j Št. 148 j Uhaja trikrat na teden, in sioer v torek, Četrtek [,n SObOtO ob 4. uri. popoldne ter stnne po poŠti preji-! ,naiin ali v Gorici na dom posiljana: j vse leto.....¦ .... 15 K a/8 ...........10 „ j v. :.......... i Posamični1 .številko stanejo 10 vin. j %Jj)CA'.';i|jnf'n:išli'.d!iio r^ivdne prilog: Q)> novcin,^ [ Mi: ..Katipofpo Goriškem fn* Gf adii«an?ken*" in dvakrat i t Mu , Vozni red železnic, parnikov in po&tnih zvez". Naročnino sprejema upravništvo > v Gosposki ulici., 'jtcv. V I. ruid&tr. v ,.Goi^ki Tiskarni" A. Gabrsček.' ; Si naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo. Oglasi in poslanicte se»*aeunijo.uo Petit-vrstah Ce ;,;>kano i-ki:11 .(j v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka • vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostora. — 1 ({cklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v soboto dne 18. decembra 1909. Tečaj XXXIX. Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric, Uredništvo se nabaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nailstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od &. do 13. dopoludne ter od Ž. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i 31 v o s« nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v .tiskarni. Narofinino In oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le u r.e d n i š t v n. Naro&rina, reklamacije in druge reči, katera ne spadajo v delokrog uredništva, naj se- pošljejo la-npravnlitrn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od „SoSe" vsak petek in staue vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „So5a" in »Primorec" se prodajate v Gorici v naših knjigarnah in teb-le tobakarnah: J. AfriS, Gledališka ul.-, V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta l; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Een. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova^ski. na Gorišoeku; , Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; -Jos. Sohwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V 'Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della C&serma. K a v c i č v Gorici. Telefon Št. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. K iutrišnUUvalitvi Klerikalci pravijo, da dopolnilna volitev mora dati njim poslanca, češ, Jerič je bil klerikalni poslanec, izvoljen je bil z \eliko večino, torej na njegovo mesto mo-ki priti le klerikalni kandidat. Tako ugibajo; nekateri trdijo, da mora biti Zlobec f/.voljen že pri .prvi volitvi; bolj pesimistično razpoloženi klerikalci računajo na ožjo volitev, češ, ker je toliko kandidatov, bo ožja volitev,-kateravpa mora dati poslanca klerikalni stranki. No, kako bo, se pa ne da reči za gotovo. Je preveč ne-stalnosti pri nas, tako da se ne da preračunati z gotovostjo, kak bo izid. Gotovo je, da spravijo klerikalci nii volišče* kar bodo le mogli. »Po maši na volišče« je parola. Gotovo je tudi, da socialni demokratje postavijo na volišče vse, do zadnjega moža. Kako pa bo z napredno in >kmečko< stranko? Ce pojdejo vsi volit, se računa na ožjo volitev, če ne pa se utegne pripetiti, da proderejo klerikalci /e pri prvi volitvi. Premnogo je takili, ki so naveličani agrarnega prepira pa vidijo brezuspešuost truda, zato se odtujujejo volišču. Mnogo takili. ki jih še prištevajo agrarcem, bodo volili klerikalno.' Vst ;l tako negotovo, da se ne da napraviti nobenega sklepa, ki bi držal. Tudi klerikalci čutijo tako negotovost ter jo tudi izražajo. Napredna stranka ima to zavest, da je nudila volilcem res dobrega kandidata. Vrtovec bi bil brez dvoma izboren ljudski poslanec. Nihče izmed drugih postavljenih se ne more meriti ž njim. Kaj bosta Vran in Zlobec proti njemu? Napredna stranka pa se tudi ni zagnala v boj kakor ostale stranke, ki hrulijo voiilce po deželi, jih pridušujejo in jim vsiljujejo svoje kandidate. Napredna stranka je izbrala dobrega kandidata, potem pa apelirala na zavedne voiilce, naj pojdejo volit naprednega kandidata. Prostovoljno, brez pritiska, brez podkupovanja, brez velike agi- Hudič. Guy de Haupassant. — Prevei Pastuškin. Seljak je stal nasproti zdravniku ob postelji umirajoče matere. Starka, mirna, »dana, jasnega obraza, ju je gledala in poslušala njun pogovor. Umirala je; ni se več obračala, njen čas je bil pri kraju, imela je dvaindevetdeset let. Skozi odprto okno in vrata je padalo v pramenih srpanov o solnce in metalo svojo gorko-svetlobo na tla od rujave. valovite gline, ki so jo tlačil' kmetiški podplati že četvero rodov. Prihajal je tudi vonj poljan -- prinesel ga je topel veter vonj sena, žita, lisija. ki se je kuhalo v poldanski vročini. Kobilice so cvrčale na vse grlo in polnile ravan z jasnim hrupom, podobnim ropotu lesenih igrač, ki jih prodajajo otrokom po sejmih. Zdravnik je povzdignil glas in rekel: — Honorij, vi ne morete pustiti svoje matere v takem stanu čisto same. Premine vam lahko vsak hip! In krnet je ponavljal ves obupan; — In vendar moram spraviti svoje žito; saj je itak že predolgo na tleh. Vreme ie zdaj naravnost izborno. Kaj se ti zdi, mati? In umirajoča starka, vsled normand-skega skoparjenja še bolj izsušena, je rekla »da« z očmi in s čelom in je vspod- tacije bodo oddani glasovi za Vrtovca; pri vseh drugih strankah pa je strašen pritisk, gonja in primoranje volilcev, da volijo ponujanega kandidata. Klerikalci, socialni demokratje in agrarci gibljejo, agi-tirajo, lažejo, obrekujejo, vse z namenom: da bi svojemu kandidatu priborili kar največ glasov. Klerikalna stranka je izpraznila svoje volilne fonde pa'razdelila denar po deželi, da ga porabijo za volitve. Klerikalci napno vse sile, da si pribore nazaj mandat po Jeriču. Devet jih bo, če zmagajo, če pa propadejo, pa le 8. Zveza Gregorčič-Pajer bi sicer izgubila tako le enega poslanca, ali o j a č i l a bi se neklerikalna stran-med slovenskimi p o s I a n c i. To pa Bog varuj! pravi Gregorčič, ker njegovi računi bi bili tako v marsičem prečrtani. Prav zadnje čase ima Gregorčič polno posvetovanj s Pajerjem in laškimi liberalci; tudi pisma letajo semtertje. Naredili so si že razne načrte — z a t o b i n e b i I o k a r nič všeč P a i e r j u, a k o b i slove n-s k a d u h o v š č i n a n e priboril a z dopolnilno v o l i t v i j o zvezi: G re g o r č i č - P a j e r p o t r e b n e g a p o s 1 a n c a Vsled znanih političnih Itomatij v deželi se jači klerikalizem. Zatrjujejo nam pa, da če bi prišlo <\a ožje volitve med vr-tovcem in Zlobcem, hočejo agrarci podkrepiti klerikalizem; šli bi volit Zlobca! Zdi se nam skoro neverjetna taka vest, ali pri razdivjanosti, katero se vstvarili v svoji stranki znani rogovileži, je končno mogoče celo kaj takega! Dopolnilna volitev bo jasen odsev razmer, v katerih živimo. Prav tako! Sčisti naj se zrak, na jasno pridimo — potem bomo lahko delali račune za bodočnost ..... Škofovi zavodi v Gorici. Ranjki kardinal Missia je bil kupil Bockmanovo vilo ob Dreossijevi cesti. bujala sina, naj spravi žito in naj jo pusti umreti samo. Toda zdravnik se je razsrdil in je za-topotal z nogo. — Vi ste popolna žival, razumete, in jaz vam ne dovolim tega, razumete! In če že morate ^praviti žito bas danes, pojdite po Rapetovko, za vraga, in naj vam varuje mater! Jaz hočem tako, razumete! In če me ne ubogate, vas pustim poginiti kakor psa, kadar zbolite vi, razumeli? Kmet, suhljat velikan počasnih kretenj, ki ga je mučila neodločnost, strah pred zdravnikom in slepa ljubezen do varčevanja, se je obotavljal, računal in jecljal: — Koliko pa bo zahtevala Rapetovka za enkrat? Zdravnik je kričal: Kaj jaz vem? Odvisno je od tega, za koliko časa jo najmete. Hudirja, pobotajte se ž njo! Toda jaz hočem, da je v eni uri tukaj — razumeli? Seljak se je odločil: — Grem; grem; ne bodite hudi, gospod zdravnik. In preden se je zdravnik odpravii, mu je še zaklical: — Poznate me, poznate me dobro, pazite, kajti če sem jezen, ne žlobudram samo tjavendan! Ko je seljak ostal sam, se je okreiiil k materi in je rekel z udanim glasom: Takoj takrat se je s hitrico raznesla vest, da tam na onem lepem kraju se imajo dvigati velika poslopja, škofovi zavodi: »malo semenišče« za dijake ter višja gimmiei-ja. Preteklo je od tega že nekaj časa. Ranjki nadškof Jordan ni nič kaj gorel za take.vrste podjetja, ali sedanji nadškof dr. Sedej pa se je zopet poprijel dela. On hoče izvesti Missijevo pričeto