo še napake na posameznih linijah, loputah in dozatorjih, kar je potrebno čim hitreje odpraviti. Največ problemov je okrog ovrečevanja krme. To pa zato, ker stoji začasno stara ovrečevalna tehtnica tam, kjer ni bila predvidena. Tu ima sedaj krmo samo v dveh celicah. Delo pri ovreče-vanju poteka trenutno v treh izmenah z istim številom ljudi, ki so bili planirani za dve izmeni. Ker smo sedaj v celoti vezani na direkten kamionski odvoz ovrečene krme od traku ovrečevalne tehtnice, prihaja večkrat do čakanja kamionov. V stari tovarni smo lahko nalagali vreče na palete, te pa prenašali z viličarjem v skladišče ter tako skrbeli za zalogo v momentu, ko ni bilo kamiona pri traku. Tu pa sedaj te možnosti ni, dokler ne bo rekonstruirana stara tovarna, v katero bo vgrajena nova ovrečevalna pnevmatska tehtnica, ki bo povezana z enajstimi celicami za krmo. Takrat bo tudi lahko prišlo do hitrejše menjave vrste krme. Zaenkrat še bodo težave, dokler res ne bo normalno stekla proizvodnja krme prkeo nove ovrečevalne tehtnice, nakladanje rinfuza krme pa iz obstoječih silosov za rinfuza krmo, katere je prav tako še polreb-no povezati s transportnimi linijami. V planu imamo gradnjo 12 novih silosov za rinfuza krmo s kapaciteto po 30 ton. Ko bo tudi ta del usposobljen, bo problem rinfuza krme v celoti rešen. Menim, da moramo trenutno vsi skupaj malo potrpeti, prav tako tudi naši odjemalci, da se stvari v celoti uredijo ter zaključi rekonstrukcija, ki je v polnem teku.
[Nadaljevanje na naslednji strani)
(Nadaljevanje z S. strani)
Člani DS so pretežno neposredno iz proizvodnje, zato upam, da bomo te probleme s skupnimi močmi lažje reševali.
Moja želja je, da bi se čim-prej celotna proizvodnja nor-
malizirala, kajti sedanje delo je res težavno zaradi drobljenja ljudi na tri izmene. Potem pa, da bi bili zopet vsi zadovoljni, mi, kot proizvajalci krme, na drugi strani pa delavci farme, kooperanti ter drugi odjemalci in potrošniki naših proizvodov.
Ivan Habjanič v TOZD Mesna industrija
DS TOZD Mesna industrija je bil konstituiran dne 6. 4. 1976. V tej dveletni mandatni dobi je na svojih sejah obravnaval vse tekoče zadeve, ki so se v zadnjih nekaj letih nanašale predvsem kako organizacijsko in tehnološko pristopiti, da bi dvignili kvantiteto in izboljšali kvaliteto naših izdelkov in polizdelkov. Vsi člani DS so se aktivno vključili v razpravah in s tem prispevali, da so se vsi sprejeti sklepi v celoti izvrševali.
Leta 1976 smo pristopili k temeljiti obravnavi zakona o združenem delu. Naloga vseh samoupravnih organov je bila, da temeljito seznanimo vse člane z bistvom tega zelo pomembnega zakona in s tein prilagodimo svoje poslovanje Z določili novega zakona.
V celi dveletni mandatni dobi so stvari potekale tako, kot smo si jih zastavljali s proizvodnimi plani, saj smo iste
vsako leto v celoti realizirali in še celo presegli. Ob koncu mandatne dobe na zadnji seji dne 31. 3. 1978 ko smo razpravljali o nastali katastrofi. Požar v klavnici so člani DS pod vplivom nesreče, ki nas je prizadela le težko našli besed za razpravo. Kljub temu smo se morali hitro odločiti, kako našo proizvodnjo zopet spraviti^ v pogon. Vsi vemo kaj takšna prekinitev za naš TOZD in DO kot celoto pomeni.
Z ozirom na še večjo vzrejo bojlerjev v kooperaciji, ki je predvidena še v tem letu bo treba računati na večje proizvodne zmogljivosti, zato bo naloga in tudi želja novo izvoljenih organov DS, da se predvideni sanacijski ukrepi s katerimi bi se dosegla ponovna vzpostavitev normalne proizvodnje čim prej uresničili, tako, da bi mogli naše načrte tudi realizirati.
Na letošnjih volitvah novih samoupravnih organov v TOZD Ptujska tiskarna sem bil izvoljen v delavski svet. Ko se je le-ta na svoji prvi seji konstituiral pa mi je bila zaupana funkcija predsednika delavskega sveta. Podobne funkcije doslej še nisem opravljal, zato malo bolj negotovo začenjam ta svoj mandat, posebno še ker se nahajamo pred nalogami, ki pomenijo prelomnico za TOZD Ptujska tiskarna.
Novi delavski svet se je v tem kratkem času sestati že 5-krat. Konstituirali smo se na prvi seji, sprejeli pa smo tudi svoj program dela, ki predvideva veliko aktivnost pri izvajanju investicijskega
programa, se pravi, pri gradnji kartonažne hale in obnovi strojnega parka. Mnogo dela nas čaka še pri registraciji TOZD ter pri sprejemanju nekaterih samoupravnih aktov. Tudi kadrovska problematika bo marsikdaj prisotna na naših sejah.