delo. Sedaj mu nedostaja še denarja. Ko nabere potrebno svoto, se vsa reč kmalu tako spo-polni» da bi se mogli otvoriti škofovi zavodi. Odkod pa dobiti še potrebni denar? Po stari navadi: .iz ljudstva! Duhovniki naj naberejo potrebni denar iz ljudstva. .. Nadškof in knez Franciscus B o r g i a je izdal na duhovščino v celi deželi okrožnico, v kateri ukazuje nabiranje za škofove zavode. Okrožnica ima št. 4526., je datovana z dnem 30. nov. ter podpisana od nadškofa namenjena »venerabili elero curato«. To okrožnico, razposlano duhovščini, v kateri nadškof t a j u o pripoveduje svojim »predragim bratom« (fratres carissimi), koliko denarja misli izpumpati iz ljudstva, srno dobili mi seveda hitro v roke; kakor da bi jo bil nadškof tudi kar nam poslal! ¦¦*¦ **'V uvodu pripoveduje, kako da se pridno zida »seminarium novum archiepi-scopale« (nadškofijsko novo semenišče). Ljudje že zdaj ogledujejo zgradbo ter jo hvalijo. Ali kaj hvala m moralno odobravanje, s tem se ne opravi nič — »quum desit pecunia, nervus rerum gerenda-rum«! Denar, denar, potem se more zidati semenišče. Tajno pripoveduje (Secreto Vobis dico) dragim bratom, da za celo zgradbo obsežnega poslopja z gimnazijo vred in cerkvijo je proračunjen znesek K 1.424.219. Proračun je napravil arhitekt Peter Anselm Werner. 500.000 K je nabranih iz miloščin, pobožnih, zapuščin itd., s čemur pa se more napraviti komaj polovico poslopja. Ce je treba za ospredje in strani in nadstropja (4 bodo) okoli K — Grem in poiščem Rapetovko, ko že noče drugače ta .človek; ne vznemirjaj se medtem, saj bom brž nazaj. In Šel je. Rapetovka, stara likarica, je varovala mrtve in umirajoče v občini in po vsej okolici. Ko je nato zavila svoje odjemalce v rjuhe, iz katerih se ne zmotajo nikoli več, je vzela zopet likalnik, ki je drsala ž njim po perilu živečih. Nagubančena kakor jabolko prošlega leta,p prekanjena, neia-upna, skopa, da je njena skopost prešla že v pregovor, sključena v dve gubi, kakor da bi bila vsled večnega drsanja z likalnikom po perilu prelomljena v križu, če jo je človek videl tako, se mu je zazdelo, da občuti ta starka nekaj kakor kruto, cinično ljubezen do smrtnega boja. Vedno je govorila samo o ljudeh, ki jih je videla umirati, o najrazličnejših načinih smrti, pri katerih je bila prisotna, in pripovedovala jih je z veliko natančnostjo in z vsemi vedno enakimi podrobnostmi, kakor pripoveduje lovec o svojih doživljajih. Ko je Honorij Bontemps prestopilnjen prag, se je bavila baš s pripravljanjem modrila za ovratnike vaščank. Pozdravil je: — He, dober večer; imate se izvrstno, kajne, mati Rapetovka? Okrenila je glavo proti njemu: — Tako, tako. In vi? — O, kar se mene tiče, se ne morem 860.627, bo treba za cerkev in drugo zopet K 205.616, tako da bi se potrebovalo v ta nameri K 1,066.243. Če se všteje nabranih K 500,000, nedostaje še vedno K 566.243. Ta primanjkljaj bi se ne daCkriti z denarjem na posodo vzetim. Kdo bo tudi plačeval obresti za tak dolg dlje časa? Kje bi imeli v takem slučaju sredstva za vzdrževanje dečkov? Kaj bi koristilo novo sijajno semenišče, Če bi morali gojenci v njem lakote poginiti?... Lepo piše nadškof. Prav navduševalo. Vzemimo slučaj, da bi sprejeli za i m* m o b i 1 i j e K 200.000 posojila, vendar bi bilo treba nabrati še K 366.243. Te pa se mor*; nabrati, da ne bo videti novo semenišče kot nepopolna reč, kateri bi. se smejali mimoidoči, rekoč: Začel je zidati pa ni mogel skončati...... Ginljivo! Nadškof je sklical proti koncu meseca oktobra konferenco dekanov, da bi določili nova sredstva in nova pota za nabiranje denarja. Med drugim se je sklenilo, da naj duhovniki ob nedeljah podučujejo vernike, kako potrebna je mladini krščanska vzgoja že z nežnih let, da se utrdi v cerkveni disciplini, posebno v današnjih časih indiferentizma, neodvisnosti in upora. Neiskušeiiega mladeniča dandanašnji lahko zagrabi vrtinec perverznosti in sve-tnefzapeljivosti, akb se ne upira z vsemi močmi. Sklicuje se tudi na tridentinsko sinodo.. Izkušnja uči, da le v azilih,* semeniščih in krščanskih kolegijih se obvarujejo mladeniči vab hudobnega sveta, zapelje^ vanjah samo tam.se navadijo discipline, reda, se jih napravi značajne ter raste kot vijolica med trnjem za nje poklic za diir hovski stan..... Poetično! (Pride še.) pritoževati, toda-z mojo materjo ne vem, kaj bo*. — Z vašo materjo? Da, z mojo materjo! • —Kaj pa je vaši materi! — Tako ji je, da zaobrača oči! Starka je izmaknila roke iz vode, modrikaste, prozorne kaplje so ji polzele do konec prstov in so padale zopet v posodo. Vprašala je s hipno naklonjenostjo: "¦¦— Ali je že tako pri koncu? * Honorij se je obotavljal. Potreboval je kakega uvoda za predlog, ki se je pripravljal nanj. A ker ni našel nič primernega, se je mahoma odločil: . — Koliko zahtevate zato, da bi čuvala pri njej do konca? Saj veste, da nismo bogati. Niti dekfe si ne moreni najeti. To jo je tudi spravilo, mojo ubogo mater, preveč napora, preveč dela! Pri vseh svojih dvaindevedesetih letih je delala za desetih. To ni malo v teh letih!... Rapetovka ga je pretrgala resno: Cena je dvojna: štirideset soldov na dan in tri franke na noč pri bogatih. Dvajset soldov na dan in štirideset na noč pri drugih. Vi mi daste dvajset in štirideset. Toda krnet je pomišljal. Poznal jo je dobro, svojo mater. Vedel je, kako je bila trdna, močna, odporna. Vkljub zdravnikovim besedam,, bi :iioglo trajati to še celih osem dnij. ' _, Družba sv. Cirila in Metoda. Namesto venca umrlemu kolegu Pavlu Detičku- darovali družbi sv. Cirila in Metoda trgovski nastavijenci tvrdke Pregrad. & Černetič v Gorici K 12. Nabrala Marica Bidovc. Družba sv. Cirila in Metoda, sporoča, da se je prodalo tekom tega meseca le 5000 kom. računskih listov. Rodoljubi, zahtevajte po vseh gostilnah in tvrdkah družbene računske liste. Ne pustite, da bi se te vrste dohodek zanemaril ali pa še celo popolnoma opustil. Imejte vedno v mislih, da iz malega raste veliko, in da pride naši prepotrebni družbi vsak vinar prav! Prof. g. Jaka Zupančič v Gorici je daroval 10 K za božičnico in sicer polovico za božičnico v Krminu in polovico za božičnico v Ločniku. Živeli posnemovalci! Rojaki, iipolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe C in. m.! su. DOPISI. Iz goriške okolice. Slovenska Čitalnica v Solkanu vabi na redni občni zbor, kateri bode v nedeljo, dne 9. januarja 1910. v dvorani g. Ant. Mozetiča. Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo; 4) Poročilo knjižničar-jevo; 5. Raznoterosti; 6. Volitev predsednika in 8 odbornikov. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Na obilno udeležbo vabi odbor. Iz tržiškega okraja. Društvo »Ladiia« v Devinu bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 26. t. m. v hotelu Ples. — Somišljeniki, dobrodošli! Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodec trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in gren&cami. Cena orig. škatlje K2 — Ponarejanje se sodniško zasleduje. Molol-ov Franc, žganje in sbl za ribanje iivota. — Bolečine olaj&ujote in obepEnJoCe ata-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenjo vsake vrste. Orig. steklenica K190 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Rekel je odločno: Ne. Ljubše mi bo, če mi poveste pametno ceno, ceno, ki bo veljala do konca. Saj tvegava oba. Zdravnik pravi, da premine takoj. Če se to zgodi, tem bolje za vas, tem slabše zame. A če bo vstrajala> do jutri ali še deij, tem bolje zame, tem slabše za vas! Čuvajka je gledala kmeta začudeno. Že nikoli pri nobeni smrti ni tako mešeta-rila. Obotavljala se je ob misli, da lahko izgubi. Nato se ji je vrinil sum, da jo hoče moida prevariti. — Jutri ob petih zagotovo. — Dokler nisem videla vaše matere, ne morem ničesar reči — je odvrnila. — Pojdite, poglejte jo. Obrisala si je roke in mu je sledila takoj. Med potjo nista nič govorila. Ona je hodila z drobnimi koraki, dočim je on prekladal svoje dolge noge, kakor da mu je pri vsakem koraku prekoračiti potok. Krave, ležeče po pašnikih, premagane od vročine, so dvigale leno glavo in njih mukanje, ki se je oglasilo slabotno, ko sta šla starka in seljak mimo njih, se je zdelo, da prosi sveže trave. Ko se je približal svoji hiši, je zamr-mral Honorij Bontemps: — A če Je že izdihnila medtem?