Od vseh zaposlenih, predvsem pa od samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije, bo odvisno kako bomo te odločitve izpeljali. Le s pravilnim odločanjem v vseh zadevah in kar največjim trudom pri sprovajanju zadolžitev bomo dosegli razvoj in uspešnost podjetja kot smo ga načrtovali.
Najpomembnejša naloga Za kolektiv tiskarne je vsekakor
Jože Klemenčič v TOZD Ptujska tiskarna
gradnja kartonažne hale. Investicija v stavbo in opremo, ki je vredna preko 2,3 stare milijarde, nas bremeni za dobro polovico tega zneska, drugo polovico pa prispevajo tri 1 OZD, ki bodo odjemalci kartonažnih izdelkov. Zmogljivost kartonaže je v prvi fazi planirana tako, da bo za dostila potrebam Perutnine, ki pa niso ravno majhne. To nam tudi daje garancijo, da ne bomo ostali brez dela v novih prostorih.
Velik pomen posvečamo še obnovi strojnega parka. Zastarele in iztrošene stroje je treba zamenjati z novimi, sodobnejšimi. Tu pa naletimo na dva problema. Pomanjka-nje deviznih sredstev za drage stroje iz Zahoda, lastnih deviznh sredstev namreč nimamo. Drugi problem pa je v tem, da so najnovejši in najmodernejši stroji rentabilni le pri velikih serijah in polni izkoriščenosti, česar pa zaenkrat ne moremo zagotoviti. Zato smo se v tiskarni odločili za nabavo ne ravno najmodernejših strojev, temveč takih ki bodo zadostili naše potrebe sedaj in v bližnji prihodnosti.
Nerešenih kadrovskih vpra-šcinj je največ v oddelku stavnice. Na to nas je še posebej opozoril periodični obračun za četrtletje, iz katerega je razvidno, da nismo dosegli planiranega števila ur v tem oddelku.
Periodični obračun je pokazal, da smo v začetku leta poslovali zelo dobro. Takšen obseg in tempo proizvodnje bi rcidi obdržali skozi vse leto in smo to tudi zapisali v samoupravni plan poslovanja, ki smo ga obravnavali na zborih delovnih ljudi in sprejeli na seji delavskega sveta. Ta plan je postavljen zelo smelo in ga bomo dosegli le z izredno prizadevnostjo celotnega kolektiva.
Od organov delavskega sveta je imel doslej največ dela odbor za medsebojna razmerja in sicer z dodeljevanjem sredstev za individualno stanovanjsko gradnjo. Pokazalo se je, da dosedanji pravilnik, ki ureja stanovanjsko proble-
matiko, ni ustrezal sedanjim razmeram, zato je delavski svet sprejel nekatere dopolnitve tega pravilnika, nakar je odbor za medsebojna razmerja lahko razdelil sredstva med prosilce.
Nejasnosti okoli razdeljevanja sredstev individualnim graditeljem, ki so se pojavile letos, pa nas opozarjajo na to, da moramo bolj sodelovati pri sprejemanju novega pravilnika o stanovanjski izgradnji, ki je že v obravnavi. Le tako se bomo izognili vsem nevšečnostim pri razdeljevanju sredstev v prihodnjih letih. Isto velja tudi pri sprejemanju vseh ostalih samoupravnih aktov.
Anton Male pa je predsednik delavskega sveta TOK Hajdina
Združevanje kooperantov v 1OK Hajdina je v polnem razmahu, saj se je število kooperantov, ki so združili delo in sredstva v TOK Hajdina naraslo že na 275 članov. Razumljivo je, da se je s tem mnogo bolj uveljavilo tudi samoupravljanje združenih kooperantov saj so v velikem številu zastopani v vseh organih upravljanja in raznih komisijah, ter lahko tako bolj kot kdaj koli prej odločajo o rezultatih svojega dela. Seveda je to šele začetek, vendar se že opazi veliko zanimanje članov kooperantov ne samo za uspehe in težave v okviru proizvodnje v TOK Hajdina ampak za vse TOZD v delov-
ni organizaciji. Pomemben faktor v tem je informiranost, ki pa je ravno v sistemu združevanja in samoupravljanja najbolj prisotna, zato smatram, da je ravno tu potrebna pozornost nas vseh do te dejavnosti, se pravi informirati, pa če je tudi informacija boleča. Kljub ugodnemu odmevu združevanja in samou-upravljanja smatram, da je tu še mnogo odprtih vprašanj članov in delavcev, ki bodo prihajala na dnevni red organov upravljanja in raznim komisijam. Vsekakor bo še mnogo razprav, ugibanj in komentarjev, preden bomo rešili težave, ki so prisotne v proizvodnji te panoge, kakor tudi življenje na vasi, kateremu se v sistemu združevanja odpira boljša bodočnost, ki pa v tem trenutku zahteva veliko pozornosti in dela na urejanju medsebojnih samoupravnih odnosov v širšem smislu naše družbene skupnosti.
Stanko Markež, predsednik v TOZD Commerce
V družbenih organizacijah ctleovne organizacije aktivno sodelujem od vsega začetka. Bil sem nekaj mandatnih dob član DS in UO, ter dve mandatni dobi tudi njun predsed-tdk. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij v letu 1976 sem bil izvoljen v DS TOZD Commerce in za njegovega predsednika. To funkcijo opravljam tudi v sedanji mandatni dobi. DS naše temeljne organizacije daje največ poudarka širitvi lastne maloprodajne mreže in prvdajnim skladiščem, kar je za obseg obstoječe in načrtovane proizvodnje glavni porok za nemoteno prodajo celotnega proizvodnega asortimana. V preteklih kriznih obdobjih smo morali zaradi majhnega obsega lastne mreže prodajati cca 90 0/o celotne proizvodnje grosistom in jim priznavati visoke popuste v raznih oblikah kot so rabati, super-rabati, skonti in slično. Da bi se izognili takim situacijam, moramo združiti vse sile. da bomo sposobni preko lastne mreže prodati čimprej vsaj 50 % proizvedenega blaga.
Kljub vsem prizadevanjem pa širitev lastne mreže ne napreduje tako, kot nam narekujejo potrebe, to pa predvsem zaradi problemov, ki nastajajo pri odobritvi lokacijskih in ostalih dovoljenj, ponekod tudi iz konkurenčnih in lokalističnih interesov.
Od prihoda v našo delovno organizacijo leta 1964 sem začet aktivno delati v organih upravljanja in v sindikatu.
Funkcije, katere sem opravljal, bi bilo težko naštevati, ker jih je bilo mnogo. Poleg aktivnosti v organih upravljanja pa sem še zastopal delovno organigzacijo v raznih občinskih in medobčinskih odborih. Tako sem predsednik odbora za kmetijstvo, živilsko in tobačno industrijo občine Ptuj in predsednik skupščine SIS za zaposlovanje Maribor, enota Ptuj.
V delovni organizaciji posvečam največ pozornosti kadrovskim vprašanjem. Zavedam se, da je uspeh delovne organizacije odvisen predvsem od dobrega kadrovskega sestava vseh zaposlenih. Ocenjujem, da smo na tem področju na pravi poti, saj so dobro vidni odlični rezultati dela naše delovne organizacije, ki s svojo politiko dobrega gospodarja zavzema vodilno
mesto v naši občini in ima vidno vlogo v jugoslovanskem merilu. V naših letnih in sred-njeročnih programih je postavljena taka kadrovska politika, ki nam zagotavlja uspešno delo. Največjo skrb posvečamo vodilnemu in strokovnemu kadru, ki ga vzgajamo sami s štipendiranjem za redni in izredniš tudi j in z dodatnim izobraževanjem na strokovnih seminarjih.
Želja vseh delavcev v DSSS je vselitev v nove prostore poslovnega centra, ki je v gradnji, saj bomo v novih in boljših pogojih delo uspešneje opravljali in organizirali.
Želim, da bi bili odnosi med sodelavci še bolj tovariški in pristni, obenem pa se naj zmanjšajo izostanki zaradi bolezni in nezgod.
Vsi člani DS bi naj tvorno sodelovali v upravljanju, pri sprejemanju pravilnih stališč in sklepov in s tern opravičili zaupanje delavcev DSSS.
mr ‘
Vilko Zupan v TOZD Perutninske farme
Že od leta 1966 dalje delam pri Mesokombinatu Perutnina F arina brojlerjev Breg, na delovnem mestu vodje OE. Prešel sem vse faze reorganiza-
cij, tako rekoč od samega začetka moderne in sodobne proizvodnje. Delo v samoupravnih organih je bilo zahtevno, saj je bila Perutnina v naglem vzponu od prvotnega trgovskega podjetja do sedanjega Mesokombinala. Deloval sem kot predsednik DS TOZD Perutninske farme in kot član centralnega DS v delovni organizaciji. Minulo mandatno obdobje je bilo v teh organih samoupravljanja zelo pestro, saj smo biti vseskozi angažirani s sprejemanjem Zakona o združenem delu. Ta zakon je pomenil v marsičem novost ter ga je bilo treba skrbno proučiti, da bi ga lahko začeli uvajati v prakso. Z uveljavitvijo tega zakona smo sprejeli precejšnje število samoupravnih aktov in tudi do neke mere izpeljali plačevanje OD po vloženem delu. Vsekakor pa to ni dokončna faza uvajanja zakona o združenem delu, potrebno bo nenehno dograjevati začrtano pot neposrednega odločanja in nagrajevanja po delu.
Novi člani za novo mandatno obdobje v samoupravnih organih DO in TOZD so v glavnem predvideni. V naši TOZD Perutninske farme smo novi DS formirali pred kratkim. V DS TOZD Perutninske farme smo izvolili precej članov, ki so iz vrst mladih, polni energije in željni uveljaviti svoje gledanje in prepričanje.
Čast mi je, da sem ponovno izvoljen v DS TOZD Perutninske farme kot predsednik v drugem mandatnem obdobju.
Moja želja je, da se vsi na novo izvoljeni člani DS aktivno vključijo v delo pri izpolnjevanju začrtanih nalog, ki vodijo k boljši storilnosti, produktivnosti in samoupravi v duhu Zakona o združenem delu. Zagovarjati in reševati bomo morali tiste probleme, ki so odločilni za družbeni ugled in širjenje naše TOZD in DO kot celote.