- Domače vesti. Prosimo brzojavnih poročil o izidu dopolnilne volitve v nedeljo 19. t. ro. —< Naslov: »Soča« — Gorica. P. n. naročnike, ki so še na dolgu z naročnino, prosimo, da nam jo hitro do-pošljejo, ker gre leto h koncu. — Druge prosimo obnovitve naročnine za priHodnje ieto. Imenovanja. — Absolvirana tehnika Ramiro Drasco in Evgenij Mora sta imenovana za stavbna eleva pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — C. kr. okrajni šolski svet v Sežani je dovolil za leto 1909-podporo 50 K; M. Plesničar v Gorici darova! 2 K; Nabranih pri »Jelenu« enajsti znesek 9'38 K, doslej skupaj 144'27 K; D. B, v M. je poslal dve vreči krompirja. Na račun mesečnine je prišlo 27 K. Namesto venca na .grob g. Pavla Detička daruje J. Zupančič 10 K. » Spomnite se prijatelji šolske mladine pri božičnih in novoletnih darilih tudi pre-potrebne »Dijaške kuhinje« v Oorci. Zimski šport v Bohinju. — Ker je bilo zadnje dni južno vreme, prihodnjo nedeljo drsališče v Bistrici še ne bo odprto, in bode vsled tega vozil p r v i z i m-skošportni vlak iz Trsta na Gorenjsko š e 1 e 2 5. t. m. in ne že 19. t. m. Pač pa je s a n k a l i š č e »B e 1 v t'? e -re«žeprirejeno inžev nedeljo 19. t. m. pristopno. Sankanje in vožnje s skiji se torej že lahko proizvajajo. V Podgori bo božičnica za šolsko mladino z vrtcem vred, dne 2. jan. 1910. v dvorani g. Breganta. Darove sprejema vodstvo šole. Potreba je velika, naj jih bo torej obilo. Lega steza svoje kremplje po Podgori ter lovi mladino — posebno z darovi. Rodoljubi, na pomoč! Zveza Gregorčič-Pajer in slovenska duhovščina. — Duhovščina je na delu za Zlobca. Po celi naši deželi priporočajo Zlobca, »katoliškega moža«, ki je še pred kratkim zabavljal »farjem« kakor kak konjski hlapec; slikajo ga za uzor-kmeto-valca, ki ima-žuljave roke. Oni, ki Zlobca bolje poznajo, pa pravijo, da je Zlobec doma v krčmi in če ima žulje, jih irgjaotd kart. Ta človek je torej »katoliški«, mož, za tega človeka je vera v nevarnosti, in vera bo izven nevarnosti, če bo izvoljen v deželni zbor Zlobec, ki je svoj čas v Vipavi tako nesramno hrulil samega gospoda dr. Šusteršiča, iz katerega govori včasih sveti Duh. Duhovščina dela za Gregorčičevega kandidata na vse kriplje. Na vsak način hoče priboriti zvezi Gregorčič-Pajer še enega poslanca. Duhovščina se bori za človeka, ki bi sedel kot poslanec v zvezi z laškimi liberalci, torej z brezverci. Slovenska duhovščna se bori za to, da dobijo laški brezverci še enega pomočnika v deželnem zboru, da bodo mogli toliko bolj rjuti proti drugim poslancem ter deiati še toliko večjo škodo slovenskemu ljudstvu. In nezavestna želja, da bi bilo res tako, je zvenela iz njegovega glasu. Toda starka ni bila mrtva. Ležala je vznak v svoji postelji, roke na odeji od vijoletnega katuna, strašno suhe, zgrbljene roke, podobne čudovitim živalim, polipom, skrčene vsled trganja, napora in skoro spletnega dela, ki so ga bile dovršile. Rapetovka se je približala postelji in je motrila umirajočo. Potipala ji je žilo, jo potrkala po prsih, prisluškala njenemu dihanju ter jo izpraševala, da bi jo cula govoriti ; ko jo je nater^opazovala še nekaj časa, je odšla iz sobe in Honorij ji je sledil. Njena misel je bila trdna. Starka ne učaka več noči. On je vprašal: — He, kako? . Čuvajka je odvrnila: — No, da; to bo treba še dva dni, mogoče tudi tri. Daste mi šest frankov za vse skupaj. On je kriknil: — Šest frankov! Šest frankov! Ali ste ob pamet? Toda zatrjujem vam, še pet ali šest ur bo živela, več ne! Tako sta se pogovarjala še dolgo, a nikdo ni hotel odnehati. Ko je čuvajka že hotela oditi, ko je čas potekal vedno hi- Slovenska duhovščina je že večkrat obsodila zvezo Gregorčiča s Pajerjem, pod katero neizmerno trpijo goriški Slovenci; to zvezo je obsodila pred kratkim zopet — ali danes vidimo isto duhovšči- J no, kako se peha za kandidata dr. Gre- , gorčica, zaveznika dr. Pajerja, največjega sovražnika goriških Slovencev. j . Duhovščina igra torej jako žalostno ulogo. Po eni strani obsoja zvezo Gregorčiča s Pajerjem, po drugi strani pa se bori za to zvezo. Sedaj je vsa v ognju za Zlobca, ki bo član te zveze, ako bo izvoljen. Naša duhovščina meče ogenj in žveplo na verne slovenske naprednjake, isti čas pa se bori za »katoliškega* moža. starega potuhnjenega liberalca, ki bo zvezan z laškimi liberalci, če bo naše ljudstvo res tako nerazsodno, da ga pošlje v deželni zbor. Slovenska duhovščina dela v prilog laških liberalcev, brezvercev. To je sveto delo, ukazano iz nadškofije! Čudna so pota te naše politikujoče duhovščine. Sedaj delajo za laške brezverce in framasone. — Našemu ljudstvu pa se m o-rajo odpreti oči, da bo videlo, kako fri-volno igro uganjajo klerikalci ž njim in v kake- namne se izigravata vera in cerkev. Pri deželni hipotečni banki sta bila zopet pomaknjena dva uradnika, ravnatelj in knjigovodja, v višje činovne razrede. Tako je poročal pred kratkim »Gaz-zettino«. V deželni službi Lahi res hitro avanzirajo ter pridejo v kratkem času do plač, kakoršne dosegajo državni uradniki po 20 letnem službovanju ali še več. To obsipanje laških uradnikov, ki so že tako imenitno plačani, z vedno boljšimi plačami pomeni veliko zapravljanje deželnega denarja. Dežela je na robu finančnega propada, revna je ta dežela, ali tisti Pa-jer, ki včasih tarna v deželnem zboru s svojimi pristaši vred, kako je »povera« naša provincija, nastavlja vedno več laških uradnikov ter jih premika v razrede z vedno večjimi plačami. Na vseli koncih in krajih rastejo novi davki, toži se o slabih financah — vendar pa ima ta uboga deželica sijajno plačano laško uradništvo. Tako je pač pod zvezo Pajer-Gregorčič. Le, Gregorčičeve kandidate volite, potem bo vedno več laških deželnih uradnikov in slovenski krnet bo vedno več plačeval za tujce! Slava Gregorčiču! »Goriška slovenska mladina« naznanja, da priredi svoj zaključni veuček v Trgovskem domu dne 1. svečana 1910. ter na to opozarjajoč naproša druga društva, da bi to blagovolila jvaževati in istega dne svoje prireditve opustiti. »Gorico« skrbi jutrišnja dopolnilna volitev. Zato so natisnili ševilko za soboto že včeraj, češ, hitro ven z »Gorico«, morda le še kaj zaleže. Samo neumno zabavljanje je v tijej — na prvi strani pa se stara grešnica križa ter trka po svojih grešnh prsih in ver o moli izprijena hi-navka. Z, vero naj se ulovi jutri naše ljudstvo za »katoliškega« kandidata. Potem pa se bodo menili o volilcih in sami treje in ko je pomislil, da se žito samo ne pospravi, se je konečno udal: Bodi! Šest frankov vse skupaj, kakor rečeno, vračunši prekladanje trupla. . — Velja, šest frankov. In on je odšel z velikimi koraki k svojemu žitu, ležečemu na tleh pod dušečim solncem, ki je zorilo žetev po poljih. Čuvajka je vstopila v hišo. Prinesla je s seboj delo; kajti pri umirajočih in pri mrtvih je delala brez oddiha, zdaj zase, zdaj za družino, ki jo je najela in ji omogočila na ta način dvojno delo in tudi izdatno večjo plačo. Naenkrat je vprašala: — Ali so vas vsaj z Bogom spravili, mati Bontemps? Kmetica je odkimala z glavo; Rapetovka, ki je bila pobožna, je živahno vstala. — Za Boga svetega, ali je mogoče? Grem in pokličem gospoda župnika. In stekla je tako hitro proti župnišču, da so mislili paglavci na trgu, ki so jo videli tako hiteti, da se je pripetila kakšna nesreča. Duhovnik je prišel takoj preoblečen in pred njim strežnik, ki je pozvanjal v znamenje, da nesejo Gospod-Boga sredi ožganih, pokojnih poljan. Ljudje, ki sode-lai v daljavi, so snemali svoje velike klo- med seboj se bodo smejali, v pest, češ, kako vendar neumno je naše ljudstvo, da veruje, da gre za vero pri volitvah, da je vera v nevarnosti, ko gre v resnici le za \ nadvlado duhovščine nad ljudstvom po < navodilih nemškega Dunaja in laškega Rima. Vzroki klerikalnih zmag. — O delovanju »Narodne stranke« na Štajerskem v letu 1909. je poročal na občnem zboru 9. t. m. tajnik Janko LeŠničar. Dotaknil se je tudi klerikalne zmage pri volitvah ter rekel to-le: »Po dovršenih deželnozbor-skih volitvah so klerikalci vpili, da nas več ni in so do neba povzdigovali svoje uspehe. Človeku se skoraj studi, da hi se ukvarjal z vsemi tistimi sredstvi, ki so pomagala klerikalcem do zmage: podkupovanje volilcev, gostilniške pridige, grožnje z bojkotom, goljufanje z glasovnicami, denuncijacije naprednih uradnikov in učiteljev, harangviranje zagrizeno nemških političnih uradnikov, sleparije na voliščih — to še niti niso najslabša. Ako se klerika'ci s temi zmagami, k i n e p o m e-nijo ničesar drugega kakor navaden političen rop in zločin nad našim kmečkim ljudstvo m, Pojavljajo, kaže to vso njihovo moralno p,«i;alost in notranjo lažnjivost, na drugi strani pa vso protlkulturnost in tiranstvo klerikalizma. Kdor ima odprte oči, ta se naj nekaj nauči iz zadnjih volitev — in ume! bo, zakaj je pričela peščica mladih ljudi tako ogromen boj, čemu tolike gmotne in duševne žrtve za politično delo in za naše časopisje, katero mnogi v neod-pustljivi lahkovernosti in lahkomišljeiio-sti podcenjujejo. Toda glavnega cilja niso klerikalci dosegli: nas niso ubili in zasledovali jih borno še hujše ko njihova lastna slaba vest naprej ~'~« Resnične besede! Naj jih imajo pred očmi razumni možje v naši deželi, da >»e uname toliko uspešnejši boj proti klcrika-lizmu, ki je tako nevaren našemu ljudstvu. Izpustili so iz zapora trgovca z je-stvinami Dominika Miceua, ki je bil aretiran, ker je bil osumljen, da je zapleten v znano utihotapljenje raznega blaga če/. mejo. Promet zimskih športnih vlakov št. 112 in 111 na progi Jesenice-Gorica dr. kolodv.