Janko Sedenik vodi delavski svet v TOZD Servis
Leta 1972 sem se zaposlil v delovni organizaciji Meso-kombinat Perutnina Ptuj kot referent v transportu. Seznanil sem se s samoupravnimi organi in v njih deloval kot član delavskega sveta TOZD, centralnega delavskega sveta in arbitražne komisije.
Mislim, da je potrebno posvetiti največjo pozornost samoupravljanju in poživitvi delovanja delegatskega sistema, kajti le na tak način bodo delovni ljudje seznanjeni s politiko naše temeljne organizacije in se bodo lažje in bolj neposredno odločali v skladu Z zakonom o združenem delu.
Smatram, da bomo z delitvijo dohodka po delu zadovoljili delovne ljudi in istočasno prispevali k povečanju produktivnosti in s tem zadovoljili uresnčievanju pravice do samoupravljanja oziroma pravice, ki izhajajo iz dela z družbenimi sredstvi.
Vse razen Bedenika in Mateta (F.: L. C.)
^----------------— --------——
DELOVNA RAZMERJA
ODMORI IN POČITKI
Zakon o delovnih razmerjih je preciziral določila o odmoril in počitkih ter tudi o letnih dopustih. Konkretno ureditev pa je prepustil delavcem, da sami določijo pogoje, kriterije in način koriščenja v samoupravnem splošnem aktu. V tem sestavku želimo opozoriti na nekatere značilnosti, ki jih bodo morali delavci urediti v pravilnikih o delovnih razmerjih.
Glede odmora zakon o delovnih razmerjih določa, da traja odmor največ 30 minut ter ne sme biti na začetku ali na koncu delovnega časa. V izjemnih primerih dovoljuje zakon, da delavci izrabijo odmor v dveh ali več delih. V naših razmerah bo najbolj racionalno, da ga izkoristimo v enkratnem trajanju. Pri tem je potrebno upoštevati, da morajo enote in službe, ki imajo vnaprej določen čas za delo s strankami, odmor organizirati tako, da se delo ne prekine.
Glede dnevnega počitka je zakon določil, da mora trajati nepretrgoma najmanj 12 ur. Delavci bodo tako morali rešiti v svojih aktih primere in pogoje pri delu preko polnega delovnega časa ter določbe uskladiti tako, da bodo delavcem zagotovili najmanj 12 ur počitka med dvema zaporednima dnevoma. Kadar to ne bo mogoče zaradi specifične narave dela bo potrebno v aktu določiti razpored delavca v naslednjem delovnem dnevu. Enako velja tudi za čas tedenskega počitka. Ta mora trajati najmanj 24 ur. Pri tem je potrebno delavcu, ki dela na dan tedenskega počitka, zagotoviti praviloma v naslednjem tednu en dan takega počitka. Zato bo potrebno delo delavcev v izmenah ter pri dežurni in čuvajski službi organizirati tako, da bo vsakemu delavcu zagotovljen dnevni in tedenski počitek v trajanju, kot ga določa zakon. Temeljna organizacija je po zakonu lahko kaznovana z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev, če krši te pravice delavcem. Odgovorna oseba v temeljni organizaciji pa s 500 do 5.000 dinarjev.
LETNI DOPUST
Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, ko ima najmanj 6 mesecev nepretrganega dela. To pravico ima delavec v vsakem primeru, če dela v polnem ali krajšem delovnem času. V primeru, da delavec v koledarskem letu ne dopolni 6 mesecev nepretrganega dela, ima pravico do letnega dopusta za sorazmeren čas, prebit na delu. Dolžina letnega dopusta je po zakonu enaka za delavce s polnim delovnim časom ali skrajšanim delovnim časom. Letni dopust pa traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni. Za delavce, ki delajo v posebnih delovnih pogojih, zakon dopušča, da traja
njihov letni dopust največ 60 delovnih dni. Takšne posebne delovne pogoje zahteva zakon in jih morajo delavci tudi precizirati v svojem aktu. V nobeni naši temeljni organizaciji pa takšni posebni pogoji niso podani.
Z razliko od prejšnjega zakona je novi zakon o delovnih razmerjih določil povečan letni dopust. Ta se sedaj priznava delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti v obsegu do 5 delovnih dni. Do povečanega letnega dopusta so upravičene tudi invalidne osebe in osebe z najmanj 60 % telesne okvare ne glede na starost. V pravilniku o delovnih razmerjih bodo morali delavci določiti kraterije, po katerih bo posameznim delavcem priznan povečan letni dopust od 1 do 5 dni. Delavcem torej ne pripada povečan letni dopust 5 delovnih dni po samem zakonu, ko dopolnijo starost 50 let, ampak le na podlagi kriterijev, ki jih določa splošni akt, to je od 1 do 5 delovnih dni. Tudi dolžina letnega dopusta delavcev je odvisna od več kriterijev. Pri določanju dolžine letnega dopusta je potrebno upoštevati pogoje dela delavcev, težavnost dela, zahtevnost dela, telesno in duševno napetost pri delu, uspehe dela, delovno dobo delavcev ter socialne in druge razmere delavcev. Vse to mora biti podrobno opredeljeno v splošnem aktu temeljne organizacije in delovne skupnosti.
IZRABA LETNEGA DOPUSTA
Večji poudarek daje zakon izrabi letnega dopusta delavcev. Po zakonskem določilu imajo delavci pravico izrabiti delovni dopust v nepretrganem trajanju. Pravilnik o delovnih razmerjih sicer lahko določa primere in pogoje, kadar je delavcu omogočeno, da izrabi letni dopust v dveh ali več delih. En del dopusta pa mora trajati nepretrgoma najmanj 12 delovnih dni. Potrebno bo prekiniti z dosedanjo prakso pri izrabi letnega dopusta, ki so ga posamezni delavci izrabili v dveh ali več delih, večkrat celo po posameznih dnevih, čeprav za tako prakso ni bilo določenih in izdelanih pogojev in kriterijev v samoupravnem aktu. V pravilniku o delovnih razmerjih bo potrebno določiti rok za izdelavo plana letnih dopustov,kriterije in ostale pogoje glede dolžine in izrabe dopusta ter zagotoviti varstvo pravic delavcev. S tem bomo omogočili normalen potek dela in tudi lažje nadomeščanje odsotnih delavcev.
Zaradi jasnosti in kompleksne obravnave izrabe letnega dopusta, moramo še pojasniti, da je delavec dolžan izrabiti letni dopust do konca koledarskega leta. Če pa delavec nastopi letni dopust ob koncu koledarskega leta, ga nepretrgoma nadaljuje v naslednjem koledarskem letu. Ko-
likor mora delavec letni dopust prekiniti zaradi bolezni ali drugih razlogov, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.
Delavec ima pravico biti odsoten z dela zaradi osebnih okoliščin do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu. V splošnem aktu določijo delavci primere in pogoje, kdaj sme delavec uporabiti to pravico. V takih primerih odsotnosti z dela
Pri prevozu po železnici stranke lahko zavarujejo blago za primer poškodovanja ali uničenja. Nastalo škodo je dolžna povrniti zavarovalnica. Železnica pa je dolžna dati na razpolago brezhiben vagon. Če se ugotovi, da železnica ni pravilno postopala, ima zavarovalnica privico zahtevati povračilo zavarovalnine od železnice iz naslova transportnega zavarovanja.
Poznam primer, da je zavarovalnica zahtevala povračilo izplačane zavarovalnine od železnice, katero je ta tudi izplačala naročniku prevoza, ki je po železnici poslal pohištvo. Vagon je imel na strehi odprtino in pohištvo se je med prevozom zmočilo in poškodovalo. Prvostopno sodišče je tožbo zavarovalnice zavrnilo, ker je smatralo, da železnica ni kriva, pač pa naročnik, ki vagona ni odklonil in zahteval drugega — brezhibnega. Po mnenju sodišča je torej krivda na strani na-ločnika, ker je odgovoren za izbiro vagona in naložitev.
Zavarovalnica je vložila pritožbo in drugostopno, pritožbeno sodišče, ki je odločilo, da je železnica dolžna povrniti polovico toženega zneska zavarovalnici. Ugotovilo je namreč, da je krivda podana tako na strani železnice kot pri naročniku, pri obeh v enakem, obsegu. Železnica bi morala dati na razpolago brezhiben vagon. Naročnik bi moral vagon pregledati in biti pozoren na vidne napake, torej takšne, ki jih opazi že pri površnem pregledu. Tako bi lahko zahteval drug vagon. Ker bi ob površnem pregledu vagona moral ugotoviti na njem napako, je soodgovoren za nastalo škodo.
Odločba Vrhovnega sodišča SR Slovenije bo služila v praksi kot primer pri reševanju enakih ali podobnih spo-
ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka. Zakon daje tudi možnost, da je delavec odsoten z dela, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka. Pogoje in primere o pravici do brezplačnega dopusta ter postopek uredijo delavci v pravilniku o delovnih razmerjih. Med tako odsotnostjo z dela pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo.
S tem sestavkom smo želeli opozoriti na nekatere značilnosti iz zakona o delovnih razmerjih, po katerem morajo delavci v temeljnih organizacijah in skupnih službah v svojih splošnih aktih podrobno urediti in določiti pogoje in kriterije o odmorih, počitkih in letnih dopustih ter drugih odsotnostih z dela. F. P.
rov. Enaki ali podobni spori sc pojavljajo namreč tudi pri prevozu z drugimi transportnimi sredstvi. Odločitev Vrhovnega sodišča sicer ni obvezna za ostale primere, v praksi pa vendarle pomaga pri reševanju enakih ali podobnih situacij.
ZAMUDNE OBRESTI
V sporu zaradi plačila 12% zamudnih obresti je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo le 8 % obresti, presežek zahtevka pa zavrnilo. V pritožbi je tožeča stranka nato navajala, da pripada 12 % obresti, saj je v uradnem dokumentu bilo tako tudi zapisano.
Pritožbeno sodišče je potrdilo prvostopno sodbo. Zavzelo je stališče, da mora biti dogovor o plačilu višjih obresti od 8 %, jasen. Tak dogovor bi moral biti nedvomno sklenjen in dogovorjen med pogodbenima strankama. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka sama in enostransko ter pod črto, pod vsemi podpisi na dokumentu, vpisala, da bo zaračunala 12% obresti v primeru nepravočasnega plačila. Takega zapisa pod črto v uradnem dokumentu ni mogoče šteti za pogodbeni dogovor o 12% zamudnih obresti. Določilo o višjih zamudnih obrestih kot 8 % mora biti izrecno vneseno v sam dogovor. Določilo o obrestih mora biti sestavni del sklenjenega in podpisanega dogovora med strankama.