-Trst c. kr. drž. žel. Počenši s 25. grudnom t. 1. do vključno 27. februarja 1910 bosta, v kolikor bodo dopuščali sneg, led in vreme sploh ter stanje sankališča v Boh. Bistrici, vsled posredovanja deželne zveze za tujski promet na Kranjskem vozila na progi Jesenice-Gorica drž. kol.-Trst c. kr. drž. žel. zimska športna vlaka št. 112 in 111 z vozovi I., II. in III. razreda. Vlaka bosta vozila pospešeno v sledečem voznem redu: Tjavožnja: v zvezi na osebni vlak št. 42, k odhaja iz Trsta c. kr. drž. žel. ob 5 uri 50 min. zjutraj in dospe v Gorico drž žel. ob 7. uri 41 min. zjutr., bo vozi! zimski športni vlak kakor sledi: Vlak štev. 112. Gorica drž, kol. odhod ob 7.55 zjutraj, Kanal 8.16 zj., Sv. Lu-(Dalje v prilogi.) buke, stali so nepremično in čakali, da izgine bela srajca za bližnjo kmetijo. Ženji-ce, ki so nabirale snopje, so vstale in se križale, črna piščeta so bežala prestrašena po jarkih in so se zibala do dobro znane luknje, kjer so mahoma izginila;- žrebe. privezano na travniku, se je plašilo ob pogledu na belo srajco, začelo je dirjati v krogu na koncu svoje vrvi in rezgetati. Strežnik v rdeči halji je stopal hitro in duhovnik mu je sledil, glavo nagnjeno na eno ramo, pokrit s kapo Četverokotnico. mrmraje svete molitve; za njima je šla Rapetovka, globoko sklonjena, sključena v dve gubi, kakor da bi se hotela zlekniti med hojo na tla, s sklenjenimi rokami, kakor v cerkvi. Honorij jih je zagledal oddaleč in je vprašal: — Kam gredo naš župnik? Njegov hlapec, ki je bil bistoumnejši. je rekel: — Tvoji materi nesejo Gospod-Boga! Kmet se ni čisto nič začudil: — Mogoče, vsekakor! In začel je zopet delati. Mati Bontemps se je izpovedala, dobila odvezo in se obhajala; duhovnik se je vrnil in je pustil obe ženski sarni v zatohli kolibi. C0A Priloga JM' it. 148. z dne iB. decmbra Ml. cija-Tolmin 8.33 zj.( Podbrdo 9.1.8. zj., Bir strica-Boh. jezero, prihod 9.28 dop. odhod 9.33 dop. Bled prih. 9.54 dop. odhod 9.58 dop. Jesenice prih. 10.10 dop, Povratek: Vlak št. lil. Jesenice odhod ob 9.15 zvečer, Bled 9.29 zv. Bistrica* Boh. jezero prih. 9.49 odhod 9.56 zv., Podbrdo odhod 10.06 zv., Sv. Lucija-Tolmin «<%•<;JA30, Kana,I.odhM0,52, Gorica drž. zet prIHbd oh: H.14 ponoč^tlM.nT^oHrte dnrvsernu slovenskemu učitejjstvu na jutri v cerkvi jayen shod, za v.oJitve. VpniT, šajo pa g. nunca, zakaj ne da tisočakov iz prodanega cerkvenega zemljiška občini, v pomoč, kakor je obljubil? Občina ;mor,a. plačevati grozanski, dolg. Zakaj, se ne, zgane tudi starešinstvo? Kjpso načela in-značaji? Socialni odsok »Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic« v CUju je razposlal ponoči, Rihenberk odh. 11,50 ponoči, Sta-njel-Kobdilj 12.13 ponoči, Opčirui drž. žel. 12.38 ponoči. Rocol 12.55 ponoči, Trst c. kr. drž. žel. ob l.l min. ponoči. •¦» Promet o&ir.' izostanek teli vlakov se bo objavljal na podlagi brzojavke o snegu v Boh. Bistrici v raznih listih vsakokratno soboto ali dan pre^t praznikom. Kaj pravi »Gregorčičev klub«? — Povedali smo že, da se je udeležil dr. Gregorčič seje laškega liberalnega kluba. — Ni pa hotel nič vedeti o posvetovanju, katerega bi se udeležili zastopniki vseh strank na obeh straneh v deželnem zboru. Rekel je, da mora biti imenovano prej predsedstvo, da ..se tako glasi enoten sklep njegovega kluba; in sicer glavar naj bo Pajer, podglavar Gregorčič. Sporočil je tudi ministrom, da enoglasen sklep njegovega kluba glasi tako, da je vezi'n in zvezan v večino z laškimi liberalci. Po drugi strani pa vemo, da Gregorčičev klub ni n i č sklepal o tem. Kdo farba? Ali člani kluba ali predsednik? Hujše bi bilo, predsednikovo farbaiije, ker bi bil nafarbal namestnika in ministre, da so na krivi poti. Vemo tudi, da sta šla Gregorčič.in Pettarin skupaj k ministru glede bodočega deželnega zbora. Pettarin je stopii pred ministra korajžen, vesel, mož je tudi nekaj grozil, ali dobil je tak odgovor, da bi bil skoro jokati začel; odšel je revež kot polita kokoš, rdeč, osramočen. Minister je dobro vedel, k d o je Pettarin, da je deželni tajnik, da kot tak ne bi smel biti poslanec, ker je iukonipatibi-hteta prve vrste. Minister je tudi vedel, da je izvoljen Pettarin v oni zbornici, ki jo bo vlada morala razpustiti. Gregorčič je torej pridno na delu za Pajerja. Kakor pravi on. se tudi klub njegov peha.pridno za Pajerja. Claju.pa pravijo, da dela Gregorčič vse sam na svojo roko; torej je pravi absolutist, ki le ukazuje v klubu ter dela kar sam vse glavno, seveda pravi »v imenu, po enotnem sklepu kluba«. Enota je Gregorčič, ki ima druge na vrvici. Bog zna, če je povedal v svojem klubu, da je 95 S* duhovščine zahtevalo, naj se odtrže od zveze s Pajerjem?! Nova vojaška bolnišnica bo stala v ulici A. Ristori. Gradi jo deželni odbor. V novi bolnišnici bo prostora za 140 bolnikov. TroSkov bo 340.000 K. Vojaški erar bo plačeval za vrtove najemnine 2001J K \v za poslopje 15.750 K na leto. Iz Št. Andreža nam pišejo, da kakor vsakikrat ob volitvah, bo gotovo tudi Tedaj je začela Rapetovka motriti umirajočo, vprašujoč se, ali bo trajalo to še dolgo. Dan se je nagnil; živahnejše sapice so prinesle bolj svež vzduh, ki je premaknil in zazibal podobo na steni, pritrjeno z dvema bncikama; male zavese pri oknu, bele nekoč, sedaj umazanorumene, pokrite z madeži muh, se je zdelo, da se hočejo napihniti, se odtrgati in odleteti kakor starkina duša. Ona je ležala nepremično, z odprtimi očmi, in zdek1 se je. da pričakuje z ravno-dušnostjo .smrti, ki je bila tako blizu, ki pa vendar ni hotela vstopiti. Njeno kratko dihanje je žvižgalo narahlo v njenem stisnjenem grlu. Zdajzdaj izdahne in na ze-mji bo eno žensko bitje manj, ki ga ne bo nikdo objokoval. Z nočjo se je Honorij vrnil. Približal se je postelji, videl je, da mati še živi, in je vprašal; Kako je? kakor je imel navado vprašati tudi drugače, ako se kedaj ni počutila dobro. Nato je poslal Rapetovko domov in ji zabičil: — Jutri ob petih zagotovo. Odgovorila je: — Jutri ob petih. In res je prišla drugi dan ob zori. Preden se je Honorij odpravil na polje, je popil juho, ki si jo je bil skuhal sam. Čuvajka je vprašala: ¦<>. Prifafe.r-,-.,0$,izdaji..na-sega lista, I , BGlitlŽtli nrAfrlpri je jrilpže,!}, sezn^mek knjig J^mača; •."'; ™W*MW. W Wffi(J.? Štajerskem »Naročilni li$t«, s katerim se potom odseka skupno naročajo časniki in knjige ter odplačujejo v mesečnih, obrokih, kar jako olajšuje sicer težko breme. Vse drage tovarišice in tovariše na Kranjskem, Primorskem in Koroškem prav vljudno vabimo, da se poslužijo te blagodejne naprave ter zahtevajo takoj naročilni list pod naslovom »Učiteljski socialni odsek« — Griže pri Celju Štajersko. Vsakdo dobi dva lista, ki ju naj popolnoma enako izpolni. Enega naj pošlje nemudoma blagajniku tovarišu Fran V o g 1 a r i u v Celje, drugega pa obdrži sam za* kontrolo. Ker je stvar nujna, prosimo, da se požurite! Prepričani smo, da bo vsakdo zadovoljen, kdor bo poskusil. Več o tem v 51,. številki »Učiteljskega Tovariša«. Tihotapstvo ob meji. — Poročali smo, da so zaprli dva trgovca v Gorici radi suma, da sta soudeležena tihotapstva, katero se je vršilo že nekaj let ob meji. Aretirali so enega v Krmilni, enega v Gradišču. — Na sled »kontrabantarjem« je-prišla Jaška financa, kakor trdijo laški listi. Okoli 2. ure ponoči 21. nov. t. 1. sta zadela dva laška finančna stražnika, na neki voz v bližini Vidma; voz je vodil neki Hermenegild Rusjan. Aretirali so ga in zaplenili voz; ušla pa sta bila znani tihotapec Peter Pian iz Dolenjega in neki to-, variš njegov. .Preprečila sta finauci hitro] zaplenjenje nekega drugega voza s »kon-j trabantoni* na drugi strani; pripeljali soj ta »kontrabam« vendar v Italijo po drugi j poti, O Pianu se sodi, da je imel velik de-1 lokrog ter je bil v zvezi z raznimi v Italiji j in pri nas. Prijeli so tudi tega. Iz Avstrije; so »izvažali« sladkor, kavo in druge ko- ^ lonialne reči, »uvažali« pa »vcrnnit«,mar-, šalo itd. To se je vršilo kakih 5 let. I Sodna oblast ima v. rokah že razna j pisma in fakture, ki pričajo o obsežneuu tihotapstvu. ¦ , j Brošure, ki se peča z rudečo brošuro i ljubljanskega škofa, n i več n a p r o daj.