Vrhovno sodišče SR Slovenije je tako odločilo, da se v praksi priznavajo le 8% zamudne obresti za primer plačilne zamude. Višje dogovorjene zamudne obresti pa morajo biti dogovorjene in zapisane v soglasju z obojestransko privolitvijo oziroma podpisom pogodbenih strank.
F. P.
*
Iz pravne prakse
SOODGOVORNOST ZA ŠKODO NA BLAGU
Kooperanti TOK Hajdina na kmetijskem sejmu v Novem Sadu
Želja in ideja po organizaciji dvodnevnega izleta je bila izražena že v lanskem letu, ponovno pa so posamezniki misel »pogreli« na zborih kooperantov v februarju in tako smo se povezali s KOMPASOM v Mariboru, ki je pripravil program.
Zaradi velikega števila udeležencev (86 skupno) sta bila potrebna dva avtobusa. V vedrem razpoloženju smo odrinili 12. maja ob 4 uri zjutraj iz sedeža TOK Hajdina po magistralni cesti v smeri Krapina—Zagreb—Beograd.	Ob
svitanju je izletnike neprijetno presenetilo belo okolje vzdolž ceste od Zagreba naprej. Temperatura je padla pod — 4°C, kar se je odražalo z močno slano. Tako je prijeten pričetek potovanja marsikomu pokvaril jutranjo razpoloženje, saj se je večina vpraševala, kaj je med tem doma pomrznilo.
Da bi dolgo vožnjo lažje prenašali, smo se z vozniki dogovorili za občasne kratke postanke za razgibavanje, kadilne pavze in obsik šankov zaradi razkuževanja grl.
Po prihodu v Beograd smo si z lokalnimi vodiči kratko ogledali mesto in se proti večeru nastanili v prijetnem hotelu ŠUMADIJA. Po obilni in okusni večerji so eni šli počivat, drugi pa so se veselili še pozno v noč.
Drugi dan smo ob 10. uri prispeli na sejmišče v Novem
Več tisoč Ptujčanov, med katerimi je bilo kar lepo število delavcev Mesokombinata Perut-nia Ptuj, se je v nedeljo popoldne, dne 30. aprila, zbralo v Ptujskih toplicah ob Aleji bratstva in enotnosti. Prišli so od blizu in daleč na prvomajsko proslavo, ki jo je tudi letos pripravil Občinski svet zveze sindikatov Ptuj.
Veselo razpoloženje in prijetno vzdušje so ustvarili izvajalci zelo skrbno izbranega kulturnega programa, v katerem so sodelovali pihalni orkester, komorni moški pevski zbor, folklorna skupina Splošne bolnišnice dr. Jožeta Patrča in učenci kovinarske šole Veljko Vlahovič, vsi iz Ptuja.
Med izvajanjem kulturnega programa sta iz letala, ki je letelo v višini 1000 m, izskočila dva padalca Aerokluba Ptuj s slavnostno okrašenima padaloma. Zaradi močnega vetra sta morala izskočiti že nad Hajdino, da sta lahko pristala v neposredni bližini odra. Eden od teh je bil tov. Franc Kodela, sin našega dolgoletnega sodelavca. To je bil že njegov 1001. skok.
Sadu, kjer smo ugotovili, da bo gneča, saj je bila sobota.
Kompasov vodič se je v gneči hitro znašel in nam kmalu priskrbel vstopnice in tako smo »navalili« na vhod. Ogled sejma je bil zanimiv in pester za tiste, ki so se predvsem zanimali za kmetijsko mehanizacijo in živino. V delu razstave, ki je prevladoval, so bili zastopani številni domači proizvajalci, kar je spodbudno, čeprav so bili stroji zelo dragi. Opreme za perutninarstvo je bilo zelo malo in še ta je v glavnem že več let v hlevih naših kooperantov. Naj na kratko naštejem nekatere razstavljalce perutninarske opreme:
1.	Agrostroj Ljubljana — obrat Ivančna gorica je razstavljal plastične silose, ki jih naši kooperanti že imajo;
2.	EMO Celje je razstavljala silose iz pocinkane rebraste pločevine, ki jih naši kooperanti že posredujejo;
3.	PIK Belje je razstavljal plastične silose;
4.	OPREMA Ludbreg je razstavljala silose, plinske grelce, ventilatorje itd.;
5.	JUGODENT Novi Sad je razstavljal
—	tip AVT ventilatorja s kapaciteto 6000 — 9000 m3*1
—	baterije rizličnih tipov in različnih kapacitet za gojenje kokoši nesnic za konzumna jajca;
6.	RŠC Velenje je razstavljal krmilni trak, ki je enak
Predsednik Občinskega sveta zveze sindikatov Ptuj je nato podelil šestnajstim najbolj zaslužnim delavcem in petim osnovnim organizacijam sindikata ptujske občine srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije.
Med letošnjimi odlikovanci je tudi naš sodelavec tov. Ivan Zupanič, vodja valilnice. Srebrni znak je prejel za dolgoletno in zelo uspešno delo v sindikatu Mesokombinata Perutnina Ptuj, v katerem je bil zadnji dve leti tudi predsednik konference OOS.
Po uradnem delu se je pričel veseli popoldan ob glasbi narodnozabavnega ansambla Toneta Kmetca.
Vedrega razpoloženja ni mogel prekiniti niti izredno močan veter, ki je kot za stavo neprestano pihal in hladil od vinca preveč razgreto kri.
Še posebno svečano je bilo zvečer, ko so po številnih gričih zagoreli kresovi, odmevali so streli z možnarji, proti nebu pa so švigale rakete in se razpr-
proizvodu ŠUNTNERJA ter krmilne krožnike za krmljenje piščancev prvih 10—14 dni.
Po ogledu sejma smo si ogledali panoramo Novega Sada s trdnjave Petrovaradin ter krenili proti domu.
In še kratek zaključek:
1.	Mednarodni kmetijski sejem ima izrecen poudarek na kmetijstvu kot celoti, perutninarstvo pa je preskromno zastopano.
2.	Ogromen napredek je razviden predvsem v obilni ponudbi vseh vrst kmetijskih strojev in priključkov domačih proizvajalcev, kar je posebno pomembno.
3.	Zanimanje za sejem je veliko, kar se je izražalo po številu obiskovalcev na razstavišču.
4.	Izlet je dosegel svoj namen, saj so nekateri udeleženci bili prvič v Beogradu in v Novem Sadu, poleg tega pa so se spletla med udeleženci nova poznanstva in prijateljstva. Za prenekatere je izlet pomenil tudi notranjo sprostitev, ko so pozabili na vsakdanje skrbi — ne nazadnje ob sočnih vicih, ki jih je bilo v avtobusih brezplačno slišati preko mikrofona.
Drugo leto se bomo gotovo spet kam podali ter upoštevali letošnjo izkušnjo, ki je pokazala, da se rejci raje odločajo za krajša potovanja.
Jože Reisman
ševale v pravljičen ognjemet. Ko je pozno v noč pričelo primanjkovati jedače in pijače, so udeleženci prvomajske proslave začeli počasi odhajati domov z željo v srcih, da se v naslednjem letu spet snidejo.
Drago Čater
TRIJE PERUTNINARJI SPREJELI PRIZNANJE
V ponedeljek, dne 8. maja 1978, ob 33. obletnici osvoboditve Ptuja, je bilo v dvorani Narodnega doma v Ptuju skupno zasedanje skupščin Krajevnih skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij mesta Ptuja. Po otvoritvi zasedanja so delegacije KS odnesle vence na grobove oz. na obeležja borcev, po katerih se imenujejo ptujske KS. Slavnostni govornih na skupnem zasedanju je bil tov. Mrgole dr. Mitja, podpredsednik Skupščine občine Ptuj.
Sledila je podelitev odlikovanj in priznanj, katera so med drugimi prejeli tudi trije naši sodelavci iz Mesokombinata Perutnina Ptuj, in sicer Stanko Lepej, direktor TOZD Ptujska tiskarna, Jakob Butolen, sekretar DO in Štefan Laura, skladiščnik v TOZD Mesna industrija.
Tov. Stanko Lepej, aktivni družbenopolitični delavec se je posebej posvetil reševanju problemov delavske mladine ter se zavzemal za urejanje samoupravnih odnosov in uresničevanje politike ZKS. Začeto delo nadaljuje v ZK, SZDL in KS, kjer prihaja do izraza njegov kritični in dosledni razredno partijski pristop na področju samoupravljanja, delegatskega sistema in drugod. Podeljeno mu je bilo odlikovanje predsednika republike »Red zaslug za narod s srebrno zvezdo.«
Tov. Jakobu Butolenu, vsestranskemu aktivnemu družbenopolitičnemu delavcu, je bilo podeljeno za uspešno in ustvarjalno delo v KS Franc Osojnik priznanje OF.
Tov. Štefanu Lauri, aktivnemu delavcu v KS Budina-Brstje, je bilo prav tako za uspešno in požrtvovalno delo podeljeno priznanje OF.
Po kulturnem programu, v katerem so nastopali dijaki gimnazije Dušana Kvedra, plesno scenska sekcija Kluba mladih in mladinski pihalni orkester glasbene šole Karel Pahor, so bile prireditve ob 9. krajevnem prazniku Ptuja zaključene.
Drago Čater
Dobitniki odlikovanj	(Foto: Drago Čater)
m
Prvomajsko praznovanje v Ptuju
NAGRADNI
1. Italijanski skladatelj, avtor
»Aide«:
a)	Rossini
b)	Puccini
c)	Verdi
2.	Roparska riba:
a)	ščuka
b)	piraja
c)	bolen
3.	Stara igra z žogo:
a)	baseball
b)	rokomet
c)	rugby
4.	Stavba je zgrajena v stilu:
a)	antika
b)	rokoko
c)	barok
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------^
Da bi bilo naše glasilo bolj pestro, smo se odločili, da začnemo objavljati nagradni kviz, ki vetrn do nudii razvedrilo pa tudi izvedeli boste marsikaj.
Med vprašanji so po trije odgovori, od katerih je le eden pravilen. Tega obkrožite in nam pošljite rešitve do torke, 20. junija na Uredništvo Ptujskega perutninarja, Potrčeva 8, 62250 Ptuj. Izžreban reševalec bo prejel lepo knjigo.
V_____________________________________________________________________________________________________________________J
?			4	5			L	L		7"		11	12
13							14		15				
S					17			18				19	
20				21							22		
23			24				25			26			
		28				29			30			r	
		31					32	33				i__	
_F1							*					36	37
38					39	40		41				42	
~i3				44			45				46		
47			48							49			
h C		Ji			~\	52			53				
Ji						n	55							
VODORAVNO:	1. uležan
gnoj mešanec, 8. listnato drevo, 13. opravek, delo, 15. dolg prečen drog v kozolcu, 16. gozdna poseka, krčevina, 17. angleški kemik, ki je leta 1894 odkril element argon, deset let pozneje pa prejel Nobelovo nagrado (Sir William, 1852 — 1916), 19. visoka gora v Švici (Pic d’), 20. naplačilo, na-dav, 21. rdečkasta glina, iz katere pridobivajo aluminij, 22. oče, 23. avtomobilska oznaka Leskovca, 24. jašek, 25. kratica za košarkarski klub, 26. srbska reka, pritok Zapadne Morave, 27. torba za spise, 30. nočno popivanje, 31 lepo vedenje, olikanost, 34. koralno otočje v arhipelagu Tuamotu, 35. oster zasmehovalec, 38. manjša vzpetina, holm, 39. okrajšava za starejši, 41. egipčansko sončno božanstvo (daljša oblika), 42. kemični znak za erbij, 43. neznanka v matematiki, 44. tuje žensko ime, 46. naziv, 47. kemični znak za barij, 48. podkupnina, 49. samec domače živali, koš-trun, 50. del kroga, 52. jetnik, kaznjenec, 55. pregibanje samostalnika.
NAVPIČNO: 1. rastlini podobna žival iz toplih morij, 2. pečica, del trebušne mrene, 3 živinska krma, seno, 4. neodločen položaj pri šahu, 5. Odile Versois, 6. užitna goba. ki se uporablja tudi za konzerviranje, 7. pritisk, 8. bližnji sorodnik, 9. ime slepega črnskega pevca Charlesa, 10. števnih, 11. bankovec za sto enot, 12 pripadnik divjega uralo-altajskega plemena, 14. mesto v zahodni Sibiriji ob sotočju Orna in Irtiša, 18. kačji glas, 21. pijača iz vina, sladkorja in sadja, 22. norost, smešnost, 24. orjaški hrošč, 26. evropska otočna država, 28. glavno mesto afriške države Tunizije, 29. medmet, 30. muslimansko sveto pismo, 32. znižana glasbena nota, 33. vrsta hladne jedi, pripravljene iz različnih delikates, 34. obokano stebrišče, 36. sejem, 37. idilična dolina v zgornjem delu Posočja, 38. vrsta majhnih, ozko-nosnih opic iz jugovzhodne Azije, 39. plod, 40. svojeglavost, muhavost, 44. peruanski grm, iz katerega pridobivajo kokain, 45. rdečkast planet, 46. ime slovenskega pisatelja — dramatika Cankarja, 48. glavni števnik, 49. tuje žensko ime, 51. kemični znak za stroncij, 53. okrajšava za sliko.
Sindikalisti tiskarne z veliko vnemo pripravljamo sindikalni izlet. Odločili smo se, da se popeljemo malo bliže kot po navadi in sicer na Pohorje. Da pa izlet ne bi bil samo veseljačenje, si bomo najprej ogledali tovarno papirja Sladkogorska v Sladkem vrhu. Ljudi naše stroke prav gotovo zanima proizvodnja v tej tovarni, saj bomo videli izdelovanje in predelavo papirja. Mogoče pa si bomo namesto Sladkogorske ogledali tovarno lepenke v Podvelki. Tudi ta proizvodnja je za nas zanimiva, saj smo pred gradnjo kartonažne hale v kateri bomo predelovali razni karton in lepenko.
Na Pohorju pa bo naš prvi cilj Osankarica in ogled spomenika poslednjega boja Pohorskega bataljona pri Treh žebljih. Tega še mnogi naši sodelavci niso videli in prav je, da sindikalni izlet vključuje tudi ogled tako znamenitih krajev.
Na izletu bomo seveda tudi zaplesali in se poveselili. To bomo storili v eni bližnjih pohorskih koč.
XXX
Nogometaši tiskarne smo »po hitrem postopku« končali tekmovanje v malem nogometu v okviru sindikalnih delavskih športnih iger Perutnine. Fantje iz SERVISA, s katerimi imamo neporavnane račune še od lani, so nam tudi tokrat dokazali, da so boljši, vendar malo manj kot lani, saj so nas premagali samo z enim golom razlike. Ko smo se po tekmi tolažili s tem, da lahko zamujeno popravimo na preostalih dveh tekmah, pa se je izkazalo, da smo delali račun brez krčmarja. Nogometaši iz MEŠALNICE so nam namreč dokončno »zmešali« naše račune. Tako nam tudi dve točki, ki smo jih dosegli proti »MESARJEM«, brez borbe, ničesar ne pomenijo. Pristali smo na tretjem mestu, kar pa ni dovolj za uvrstitev v finale. Mogoče bo pa drugo leto boljše ...
Jože Klemenčič
V_______________________________.
Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar, Marija Glaser, Jože llovšek, Justika Kristovič, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik* Jakob Butolen. Naklada 1650 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.