-Toliko na razna vprašanja na knjigarno. ; Pot v Starogoro v Gorici napravijo,: in sicer tako, da bo kaj vredna; vsaj zagotovil je tako župan v družbi z mestnim, inženirjem v Starigori. Aretirali so v Tržiču angleškega delavca J. Hutona; osumljen je tatvine. Prvi sneg v Gorici je začel naletavati okoli polnoči od včeraj na danes, trajal pa ni dolgo, ker kmalu je začelo deževati. Odprti lekarni. — Jutri popoludne; bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-' Kiirner. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 19. do 26. f m. luijižnica.« Knjigarne Ig. #1.. ft^ntnaver -& Per&.^ambe/g v^Ljubijaii^ina^katerega opozarjamo našq cejjj.'.čitatelje,', 0ben>ni nHSlfflfljajmo,; d,a. v,se,y,c>en i k u.,n.av;e-d.eii.ek,nj,,ge.s.c d.;o'b č t ud i v n"aši k k,ujiga;r.n,a.l(v .'¦'.. .".' '],' " ... Listnica: V B—e: Onega dopisa, na kjate7ejga*seiskTicujete,.nJman^o! . imo^tejSi SIoueucL pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam suete dplžijosf! »Sokol« v Mirnu je mel v čertek zvečer društveni sestanek, katerega se je u-deležil kot odposlanec primorske šokol-ske župe dr. Dinko P u c. Govoril je o so* kolski ideji in nalogah sokolstva — mej splošnim odobravanjem. Po končanem predavanju izpregovorila se je Še marsi-kaka pametna beseda, zlasti o društveni telovadnici. Telovadci so iz*rekli željo, da bi se slični sestanki vršili še večkrat. — No, alt je vaša mati še živa? Odgovoril je s škodoželjno gubico v kotu ob očeh: — Celo bolje se počuti. In je šel. Rapetovka se je približala polna čudnega nemira bolnici, ki se je borila s smrtjo in ležala Še vedno tako kakor včeraj, težko sopeč in kakor da nič ne čuti, oko odprto, roke prekrižane na odeji. In čuvajka je razumela, da bi znalo trajati to tako dva''4ni, štiri dni, osem dni; strah ji je stisnil skopuško srce, hkratu se je dvigal v njej besen gnjev do tega lisjaka, ki jo je osleparil, in do te ženske, ki ni marala umreti. Vendar se je lotila dela in je čakala, pogled uprt v nagubano obličje matere Bontemps. Honorij je prišel zajtrkovat; poznalo se mu je, da je zadovoljen, skorajda razposajen. Nato je zopet odšel. Spravil je vse žito do zadnjega snopa v kar najboljših okoliščinah. Rapetovka je obupavala; vsaka minuta, ki je potekla, se ji je zdela sedaj u-kraden denar. Polaščala se je živa, blazna želja, da bi pograbila za vrat to staro mrho, to staro trmoglavko, to trdovratni-co, samo malo bi stisnila in bi prekinila to slabotno, hitro dihanje, ki ji je kradlo čas in denar. \ Nato je pomislila na nevarnost; dru-< pbstrukčlja;Sr poslanski žboriiičii — V posfShsTci z$6Wici je obstrtikcija.; Češki iigrarec K o tra^ie!gbvbrif 14 tir ter tako prekosil' "ztianega/-Ldčherja! !iz; Baderiijevih Ča;šov.' Ul6ženih;je 'kakih '50' nujnih predlogov. Govorijo razni goVorhilti. — Dr. ŠusterSič je Še pred kratkim' povedal slo-veshoV 'zbornici, dar so nujni predlogi u-maknjeni, ter da Hoče omogočiti razpravo o.prorač, provizprrju, sedaj pa kar/nakrat obštritkčija. Socialnbderriokratično delavstvo ha Dunaju demonstrira proti obstruk-ciji. Dr. Krek je vložil nujni predlog,- 'naperjen pVotrbbštruiratiju;, zahteva spremembo poslovnika: Seja drž.' zbora je bila dolgotrajna; zbornica- zboruje kar naprej brez prekinjenja. Akb Krekov predlog ne dobi nameravanega efekta, bo zasedanje odgodeno ali pa celo zbornica razpuščena. Priporočamo našim rodbinam ¦ypUii»fco tlitotljo. zveza narodnih društev, h »Bralno in pevsko društvo« na Slapu ;| ob Idriji naznanja, da sklicuje svoj redni letni občni zbor pa dan 27, decembra t. ). f| ob 2. uri popoldne v društ. sobi na Slapu h. št. -1. Dnevni red: 1) Pregledovanje računa za leto 1909; 2) Volitev novega odbora; 3) Slučajnosti. Edina tvrdta v Avstriji za opraue za dojenčke in zaloga perila za vo/.iiUo in posteljice. FJl.-ij-.. najfinejše in pri- prostejše vrsfa'. — Varstvena znamka ,,Zum Knatbenhpptler". Nov oddulok za prodajo na drolino. -— \a zahtevo pošljem n.|ii|v s podobami brezplačno. — Večkrat odlikovana tvrdkn. Tovarniško i-eiie. Moriz Guttmann, }| Duaaj L, Salzgries 12. j Oddelek za prodajo na drobno v I. nadstr.j Trprcko-Ahrtae 1» gospodarska vesli. j Kovani žeblji vsake vrste se dobe v, Lokovcu. Kakor znano, izdelujejo tam iz-j 4x)rne žeblje. Želeti je, da. se to izdelovanje povzdigne ter da pridejo ti žeblji! v večji promet. Kdor želi kupiti take že-j bije, naj se obrne na naslov: Anton Von-; čina št. 156. v Lokovcu, pošta Čcpovan. gačne misli so ji šinile skozi glavo. Približala se je postelji in je vprašala: — Ali ste že videla hudiča? ¦ Mati Bontemps je zamrmrala:. — Ne. Tedaj ji je začela čuvajka pripovedovati in naštevati razne dogodbe, da bi prestrašila njeno slabotno, umirajočo dušo. Nekaj minut preden človek izdahne — je pravila — se prikaže hudič-vsakemu,: umirajočemu. V rokah ima metlo, na glavi lonec in pri tem kriči In vpije, da je;groza.; Ko .ga je človek enkrat videl, je z iljimpri. kraju, potem ima le še nekaj trenotkov. In-naštela ji je vse tiste, ki se jim je prikazal hudič tisto leto, ko je bila ona pri njih: Jožefa Loisel, Evlalija Katier, Sofija Pa-dagnau, Serafina. Grospied. ; Mati Bontemps se je navsezadnje! vznemirila, še zganila, premaknila! roke,; skušala okreniti glavo, da bi pogledala sirom po sobi. ! , , Naenkrat je Rapetovka izginila ob vznožju postelje. V omari je vzela rjuho in se ogrnila z njo; na glavo si je poveznila lonec, da so molele njegove tri kratice, nekoliko zavite nožice kakor trije roglji v zrak; v desno roko je vzela metlo, v leVo pa vrč od svetlega kositra, ki ga je zagnala naenkrat pod strop, da je padel z velikim ropotom na tla....... Ko je zadel ob tla, je napravil strašen hrup; tedaj je čuvajka, sfeljljfčena na stoli- Razne vesti. Proces Friedjung na Dunaju. Poslanec Supilo je dobil že prvo zadoščenje. Pred poroto se je dognalo, da je Rauchov novinar Dorotka lagal o Supilii, ko je rekel, da je bivši gouverner Reke grof Szapary, priznaval, da je ta osebno nalagal Supilu, kaj ima pisati v »Novem Listu« in zato 'mu dajal po 5 goldinarjev. Poklican za pričo, je grof Szapary poslal iz Pariza predsedniku Wachu pismo iz katerega posnemamo: »Ker se radi bolehnbsti ne morem odzvati pozivu, izjavljam, da s S u p i 1 o m niše m bil ni k d ar ose bno zna n (Veliko gibanje in aha-klici na klopeh to-žiteljev in med poslušalstvom.) in da ga osebno n e p o z n a m. Pač pa je res, da sem svojedobno z nekim gospodom, ki se mu pa imena ne spominjam več, govoril na ulici o Supilu. Ta pogovor se je vršil pred, 10 leti in kolkor se spominjam, se izpoved g. Dorotke (priče in uredniku JR-auchovc »Ustavnosti«) ne pokriva popolnoma z mojimi besedami. Gotovo je-le toliko, da sem takrat menil in menihi tudi danes, da je gubernij tedaj večkrat podpiral "z malimi zneski Supilpv list. Seveda se ne morem spominjati ne zneska, ne posamičnih slučajev, ne posredujočih uradnikov.« Po prečitanju tega pisma se je oglasil posl. Supilo rekši, da je sedaj potrjena njegova izjava, da se ni nikdar sešel z grofom Szapary-jem, d^ ga osebno ne pozna in da ni govori ž njim niti besede. Kar se pa tiče onih majih zneskov'za moj list, ki je vedno do reške resolucije ostro pisal proti ogrski vladi, more le reči, da gre tu za nesporazumijenje grofa Sza- cl, privzdignila zaveso, visečo konec postelje, in kakor se je prikazala, je mahala, .vpila s piskajočim glasom pod železnim loncem, ki ji je zakrival obličje, in je grozila z metlo kakor hudič pri glumaških predstavah, dočim je stara kmetica kar .skoprnevala. Vsa preplašena, izbuljenih oči, se je umirajoča upirala "na nečloveški način, da bi se dvignila in zbežala; t rameni in prsmi je bila že zunaj; nato je omahnila z globokim vzdihom nazaj — bilo je končano. Rapetovka je po.staviia vse syoJe priprave čisto mirno nt\ prejšnje mesto: metlo v kot pri omari, rjuho, v predal, Jpriec na ognjišče, vrč na polico in. stplico k zidu. lLakor je zahteval; iijen, poklic, je nato za-tisnila umrli velikanske oči, postavila,.je skle.dico na,posteljo, vlila varrjo biajgoslbv-ljene.vode, poškropila>ukoy križi pritrjen ,na mizici, poklpkriila in začeia moliti z veliko gorečnostjp. mofitye za umrle, ki jih je znala vs.lei dolgoletUjega poklica na izust. Ko se je vrnil zvečer Honorij,* jo;Je našel moliti in je brž preračuiiil, da je bila še za dvajset soldov na dobičku; kajti,pri materi je sedela samo tri dni in eno,noč, kar znaša skupaj pet frankov, in ne šest, •ki jih je dolgoval Rapetovki. • pary-jav Gotovo je, da letajo po Reki ka- I kor novjnai-ii jzvestni iumpje — i%ki so | napumpaii tlidi grofa Szapary-ja za 5, 6, 8 gid. takih ljudi je rja Reki, ki so pod policijskim nadzorstvom, ter se izdajajo za žurnaliste. Tako se predstavlja neki tak človek kakor urednik ruskega lista »Novo vreme«. Je že možno, da je kakov tak lump zposojeval denar na*moje ime. Jaz n i s e m.d o b 1 n i t i n oIv č i č a, n e z a-*| se, ne za svoj list Branitelj dr. K enbock je prečrtal nek« izrezek iz srbskega lista »Dubrovnik«, na to je izjavil posl. Supilo, da so ga njegovi nasprotniki opetovano obrekovali kakor žurnalista. Vodja tedanjih sovražnikov, dalmatinskih Srbov, Fabris, ga je pa kratkopredsvojo smrtjo pro-s i 1 o d p u š č e n j a r a d i o n i h k 1 e v et. Predsednik je naznanil, da je sodni dvor odklonil predlog, naj se vpraša gu-bernij na Reki. da-li je Supilo dobival tarn subvencije za svoj list?! Supilov zastopnik dr. Rode je predlagal, naj se zasliši reškega odvetnika, dr. Alojzija Mollarja, ki dokaže, da je baron C h I u m« t z k y krivo pričal na škodo Supila. Dri Rode je rekel, da je Chlumetzky in-trigant in oseba najslabšega značaja. Predlagal je dalje, naj se zasliši kakor priča baron David, bivši dalmatinski namestnik, ki bi imel pričati, da je baron Chlu-metzky v Zadru, Dubrovniku in po vsej Dalmaciji in pozneje tudi na Dunaju.raz-širjal govorico, da je njegov takratni predstojnik, baron David, ki ima Srbkinjo za ženo, v veleizdajniški zvezi s črnogorskim knezom Nikolo. Radi teh obrekovanj je bil Chlumetzky svoj čas premeščen za kazen iz Dubrovnika v Makarsko. Dr. Rode jetrdil, dagajebaronDa vi d z a-prosil, naj g a ne predlaga kot p r i č o, k e r smatra pod s v oj o častjo, da bi i m e 1 p o s 1 a z e n im baronom C h 1 u m e t z k y~j e m. Tudi v sučaju Supilo je trdil Chlumetzky neres-nčne stvari, da bi se pokazal kot dobro informirana oseba. Človek pa, ki je v stanu lagati zato, da bi se delal važnega, je sposoben tudi za krivo pričanje. (Velika senzacija). Predsednik je protestiral proti tem napadom na barona Chlumetzkega. Dr. Rode: Baron Chlumetzky naj odgovori na ta očitanja, če hoče. Zastopnik tožiteljev dr. Karpner je sporočil, da so mu srbske priče Davidovič, Pavlovič, Slaviiiič, Rista Odovič, To-mičič in Spalajkovič brzojavile, da p r i-d e j o p r e d s o d n i j o. Na to je bil zaslišan kakor priča profesor Masaryk. Priča posl. Masarvk je izjavil,.da je v Beligradu točno raziskoval, povpraševal in navskrižno zasliševal in se o v^em točno informiral. Posebno kar se tiče »Slov. Juga«, zatnore vmarsi-čem spopolniti izpovedbe Markoviča. Konstatiral je, da ni obstojalo nikako centralno vodstvo »Sov. Juga«; glede bomb najdenih v »Sov. Jugu« je-na podlagi Na~ stičeve brošure »Finale« konstatiral, da podana dejstva ne odgovarjajo resnici, in da je takozvani revolucionarni statut »muzika bodočnosti«. Na vprašanje predsednika, ako meni priča, da so bila njemu kakor inozemcu in Avstrijcu dana pojasnila o obstanku tajne zveze, je Masarvk odvrnil, da je že več let z mnogimi Beli-grajci v tako intimnih odnošajih, da mu te osebe po njegovem prepričanju ne morejo ničesar zamolčali; Masaryk je pov-darjal še potem, da smatra za nemožno, da bi dolgoletni, intimni prijatelji mogli eden drugega nalagati, radi česar mora verjeti ntimnim izjavam, ki so mu jih privatno dali njegovi srbski prijatelji. Priča je hotel s točno analizo dokumentov dokazati,' da so ponarejeni. To zaključuje iz oblike, sloga in vsebine različnih dokumentov, ki ih jej podrobno k*-' oval, ter iz njihove tendence in razlogo/, da se gre le za po-narejenje. Dr. Masaryk je rekel glede svojega pričevanja: Hotel sem samo izreči osmrtnico za mrliče, ki izidejo iz tega procesa. Priča Zagorac je pripovedoval vprašan, od kod ve, da abstoji proti posameznim članom sum protidinastičnega mišljenja, neki pogovor s poslancem Laginjo, kateremu da je rekel rninisterski predsednik baron Beck, da eksistirajo dokumenti, iz katerih je razvidno, da je Supilo an-tidinastičen element. Od druge strani je doznal, da so se izrazili v tem smislu nad-vojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdi- nand, grof Aehrenthal in minister Ges-man. Govornik je potem navajal razloge, zakaj je izstopil iz koalicije, povdarjal pa je, da se je prepričal, da niso v koaliciji nikaki veleizdajniki in nikaki antidinasti-čni elementi. Supilo je napravil mnogo pblitiških pogrešk in je pogostoma menja-svoje prepričanje, a priča je glede njegove politiške časti prepričan, da je poštenjak, da se ni dal nikdar podkupiti. (Ne smerne pozabiti, da je podal to izjavo posl. Zagorac, ki je danes odločen nasprotnik koalicije in Supila in ki je bil pozvan kot priča na predlog dr. Friedjunga z namenom, da bo pričal proti koaliciji in Supilu! Op. ured.) Informacije grofa Aehrenthala in barona Becka smatra priča za veliko mistifikacijo. Veleizdajniki so, je rekel priča, a ne na Hrvatskem, ampak na Ogrskem. Potem je bil zaslišan podpred. srbske skupščine, Davidovič. Rekel je, da zasleduje »Slovenski Jug« le kulturne cilje. Da so bile bombe v prostorih kluba, so le prazne govorice. V dokumentih ie toliko neresnic v zvezi z njegovim imenom in toliko poštenih ljudi osumničenih, da je smatral za svojo dolžnost, pomagati resnici na dan. On ni nikdar podpisal svoje ime na kak dokument. On smatra dokumente za izmišljotine. »Zeit« poroča iz Zemuna, da je srbski sekcijski načelnik Spalajkovič rekel nekemu časnikarju, da ne gre na Dunaj, da bi dokazal, da so dokumenti krivi, ker je ta dokaz sploh nepotreben, ampak zato, da bi razkril intrige in obrekovanja Av-stro-Ogrske proti Srbiji. On hoče pripomoči, da se odkrije resnica. Prepričan je, da Friedjung ve, da so dokumenti falzifi-cirani, a posluževal se jih je kljubu temu, da bi kompromitiral Srbijo in hrvatsko-srbsko koalicijo. Spalajkovič je izjavil, da ne.pozna niti enega poslanca hrvatsko-srbske koalicije. Policijska prefektura v Belemgradu je doznala, da je 86. oseb z imenom Milan Stefanovič, ki naj bi bil po Friedjungovern sestavil zapisnike sej »Slovenskega Juga«. Lov na sufragetke. — Prejšnji teden se je imel vršiti v dvorani Albert Hali v Londonu velik shod. Policiji se je zdelo, da se udeleži tega shoda mnogo sufragetk, (boriik za žensko volilno pravico), ki bodo ovirale zborovanje s svojimi klici. Pred shodom so preiskali dvorano. Eno sufra-getko so dobili skrito v orgijah, dve pod oknom, kjer so imeli ministri svoje sedeže, četrta se je dobro zavila v gardine, zavohal jo je policijski pes, tako da imajo res smolo te borilke V svojem odločnem boju. Zopet železniška nesreča v Ameriki. V Severni Karolini je padel vlak Rail\vay Company-je z 25 metrov visokega mostu v reko, pri Čemur .je ubitih 20 oseb in 45 težko ranjenih. Paznik v bolnišnici — morilec. — O dogodku, kako se je znal otresti neki paz- nik, Thabuis po imenu, v Asylu Saint-Ylie, svojih umobolnih varovancev s tem, da jih je kratko malo zdravil, je »Soča« že po-ročala. Sedaj je preiskava dognala, da je l bil pravi vzrok teh umorov ta, da je bil paznik istočasno tudi grobokop, ki je dobil za vsak grob en frank in še posebej darove od ostalih svojcev ranjkega. Dolgo časa se ni prišlo na to, ko so se pa smrtni sučaji le prehitro ponavljali v norišnici, so opazili pri nekem ravno kar umrlem bolniku znake zadavlienja. Thab-nis je seveda zaprt. Slavnostni obed za Peary-ja, — National geographie Society v Washingtonu je priredila slavnostni obed v proslavo Peary-ja, odkritelja severnega tečaja. To je menda prva pametna epizoda v življenju amerikanskih učenjakov, ki so se do-sedaj le prepirali za severni tečaj, da bi pa praznovali odkritje, do tega so prišli komaj po dolgih mesecih. Belgijski kralj Leopold je umrl 17. t. m. Rodil se je leta 1835. Moškega potomca ni zapustil, pač pa 3 hčere. Naslednik mu je kralj Albert, sin pok. brata. Novi kralj je rojen I. 1875. Leopold je znan zlasti.iz raznih ljubavnih afer zadnjega časa, — Ko je pred kratkim močno obolel, se je podvrgel operaciji, ki je sicer srečno uspela, vendar pa mu je zadala smrt. Štiri sestre — morilke. — V New-Jorku so dobili pred kratkim mlado udovo Ocey Snead v kopalni sobi utopljeno. Ker je bilo njeno stanovanje skoraj brez pohištva, se je sklepalo na revščino in vsled nje na samomor. Toda policija je prišla na sled velikanskega zločina. - Ta tidova je imela štiri stare svakinje. Ti so zavarovale naprej udovinega brata za veliko svo-to. Brat je kmalu umrl. Drugi brat, enako zavarovan je tudi kmalu umrl. S tretjim bratom se je isto godilo. Na vrsto je prišel potem mož umrle Snead, tudi zavarovan po svojih sestrah, katere so poten udovo zavarovale za veliko svoto 100.000 K. Imela je udova otroka, ki je izginil neznano kam. Samo so dobili mrtvo v kopalnici. Vse te zločine imajo na vesti omenjene štiri stare device, ki so umorile tri svake, lastnega.brata, svakinjo in nečaka, ,sarno* da so pograbile zavarovalnino. Prišli so jim na sled, tri so zbežale, eno so pa aretirali. Draga zaušnica. — Založnik fiart-marni je tako oklofutal zdravnika dr. Li-pia\vskega v Berolinu, da je moral ta delj časa ležati. Hartmann mora plačati odškodnine za zaušnico v znesku 95.000 rnark. Marsikdo bi rad dobil tako zaušnico, saj bi lahko šel ž njo v pokoj in v zasebno življenje. Ivan Kravos m Kornu it. II. WiU na Koran it. II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-,;*L„, iw- jsr*»r ske p o tre b- šč in e, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejina v pjEj^OS. popravo različne koleseljne in \JJgT^^vj • očijek. . ¦: Poprauila se izuršujejo točno, Cen e zme t ne. 3>€3*€&@^^i&€*L3<&fe Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je na]večja izbera časnikov in pristnih pijač. Odprto pismo*) gospodu prel tu Karolu Drexter% dopisujočemu članu c. kr. arheologienega zavoda c. kr. centralne komisije. Vi, g, profesor, ste priobčili in trdili v raznih listih in brošurah, da je moja slika kopija iz I. 1800. S tem ste hoteli slepiti druge in uničiti mene. Takrat se je pokazalo, g. Drexler, da je iič^ii««* prekosil profesorja. Jaz lahko dokažem z listinami v rokah, da je moja slika pravi original iss Ma 1500. in ne kopija. Pride še. S spoštovanjem Ivan Gyra, zapriseženi cenilec starin. *) Za vsebino pod '.em naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. t 1 založili smo posebne irrste blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. t— Blazinica „Ideal" so odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z mlačno ŽajfnieO. — Blaži..ica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno ie barvilo »Ideal«, kalero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Cena z barvilom vred K 2\>Q. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke. Knjigarna A. Gabršček - Gorica. Krtez prirnas v Ostrogortu na Ogrskem ima 95.983 oralov zemlje in razen tega 1,650.000 kron gotovega denarja; ja-gerski nadškof ima 42.397 oralov in -premoženja 2,300.000 K; nadškof v Kaloči ima 87.433 oralov in 2,460.000 v gotovini K; bistriški škof ima 28.824 oralov zemlje; čanadski škof 12.824 oralov zemlje, in en četrt milijona kron gotovine; velikovara- «ffn&«i^drtaa,.$7;393^ -----V New-Jorku stavkajo šivilje, ki kron denarja. Vsi škofje, kanoniki in opatje na Ogrskem imajo 2,300.000 oralov zemlje (pri nas en kmet povprečno po — 40 oralov) in velike milijone letnih'dohodkov. Nemške šoKfV inozemstvu. Z nastopnimi podatki dokazuje G. Trensch širenje nemških šol po vseh državah. — V evropskih državah Rusije je 60 nemških šol za 1100 učencev; v Rurnuniji 30 za 4200 učencev; v Belgiji 10 za 1900 učencev; v Turčiji 6 za 1830 učencev; v Italiji 14 za 880 učencev; na Francoskem pa ena v Parizu. — V Aziji deluje aktivno 21 nemških šol za 1250 učencev; v južni Afriki 46 šol; v Avstraliji 80 šol za 2600 učencev; v državi Rio de Orande 500 šol za 1500 učencev; v Argentiniji 60 (3500 učencev); v Čili 36 šol za 2800 učencev. Za izdrževanje teh šol daje nemška država na leto 850.000 mark subvencije. Šolska mlekarna. — Šolsko mlekarno so vpeljali v Duksu na Češkem. Vsak dan ob desetih predpoldne dobe otroci po eno skledico prekuhanega mleka. Čudno je, da si otroci prempžnjji staršev mleko radi kupujejo, med tem, ko ga doma ne marajo. Očividno se pozna, kako dobrodcjno vpliva mleko na telesni razvoj mladine. Od 15. sušca t. I. do šolskega sklepa, to je v štirih mesecih, se je razdelilo 11.080 skledic, izmed teh 1535 brezplačno. Porabilo se je 14 hektolitrov mleka. Stroški za postrežbo in drugo so znašali le 73 K. Za kurjavo je skrbelo mesto samo. Vsi drugi izdatki so se poravnali z dohodki mlekarne same. Justični umor v Uncu. —• Odkar se je poskušalo zastrupiti štabne oficirje na Dunaju s cijankalijem in odkar so zaprli dozdevnega storilca Hofrihterja, se vsi krogi zanimajo ne samo za to afero, ampak tudi za zastarelo poslovanje v kazenskih zadevah pred vojaškim sodiščem. Tako se je osvežil spomin na justični umor, katerega ima na vesti edino le kazenski opravilnik vojaški. Leta 1887. je bila v Lincu umorjena stara trafikantinja Hochstotter, ki je imela tobakarno blizu pijonirske vojašnice. Kmalu na to je bil zaprt vojak Schaffer, ker je ob 9. uri zvečer priletel v vojašnico (ni imel dovoljenja čez uro), ker je imel krvave čevlje, (kri mu je tekla iz nosa) in ker je imel pri sebi denar, o katerem ni vedel, kako je prišel v njegov žep. To je zadostovalo, obsodili so ga vkijub temu, da je vojak vedno trdil svojo nedolžnost na 20 let ječe, kjer ga je pa že prvo leto vstrelil vojak na straži, ker ni hotel iti od okna. Čez leta je pa priznal tovarniški delavec na smrtni postelji; un je on kot narednik pri pijonirjih umoril trafikantinjo. da je spretno zasukal ves ta sum na Schafferja, kateri je po nedolžnem bil obsojen in ustreljen. Tako se postopa po kazenkih paragrafih pri vojakih in škandal je za državo in za 20. stoletje, da so take razmere sploh mogoče. Žvimo pač v Avstriji. Boj proti pijančevanju. Tudi države začenjajo spoznavati velikansko škodo, ki jo povzroča neizmerno vživanje opojnih pijač. Na Rumunskem so proti pijančevanju izdali ostre zakone! Posledice niso izostale. V enem samem letu je poraba alkoholnih pijač padla od 19,295.493 na 12,886.725 litrov. Število krčem se je zmanjšalo od 14.030 na 5332. Kar je država izgubila na davkih za pijačo, toliko Pridobi vsled treznosti ljudstva. Skorajšnja nezgoda nemškega prestolonaslednika. — V Berolinu je zadel av- tomobil nem. prestolonaslednika v drug avtomobil, ker sta se hotela oba na isto stran izogniti. Hude nesreče ni bilo^ samo spremljevalec prestol, je nekoliko porezali. Otto Beits, eden najbogatejših Ijudij v Evropi, je daroval 5 milijonov kron londonskemu vseučilišču kot ustanovo za medicinska raziskavama.' delujejo bluze. S to stavko simpatizuje mnogo najbogatejših dam. Miss BeimOnt je darovala 10.000 K, ženski klub je na* bral v. par minutah 70.000 K za stavku-joče.* Grof voditelj tatinske družbe. — V New-Jorku so aretirali tatinsko družbo, obstoječo iz samih mladih Ijudij iz najboljših rodbin. Voditelj te družbe je bil 26 letni grof Henry Granier du Plessis. Pri njem so dobili vse polno biserov iz dra-guljarne Bella. V njeni družbi se je nahajal tudi sin nekega obersta. Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane «0 vin. Ako Je oglas objelnejSi se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko jo manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, knterih na tložoli (in pelo v mostu) nihče ne poina, ker mkjer ne Inacrirnjo. Skoda ni majhna. loma. iii&tvu. Natančneje I Shiibo bi rad premeni! ^dnik^^M. izve v nanoin uprav- lepo opremljeno stanovanje obstoječe iz frel) sob za 1, februvarja 1910. (laslou pouč upraunišluo našega lista. naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno .naznanjam, da sem prevzel od gosp. Antona Obicliča njegovo slaroznano čevljarsko delavnico v Semeniškl ulici št. 2. Priporočam se s. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam ločno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Cernovic čeuljarski mojster Gorica, SemeniŠka ulica št. 2. Redka priložnost. kepo posestno u bližini postaje pri Celoucu. u slouenskem kraju, se takoj proda po nizki ceni za kron 17,500. Posestno obstoji iz lepe hiše, hleua in gospodarskega poslopja, lepega urta, gozda in okoli 20 oralou lepih rodouitnih njiv, ose u ravnini, pripravno za penzijoniste. Polovico je plačati takoj, ostanek po dogovoru. Slovenci, ne zamudite ugodne prilike! Pojasnila daje fllUOO RehkO, trgovec v Celovcu (Koroško). najlepše darilo za božične praznike in novo leto je najnovejši pripravni uži-galni žepni aparat, ki stane komad K 3, kakor tudi najnovejši gramofoni od K 30 naprej; velike plošče od R 2 dalje. Delika zaloga duokoles in šivalnih strojev. Cenike se dopošlje franko. Pri Batjel-ii LL2L Vesele božične praznike = in novo leto == napravimo svojim dragim, akejim podarimo: „«rac". — Zgodovinski roman. Spisal H. Sienkievvicz. - Oba dela broširana.................r q*&q Elegantno vezana..................K 8.40 »Kirdžali"'. '— Podonavska povest. — Drugi popravljeni natis. — Broširana..................k .1*00 Elegantno vezana..................K 2*20 »Križarji". Velik Sienkievviezev roman v štirih delih. Broš. K 5*20 Elegantno vezan...................K ?• — »Kletev nezvestohe'% Sloveči roman. Broširan.....K 3*20 Elegantno vezan..........',........K 5*— Zgoraj navedeni zneski se razumejo brez poštnine. Velika izber raznovrstnih gramofonov in plošč. edina zaloga plošč s slovenskimi komadi. Raznovrstne šalulje modernih pisemskih papirjev. == Oeprekoslpa = izbčr okraskoi) za božična dreoesca. •« Največja zaloga slik in okvirjev > u modernem in ar'sknem stilu. Pisarniške potrebščine. — Različni albumi za razglednice in fotografije. — Krasni albumi za razglednice v obliki mape, od K 1 više. — Razno-* * vrstne galanterije, najmodernejši uzorci. Pisali)! stroji: Underwood, Adler in Empire. Vse ie in še druge predmete se dihi v Slovanski knjigarni A. GABRŠČEK GORICA [i in m Gospsfa ulica 1 7. »Popolne neskaljene sreče naTsvetti ne včaka nikdo!4' (laTpesnik ta, vsakdo poreče, ni poznal še čevljev „0110". J Jfifid Ved, Gorica TBktlišfie. Josi a Verdi šf. 32. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami ===== flnton Krušič, == krojaški mojster In trgovec Gorici Tržaška ulica šteV. 16 = v lastni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da Je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga, ka-kouosli iz ausfrijskih in angležkih touaren najrazličnejših m vsaki stan. Najlepši in najkoristnejši dar za božične praznike in novo leto je gotovo šivalni stroj z znamko „PPAPF". Pfaffovi šivalni stroji so sveto vnoznani kot najboljši znamka za Šivanje in umetno vezenje. Stroj teče na krogljicah in Siva brez šumenja. Edinsi zalofia in zastopstva Jos. Dekleva Gorica, ulica lliini« ipio št. 1* (V zalogi se nahajajo razne vrste šiv. strojev in tudi znamka nOr«g. Vidoria po nizki ceni.) naznanilo: Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselii svojo brivnico iz Iraunika šf. 21 v Gosposko ulico štv. t (nasproti „niontu"). Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Fr. Novak, brivec. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste ajMjšili tvrdk iz Istre, Dalmacije Jilfelts, Bari in Rite j s prodajo na drolno in debelo. j Prodaja aa drobno: Kron —'96,104, 1*12. • 1'20, Mi i'36, 1-44, 1*60, 180, 2'- 240, za lači po 72 wa. i ------- Na debelo cene ugodne. ------ j Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so ; pušča kupen do popolne vporabe olja; po ' vporabi se spet zameni s polno. ; Pravi vinski kis in navaden. Zaloga | —------------mila in sveč.----------—--- Gene zmerne. Kam? '¦;< UEI° slovenskomanufaktumo trgovino \ Vuančič & Kurinčič i Gorica - nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije) — Gorica ] katera priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo v to stroko spadajočega blaga po najnižjih cenah. Cene so stalne. Postrežba domača, poštena in točna. Na željo se pošiljajo vzorci proti vrnitvi, poštnine prosto na dom. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištya in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir ^^g^n^^^. Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ',spryeL - (last verskega zaloga). Osrednje rtstro: Trsi, Yia ila Gaserma št t. Intararban. telet: Goric« St 74, Trst St 163L - T_: Zadruga, Uaei A. B. C. Cade v. Bdit Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma 4; Rfka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novo j obali. Zastopstva: Egjrpt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 E. P. parnih in turbinskih . gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne jlavnice K 90.000. — 6araiieijsf» reserva X 180.010. — Reierva za izgube K 21000 gidritfai urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5-6%. Za vinotoč jako pripravna dvonadstropna hiša v Š_OQI LOkl na glavnem trgu se takoj po ceni proda in pod ugodnimi pogoji. V hiši se nahaja: 10 sohj 4 kuhinje, 3 shrambe, _ kleti, hlev, prostorno dvorišče, prodajalna in zaloga, 4- orale gozda, 17* oral travnika tet* vrt za zelenjavo, Hiša je vsa na novo prenovljena in je vpeljan vodovod v vse prostore. Proda se tudi brez travnika. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali obrt ter se „ najemniki dobro obrestuje. Natančneje se izve pri lastniku It. Rebolj - ^pai)j št. 180. Pijančevanje. Zi poskufnjo i praiek ZERENTO — brezplačno. Nagiicnje k pijančevanju sr trajno odpravi. —• Sužnji te strasti se jo osvobodijo proti svoji lastni volji. Prašek Zonento se primeša _ jedi aH pijaCi. Primerno za vsako starost in vsak spol. #______________ Zenentoje zajamčeno neškodljiv. Kdor ima v druF/ni oziroma med znanci osebe, ki so udane pijančevanju, naj narofi takoj i prašek za poskušnjo. — ZENENTO s poSlje v pisrnn. Priložite je znamko za i'.0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 76. IVartlonr Street, LOIVDON 255 (Entjlaml). Pisma je frankirati z z!u>nko za _."> vin; dopisnic- Varstvena znamka; „Sidro" liniment. Ca ptic i corap. I Nadomestek za I Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajoitjo itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatijah z našo varstveno znamko Msi. dreni" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. _ Dr. RICHTERJEVA LEKARNA pri „-latam leva" v Pragi I j Itisabethgasse Stav. 5 nova. I Daa-ao riipoUljui]«. | »Zavarovalnica" sprejme in za Gorico hi okolice. Gospodje interesen rjo, zlasti uradniki denarnih zavodov, v državni ali zasebni službi, kakor tudi odborniki društev in korporacij — podajte svoje naslove pod šifro: »Zavarovalnica« na uprav-nišlvo tega lista do 20. t. m. *3^#*##******* i» * Najprimernejše darilo za našo deco je jjj n0d basni do basii" čokoladna knjižica s podobami. Cena 2 K, po pošti franko K 2-10. ¦Bonchees a la reine Peppermiat h Lozonges Amerikan - Walt - Honey g| Iti Specialiteia: HI Lu Sin, Gigant, Klairon,Maršaeio? IM češki kakao. H Čokolada reformna in mlečna. H ™ V.sf «lmj;u a-rakc- za l».»žicw<» ih»v» |». naj- ^ nižjih ei'Uiili ponuja na i«i>ii<> Pr/a SeSka akc. dražba- togarea na orient. ! siad izdelke in loiiolado v Krat Vinohradih prejeT. MARŠHER, Zaloga: Ferdinandova tr. „V\nly/." VaclavHk« niun. (proti Prhmisovum). Dunaj Vt. Tbcolmldj?. 4. i j |W» BREZ KONKURENCE. -*<& I Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorii v Solkanu v lastnej hiši j J veliko zalogo raznovrstnega pohištva. I T?! Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Cene zine-ne «— * in br(^ konkurence. Blago trpežno m lično izdelano. Upogled zaloge f? aJ dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoraa kaj naročiti. — Posebno j* | se priporočam gg, rodoljubom z dežel»>, sL učiteljstvu itd. jE Za obilen obisk se priporoča || Ferdinand Detak v Solkana it. 20!. ]? i Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo.