POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI' V Ljubljani, dne 12. septembra 1934 ■POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR Štev. 5» Leto IV. smot-tii.- n Bosjiituss £>t »uvotoD Ljubljana, septemibra 1034. Težki časi'v katerih živimo silijo delavca, da išče možnost zaposlitve zase in za svoje otroke. Delavska rodbina ne more živeti od zaslužka enega svojega člana in tirja od Vsakega, da si preskrbi svoj vsakdanji kruh., Pri tem so možnosti zaslužka zelo majhne, tako da so pogosti primeri pomanjkanja, kateremu sledi .moralni propad rodbine m njenih članov. Največ trpi mladina, v domačem kraju ne najde možnosti zaslužka, v tujem kraju pa se izgubi pri iskanju zaslužka in. zaide na pota nemorale. Zločinistvenost ih prostitucija se večata in s tem se uničujejo vsi predpogoji za boljišo bodočnost te mladine. Tisti, ki najdejo zaposlitev, živijo v revištčini in postajajo plen različnih bolezni, tako da je prav majhen odstotek zdravega .delavskega 'zaroda. . Tako izčrpana . delavska mladina je izločena iz normalnega .narodnega življenja it er bo morala ob prvi priliki razočarati vse činitelje, ki računajo na moč lastnega naroda. Onemogočeno je vsako stanovsko, strokovno in kulturno delo, dokler ne pride do popolnega propada ali do nevarne jzradikalizacije te piladine. , / • .... ..... i. .. Zato je potrebno, da posvetilmo vso skrb mladi generaciji in ji damo možnost napredka, pouka in zaslužka, da jo ohranimo iza lasten narod in navdušimo tza stanovske in nacionalne ideale ter ji opravičimo ljudsko življenje v družbi. iNa ta način jo bomo odvzeli razvratodsti in zločinštvenosti ter privedli na pota poštene in odločne delavske borbenosti brez nevarnosti, da zaide v uničujoče ekstreme. Naša skrib za mladino ne sime biti enostranska, temveč ji moramo nuditi imožtoost vsestranskega napredka potagižtidegsN^v^tija na .. vseh .poljih javnega življenja. Ustvariti ji moramo predpogoje za kulturen napredek ter jo pravilno poučiti o vseh življenjskih vpirašanjih in ji 'omogočiti duševno poglobitev. Telesna nagnjenja moramo spraviti- v sklad*'z duševnimi nalogami in ojačiti telo, da bo odpornejše zoper življenjske nadloge in težo poklica. Zato je- nepravilno delovanje organizacij, ki smatrajo, da je ' skrb ' za mladino brezpomembna in da je vsako spbrt-no in drugačno udejstvovanje mlade generacije' neresno in' v nasprotju iz ideologijo, t ; Vsaka organiizacija in vsak pokret potrebujeta .pristašev, ki jih je treba zbirati med starejšo generacijo zaradi njenih izkustev in med mlajšo zaradi njene vere v. bodočnost. Treba jih je pridobiti z iskrenostjo in odkritostjo, toda pri tem ne zadostujejo ideje, temveč je treba tudi izVesti te ideje do končnih uspehov. Namen ■ strokovne organizacije pa ni samo ta, da doseže izboljšanje delovnih pogojev, temveč mora ustvariti predpogoje za to 'borbo s tem, da obvlada celotno udejstvovanje svojih članov in ustvari iz njih zavedne člane delavnega stanu, Ce pravimo, da ni vedno delavec oni, ki dela, potem moramo dokazati, da so naši člani delavci, ki delajo'. Stari preizkušeni delavci ne potrebujejo veliko duševne hrane, ker jih je dosedanja borba potrdila v njih načelih, dočim je treba mlajše pridobiti in pridržati. Narodno strokovni pokret je zaradi svoje narodnosti dolžan skrbeti za celoten narod in zato hoče ohraniti te-mu narodu tudi njegov najmlajši del. iNiihce ne s.me biti prepuščen lastni usodi in iz vsakega se mora Ustvariti zaveden del celote, ki ji bo koristil in katera bo njeimu koristila. Ker pa smo delavska organizacija, moramo skrbeti prvenstveno za delavsko mladino in poskušali bomo uveljaviti gornja načela pri njeni vzgoji. Seveda pod pogojem, da najdemo popolno razume vanje in vpoištevamje pri vseh činiteljih, ki lahko skrbijo' za zaposlitev te mladine. Izsiliti moramo, da prevzame družba materialno preskrbo ml a dih e in da ji da možnost .zaposlitve pri istočasni izločitvi • vseh tistih produkcijskih čini-teljev, ki niso sposobni za učinkovit gospodarski proces produkcije. Država naj uvede zavarovanje Za primer starosti in onemoglosti ter tako izloči iz dela starejše že onemogle delavce, ka- mžzvBtob vatin Kako pa nas to imenujemo' Na drugem mestu prinašamo poročilo o shodu delavstva v Petoviji in o resoluciji, ki je bila sprejeta na tem shodu. Te dni pa nam sporočajo iz Ptuja, da je tovarniško vodstvo kot odgovor na shod in resolucijo odpovedalo 27 delavcem in odklonilo vse zahteve delavstva. 'Razumljivo je, da je to znova razburilo delavstvo, posebno še, ker si upa tuje podjetje tako nesramno nastopiti prod domačemu delavstvu. Podjetje je v 'nemških rokah in še danes imajo v Petoviji Nemci glavno besedo. Je tudi nekaj pritepenih tujcev, ki pohabljajo, da so na jugoslavenskih tleh In da bi morati spoštljivo nastopati proti domačinom, četudi so to samo delavci. Na naših tleh ne bomo pustili takega postopanja od strani onih, ki so pri- šli k nam za kruhom. Nekaterim nadutim Nemcem v Petoviji bomo posvetili svojo posebno pažnjo. Že svoj čas smo ■opozarjali oblast, da v Petoviji nekaj ni v redu! Opozarjali, da je iPetovija namestila upokojene avstrijske »haupt-mane«, ki vihtijo sedaj bič nad našim delavstvom. Ti tujci so krivi, če je delavstvo razburjeno in če se potem dogajajo dogodki, ki so marsikomu neljubi. Taki nasprotniki našega nairpda in države so krivi, če se delavstvo včasih spozabi! Zato je treba nekoliko bolj posvetiti v taka gnezda. . Pozivamo vso našo javnost, da s pazljivostjo sledi dogodkom v Petoviji in ^ddpre našega domačega delavca v borbi s tujci. Podjetje Hermann Goli n. . ■' Jr ^ VVO r - .7 '■■■» - — •- v Velenju c n rn i E' rr 'id S EC. V tem podjetju vladajo kaj čudne razmere in jim je že inspekcija dela posvetila svojo pažnjo, pa bo treba še nekoliko bolj krepko pogledati v to tovarno odn. .parno žago. Delavci na tej žagi delajo po 12 ur dnevno in zaslužijo za Sta čas celih 20 dinarjev, od tega se jim odtrga za bolniško blagajno 1 Din in prejmejo torej na roko 19 Din, ali 150 Din na uro. Pri nakladanju vagonov dehtijo celo po 16 'ur dnevno, nadurno delo pa 'se plača samo z 1 dinarjem. Kurjač dela stalno po 13 do 14 ur dnevno za 19 dinarjev. Stanovanja 'delavcev so v 'mizernem stanju. Neki delavec stanuje v hlevu in ima povrhu še jetične - otroke. Inspektor dela si’ je vse to ogledal in delavstvo pričakuje njegove odloke, da se stanje pri tem delodajalcu izboljša. Podjetnik pa je za kazen, da je bil prijavljen Inšpekciji dela, odpustil vse delavstvo za 14 dni; dva pa ža vedno. To naj bi bila kazein, ker je, 'inšpektor dela prišel in si ogledal to podjetje. Vprašanje nastaja, ali sme podjetnik res vse početi brez vsake kazni? Kaj bo rekla Inšpekcija dela na to kazen, izrečeno nad nedolžnim delavstvom? Bo li delavec Še imel po- gum v, bodoče poklicati na pomoč zakonito postavljene faktorje? Ime Hermann Goli diši nekam tuje in zdi se nam, da je ta podjetnik tujec in si kot tak dovoljuje take šikane napram delavstvu. Mar res ne bomo nikoli svobodni državljani na svojih tleh? Mar bodo res smeti tujci počenjati iz delavstvom take svinjarije? Delavstvo je .skrajno razburjeno in bati se je, da pride do najhujšega. Podjetnik je sicer pustil delavce samo en teden doma, ker je gotovo sam uvidel, da se preveč igra ž oblastvOm, a je sprejel delavce mazal pod pogojem, da delajo po starih pogojih. Kdor ni zadovoljen, lahko gre. Trije delavci, ki so organizirani v naši organizaciji, pa so morali ostati na cesti; To je -škandal, "ki mu ga mi para. Tujec odpušča slovenske delavce, ker iso organizirani v nacionalni strokovni organizaciji. To pa zaradi tega, ker se je ta -organizacija zavzela za delavce, ki so bili neusmiljeno izkoriščani. Inšpekcijo dela pozivamo, da energično nastopi proti temu podjetju in ga opozori, da imamo v naši državi zakone, ki so veljavni za vse". K imenu iHer-I mann Go|l-se ■se povrnemo! v Lepo uspelo zborovanje * ■ V • S ,a< celjske podružnice iGel'jsika podružnica še lahko prišteva med naše najagilnejše podružnice, M pridno skrbijo za vzgojo delavstva. Podružnica je uvedla stalne članske «e-'Stanke, ki so vsakokrat izredno dobro obiskani. Na teh sestankih; poročajo funkcionarji NSiZ o važnih delavskih Vprašanjih. Eden takih sestankov se je vršil d'ne 5. avgusta in na njem so pomolčali tov. Vltavskv iz Celja, 'Bajt iz (Maribora in Kravos iz Ljubljane. Prvi je poročal o aktualnih domačih delavskih vprašanjih, medtem ko sta oba ostala govornika razpravljala o splošnih delavskih vprašanjih, članstvo je pokazalo za Vse1 tri referate potno zanimanje in je govornike nagradilo z odobravanjem, ,0b koncu zborovanja je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: ' L Zakon o minimalnih mezdah delavcev, ki se naj prilagodil krajevnim^ razmeram posamezhih banovin, naj se čiimprej uvede im izvaja. Z isto nuj-, mostjo zahtevamo1, da se uvede takoj starostno zavarovanje, kakor tudi zava- -dini naj se da možnost strokovne izobrazbe, da bo lahko zamenjala tuje drage delovne moči! Javna dela naj se izvajajo v krajih, kjer je veliko delavske mladine, ki bo radevolje zagrabila za delo! Mladina je bodočnost, delujoča mladina pa ponos naroda! /ovarije za onemoglost in smrt delavcev in nameščencev v vsej državi. i. Mezde rudarskega in topilnilškega delavstva Se naj oproste plačevanja v tiednostni sklad, ker so njih skromni prejemki že'itak obdavčeni 'z Jastnim breizipOis-elhiim fondom, ter st) torej dvakrat obdavčeni v eno in isto svrho.' IM. Kolesa delavcev naj se oproste vseh davščin. $V> Prosimo, da se imenuje v s reski odbor Celje za javna dela, v katerega se stekajo po večini" prispevki delojemalcev, tudi zastopnik 'podružnice -Narodne strokovne zveze za Celje ih okolico, da bo imelo delavstvo na ta nadih vpogled in da bo soodločalo, kje naj se denar najkoristneje porabi. Istočasno prosimo tudi, da se nakažejo občini •Celje primernejši, t. j. večji prispevki kakor doslej, Iker ima kot druga največja industrijska občina veliko večje zahteve glede preskrbe brezposelnih, kakor ostale' občine. V. Zahtevamo, da se uvede popolni nedeljski počitek v brivnicah v Celju in 'trgovskih obratih v občini Celje okolica, ker ni za to podana prav nobena potreba, da bi bili ti lokali ob nedeljah odprti, usJužbenstvo pa prikrajšano za tako potreben nedeljski počitek in oddih. ■ VI. Z ozirom na vedno se ponavljajoče vesti o pričetku del v svrho regulacije Savinje in njenih pritokov, želimo da se z istimi tudi že enkrat prične. Od večnih obljub brezposelnim, da bo Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11. do pri teh delih zaposleni, ne morejo biti ti siti, temveč jim je treba dejansko pomagati do dela in jela. Prvenstveno pa naj bodo zaposleni pri teh delih brezposelni, pristojni v občino mesto Cehe in občino (Celje ■okolico. Pri določitvi delavskih .mezd za to delo naj sodelujejo tu# zastopniki nacionalnega delavstva, t, j. ■podružnica Na-rodne strokovne zveze za Celje in okolico. Vlil. Delavstvo industrijskih podjetij, ki obratujejo zaradi pomanjkanja naročil samo periodično, se naj ne smatra kot sezonsko delavstvo. N. pr. delavstvo apnenika Celje zaradi napačnega tolmačenja označbe Sez, posla ni deležno podpor za brezposelne in se njegove tozadevne prošnje odklanjajo. Produkt apna v omenjenem apne-niku ne služi v gradbene namene, tenih-več se uporablja izključno v nadaljnjo industrijsko predelavo v dušično apno (Ruše). Omenimo, da je srtiatrati Apne-nik kot industrijsko podjetje favno tako kot A. Westen d. d. Celje, ali samotno tovarno, katera podjetja so pro-■tokolirana kot industrijska podjetja v trgovskem -registrd in jih torej kot taka ni smatrati samo za sezonsko delo. - ■ VlIiM. Tukajšnji davčni urad zahteva nakhadno doplačilo 1 odst; izrednega doprinosa po § 16. t. 4 fin. zak. za leto 1934-35. Mnenja smo, da davčni urad popolnoma -nepravilno razlaga - omenjeni paragraf, kateri vendar jasno določa, da so delrivci oproščeni tega dopri-tiOsav h> / sv::: :•*. ;c 'i : iv.. IX. Glede uslužbenskega davka prosimo, da- se isti odmerja po čistem zaslužku- delojemalca in ne po brutto dohodkih. ‘ ■ ' ‘ 'I:' f K-il5 ,10—16 18 „ '20 ,15—26 46-00 20 „ 24 26—33 004-06 24 , 30 33—40 25—27 nad 30 40 07 Člen 4. (Mezde nekvalificiranih delavcev v sezonskih obratih je odmerjati s 150% v členu 3. navedenih iznosov. Mezde priučenih im izučenih delavcev je odmerjati z izjemo starostne skupine od 14. do 17. leta s 175% iznosa, ki ga prejemajo nekvalificirani delavci- odnosno starostne skupine. Učenci v starosti od 14 do 17Jet prejemajo v povprečju treh učnih let mezdo 10. čl. 5. Določbe tega pravilnika je uporabljata kot1 smernice in se morejo mezdni Inšpektorati od teh smernic oddaljevati, ako- morejo odstopanje od smernic s posebnimi' tehtnimi razlogi utemeljiti. Delavska zbornica v Ljubljani: ...... Tajnik: Filip Uratniki L r. Razmere v Strelnih tovarnah In livarnah v Ljubljani Žadnji »Delavec« je pod gornjim naslovom hotel odgovoriti »Delu«, pa ker mu to ni. uspelo, je lopnil po meni. Zato mu moram napisati v album vsaj nekaj besed. »Delavec« pravi, da g. Kravos ve, da je podpisana kolektivna; pogodba, ker jo je hotel tudi sam podpisati, bil pa je od nacionalnega • ohratovodje odklonjen. Kaj naj rečem na to, naj imenujem to demagogijo ali laž. Oboje bi bilo prav. Zadeva o kolektivni pogodbi je bila sploh vsa v meglo zavita in še danes dvohiiim, če: je bilo to, kar- se. je podpisalo, sploh kolektivna pogodba. Meni sta namreč: rekla i g. ravnatelj Kos, i obratovodja g. inž. Punčuhi da o kaki kolektivni pogodbi sploh ni govora iti da se razgovarjajo le zaradi kategoriziranja delavcev. Vseeno pa mi je rekel g. ravnatelj Kos, naj napravim vlogo na ravnateljstvo, če bi prišlo do pogajanj za kolektivno pogodbo, da se povabi :k sodelovanju tudi NSZ. Taka vloga, je bila odposlana na ravnateljstvo; Strojnih tovarni a, do danes ni simo prejeli odgovora. Po tem sklepamo, da kakih pogajanj sploh ni bito ih kolektivne pogodbe še manj. če pa. s o taka pogajanja bila in se je pogodba, res podpisala, potem igra vodstvo- Strojnih tovarn, ki je v nacionalnih rokah, res žalostno vlogo in bo treba temu vodstvu posvetiti nekoliko več pažnje. »Delavec« pravi v svojem dopisu, da so naciji demagogi, a se istočasno sami • tolčejo :Po, zoibdh. Pravijo namreč, da SO1 se naciji njihovega drugega sestanka udeležili, da se pa. ni nihče oglasil k besedi. Te besede pa niso demagoške. O, ne, te pa ne. Ne bi bile demagoške, če bi »Delavec«. povedal, da so vsi trije voditelji, koviharjev stikali glave skupaj, ko sem -se-prikazal v dvorani na zborovanju in je z ozirom. na mojo navzočnost ob otvoritvi izjavil predsedujoči s prav posebnim poudarkom, da je zborovanje sklical SlMlRJ iti da bo smel zato govoriti samo član te organizacije, da ne bo. sitnosti s policijo. Mar ni tako. dragi sodrugi? Ko se bojite besede, nasprotnika, se skrijete za policijo, pojem pa napišete, da.se nasprotnik ni pgiasil. Korajža pa taka! V istem članku mi očitate,, da sem .sklical posebno zborovanje,, na katerem se je sklenilo, da bodo naši- člani, stavkokazi. Ker, sem bil:.v času, ko se. je vršilo tako zborovanje, odsoten1, mi o tem .ni nič znanega. Dal vam bom pa priliko. da. mi dokažete, kdaj sem -sklical člane skupaj in jih na to nagovarjal. Tudi mi očitate, da sem pri zaklenjenih; vratih razpravljal z nacionalnim obratovodjo, in na nekaj namigujete. Tudnza to vam bom dal priliko, da se izkažete in pokažete korajžo. Navajen sem demagogije in vam je ne štejem v zlo,- tudi laži vam odpustim, toda klevetati pa ne pustim, ker imam preveliko v časteh svojo čast in vem kot dolgoletni strokovni tajnik, kaj smem in kaj ne. Da pa hodim k obratovodji sam lin ne povabim s seboj vaših zaupnikov, je res. Hodil sem in bom še, ne da bi si za to izposloval vaše posebno dovoljenje. iMo-ji člani mi zaupajo iti -dobro vedo, da jih ne hodim nikamor prodajat. Tudi so prav dobro informirani o Vsem, kar govorim z gospodom .obratovodjo, ker tajnosti med nami na in si. vs-e tovariško zaupamo. Vašim voditeljem, vsaj nekaterim, pa ne vem, če bi smel zaupati. Delavci imajo pač bridke izkušnje in so zato postali previdni, in zato mora biti pri vsaki intervenciji vsaj en policaj' zra- Zobne dajatve OUZD v luči statistike za leto 1933 Delovanje OUZD na polju zdravstva -in socialne preskrbe gotovega dela našega naroda je zelo uspešno, posebno še, če- upoštevamo posamezne panoge, kjer pride do izraza skrb za 'zdravje zavarovancev. iPonavadi se pripoveduje o delovanju OfUZD na polju ambulantnega zdravljenja in zdravljenja v zdraviliščih ter bolnicah, do-čim se v veliko manjši meri obravnavajo izdatki za druge vrste zdravljenja, v prvi vrsti za zdravljenje zobovja. -Zveza, ki obstoja med zdravljenjem bolezni prebavnih organov in zobovjem nas sili, da se z istim zanimanjem -lotimo -proučevanja statistike o zobnih dajatvah. ........ iPred seboj imamo statistiko o zobnih dajatvah v letu 1933. za vse zdravniške okoliše ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev i-zvzemši kraje okrog Ljubljane ■ in Maribora, ki spadajo v delokrog odnosnih zobnih •ambulatorjev. Pri dovoljenju zobnih dajatev se ravna uradov prispevek po trajanju članstva in raste od 10 do 50% v sorazmerju s članstvom. Polletno članstvo v zadnjem koledarskem letu upravičuje zavarovanca za il0%j-prispevka, 4 letno članstvo v zadnjih 8 koledarskih letih pa do 60%. Poleg tega so celotni, izdatki OUZD ha račun zobnih dajatev omejeni na 2 odstotka čistega bolniškega predpisa, to je vsote, ki je bila predpisana po zakonu o zavarovanju delavcev iz naslova bolniškega zavarovanja. ... " iV -letu 1933. je spadalo v območje ž-e omenjene statistike 5U863 članov, katerim je bilo na razpolago 73 pogodbenih zobozdravnikov -in dentistov. Izdano pa je. bito '5.070 dovoljenj za plombe in umetna zobovja članom in svojcem !(svojcem samo za plombe)/Največ dovoljenj je -bilo izdanih v krajih, kjer je razvita industrija, tako jih je: bilo naj- I več za -ekspozituro Celje (največ umetnega'zobovja za ekspozituro v Kranju). ; 'Vrednost dovoljenih del je znašald v j globalni vsoti 1,059.933 Din-; od tega je j odpadlo na člane 602.42-8.69 Din, to je 67.48%, na urad pa je- odpadlo 493 tisoč 564.88 Din, to je 42.52%. Ker pa je čisti bolniški predpis za leto 1933. znašal 38,800.465.60 Din, je bilo mogoče izdati na račun zobnih dajatev 763 tisoč 609.31 Din, tako da bi smeli znašati ti izdatki'povprečno 0.84 Din na mesec in člana. Iz tega sledi, da je bilo za člane, ki spadajo pod to statistiko, na razpolago 522.980.64 Din, tako da je znašal -presežek med možnim zneskom in predvidenimi izdatki 29.416.76 Din. če ■pa upoštevamo, da ni bil predvideni znesek popolnoma izčrpan in da je bilo dejansko izplačano le 381.729,15 Din, znaša razlika med izdatki in možnostjo kredita -141.251.49 Din. Ako izrazimo to razliko z ozirom na posameznega člana, potem vidimo, da bi smelo odpasti na vsakega člana 0.84 dinarja na mesec, da pa so predvideni stroški morali znašati 0.79 Dim, d o čim je bilo dejansko poravnanih le 0.61 Din. 'Statistika je ugotovila, da je največ plomb in umetnega zobovja potrebno pri članih in svojcih do 35. leta starosti, dočim je pozneje odstotek dajate-v vedno manjši (starostna meja je nekoliko. višja pri umetnem, zobovju). iče razdelimo zobne -dajatve po po-Mici-h, vidimo, da se je industrijsko delavstvo največ posluževalo te ugodnosti. To pa zaradi večje možnosti rednega zaslužka in odplačevanja kvote, ki odpade ..na člana« 'Višina možnih kreditov je omogočala hitro poslovanje, tako da so odpadle mnoge pritožbe in je tozadevno delovanje- OUZD povsem zadovoljivo. Nezadovoljstvo je tem manjše v kolikor je Okrožni urad vztrajal na svojem dosedanjem ključu pri podeljevanju zobnih dajatev, Id sloni na trajanju članstva, ne pa na višini zavarovane mezde, ki naj bi bila merodajna tudi brez ozira na: trajanje, članstva. Ta zadnji slučaj ie običajen pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in je veliko manj praVičen. ,r..x- f: ! - —---------- OUZD -cs /us v borbi zoper tuberkulozo o; j e t'4-f .ti :o.s> u:. ; Dosedanja borba soci ah ega zavarovanja zoper tuberkulozo ni bila popolnoma učinkovita. -Razlogi ležijo v premajhnem sodelovanju med zdravniki in Uradi za zavarovanje delavcev, ki onemogoča vsako uspešno evidenco tuberkuloznih članov tudi po -zaključku njih zdravljenja. Na drugi strani pa so odločilni vsi oni socialni . momenti,. ki so pospešili ali celo povzročili razvoj bolezni in ki ostanejo ne-izprem-enjeni, tako da obrezuspešijo učinek zdravljenja. Odprava teh nedostatkov bi pomenila. veliko izboljšanje in tako bi dosegli omejitev te -bolezni. Zdravnik, ki zdravi obolelega -člana mora ugotoviti natančno diagnozo in odrediti tako zdravljenje, ki: bo upoštevalo tudi eventuelno tuberkulozno podlago dotične bolezni. .V kolikor., j e. težko, dognati, pravo bolezen, naj se odredi specialna preiskava od strani specialistov in v dispanzerjih. Na ta način bo omogočeno pravočasno spoznanje bolezni in primerno zdravljenje. Okrožni urad bi bil sproti obveščen o vseh jz-prememibah, ki s-e pojavljajo pri dotič-nem bolniku, o metodi .zdravljenja in nje uspehu, tako da M pri ponovnem obolenju tega člana 'bilo olajšano delo novega zdravnika. Učinkovitost bi bila tem večja, ko bi -Okrožni urad ustvaril DO-seb-no evidenco Tbc obolenj in dal vsakemu tuberkuloznemu članu posebno knjižico ,z važnejšimi podatki o zdravljenju. Zdravnik bi bil obveščen o delu svojega predhodnika in odpravljeno bi bilo zamudno delo za pravilno ven. IPri nas te&a^tii 'treba, k-e-r si vsi zaupamo!: O zahrbtnosti v Trbovljah in drugih •zahrbtnostih pa na drugem mestu, Do--pi-sniku se zahvaljujem za napisane be--s-ede, prosim ga le,; da s-e -še., kaj oglasi v »Delavcu«, ker so njegovi dopisi mikavni, da jj-h š-e (»Delavska politika« rada ponatisne; Samo za škodo-, ki jo bo za emkra-t tudi ta list utrpel, ne bodlo dopisniku hvaležni. iCa-st krasti, stane denar! Vladimir Kravos odreditev diagnoze in učinkovite me- • tode zdravljenja. Nadaljeval bi tako- že začeto delo. ■ Odprava socialnih nedostatkov, ki povzročajo razširitev te bolezni, se ne more izvesti samo v -okviru bolezenskega zavarovanja in zato bi jo-bilo treba prevaliti skoro na vse panoge socialnega zavarovanja, ravno tako tudi na one, ki jih nameravajo šele izvesti. Zavarovanje za onemoglost bi prevzelo ,v mnogih slučajih skrb za tuberkulozne bolnike in skrbelo za njih zdravljenje tudi preko dosedanje zakonite meje. Obenem bi bili ustvarjeni predpogoji za -eventuelno izolacijo onih bolnikov, ki so nevarni za svojo okolico, čeprav ji niso nujno. potrebni. V poštev -pridejo tudi akcije in ustanove, ki morajo skrbeti za socialno izboljšanje, in to v prvi vrsti država. Socialno skrbstvo', ki je le deloma izraženo v socialnem zavarovanju, mora ustvariti vse predpogoje ■ za omilitev socialne bede, ker bodo edino -le na ta način rešena nekatera stanovanj sika in prehranjevalna vprašanja, ki so ozko zvezana s to boleznijo. Določitev eksistenčne mezde bi omogočila boljšo prehrano delavcev in njih otrok in povečala njihovo odporno 'silo zoper tuberkulozo. 'Obenem bi olajšala akcijo, ki hoče onemogočiti delavcu, da se- vrne iz zdravi-■liišča v oku-ženo stanovanje in okolico. 'Ce pa k temu prištejemo še povečanje higienskih naprav v industriji in omejitev onih panog industrije, ki ustvarjajo tuberkulozo zavoljo dobička majhnega števila oseb, potem uvidimo, da je akcija držav© v sedanjih razmerah mogoča • in 'koristna. Seja tiiM-avitega odbora VSZ se bo vršila v nedeljo, dne 16. septembra ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Delavske Zbornice. Visi odborniki in delegati podružnic se morajo brezpogojno udeležiti te seje, ker se bodo na njej obravnavala zelo važna vprašanja. Vabila za sejo prejmejo vsi odborniki in podružnice pravočasno. ZAHVALA Podpisana vdova po delavcu Francu Kozamerniku, ki se je dne 24. avgusta t. 1. v papirnici na Goričanah smrtno 1 ponesrečil, se najlepše zahvaljujem za. denarni znesek Din 546, ki ga je kot podporo v teh težkih dneh zbralo in izročilo vrlo delavstvo goričanske papirnice. Enako se zahvalim gg. uradnikom in njihovim gospem, soprogam ka-j kor tudi -p. n. vodstvu papirnice zai blagohotno socialno razumevanje. — Vsem blagim srcem prisrčna hvala! 'Goričane - Preska, 1. septembra 1934, Ana Kozamernik. Plenarne seje Akcijskega odbora ljubljanskih podružnic NSZ. Akcijski odbor "ljubljanskih podružnic in društev NSZ, ki ga tvorijo vsi odborniki, namestniki in nadzorniki ljubljanskih podružnic in društev, je imel v četrtek - ! 30. avgusta svojo plenarno sejo v dvorani OUZD. Na tej plenarni seji,- katero je vodil tov. Simon Galjot, sta podala dva prav zanimiva referata predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan in tov, dr. Branko Alujevič. lOha referata sta obravnavala aktualna delavska vprašanja. Odborniki so z velikim zanimanjem sledili referentoma in ju nagradili z odobravanjem. Akcijski odbor je sklenil na svoji seji, da bo vsaj dvakrat mesečno sklical plenarno sejo, ker seje pokazala nujnost takih sej. .Podružnice nam pišejo Prireditev ptujske podružnice v priti brezposelnim članom. Naša podružnica v Ptuju priredi v nedeljo 16. t. m. ob 15. uri v vseh prostorih Ljudskega vrta veselico, združeno z vinsko trgatvijo. Cisti dobiček te prireditve je namenjen fondu za podpiranje brezposelnih članov, katerih število je v zadnjem času izredno naraslo. Prepričani smo, da bo nacionalna ptujska javnost sledila- vabilu naše podružnice in to prireditev •podprla. • - i ^ •• Zveza zMairiev, tesarjev in gradbenih delavcev v Ljubljani prosi podružnice NSZ, naj ji prijaVijb vse člane gradbene stroke. Ti člani bodo ostali člani posameznih podružnic. Zveza želi le uvesti medsebojne stike; In rabi zato naslovni materijal. —• Svojim odbornikom sporoča Zveza, da se vršijo redne seie vsak četrtek ob 18. uri v tajništvu. Odborniki -naj pridejo k sejam točno in polnoštevilno. — Predsednik. Onišltvo pleskarskih- sobo in črko-slikarskih pomočnikov v iLjubljami sporoča članstvu, da ima redne -članske sestanke vsak prvi ponedeljek v me- -seču v običajnem lokalu. Odborov a seja pa se vriši vsak zadnji torek v mesecu v tajništvu NSZ.,.Vljudno prosim, da^s-e udeležujete sestankov in sej polnoštevilno. — Predsednik. Podružnica NSZ v. Ljubljani, sekcija kovinarjev je pričela z rednim. delom in ima vsak torek ob 18. url v tajništvu-"razgovor članstva. Vsi člani naj-se ude-lezijo jeh važnih razgovorov. Obenem sporočamo članstvu, da imajo odborniki ljubljanske podružnice uradne ure vsak ponedeljek od 16. ure naprej. Vse event. informacije o podružnici dobijo člani ob tem času v tajništvu. Članarino pa -lahko vplačujejo v tajništvu vsak dan. (Podružnica NSZ v Uubljanl, odsek mestnih delavcev ima svoje. redne seje vsak brvi in tretji četrtek v mesecu ob 18. uri- v tajništvu. Vsi odborniki naj se udeležujejo redno teh sej. Odsek dela na tem. da si ustanovi samostojno društvo. Člani naj zato v redu plačujejo članarino in aktivno sodelujejo. Odbor se peča s tem. da ustanovi samostojno društvo, ker šteje odsek že preveč članstva. Pevsko društvo »-Krilato kolo« uslužbencev ECŽ im,a redne pevske vaje vsak torek in soboto v tajništvu NSZ. Tovariši pevci naj hodijo redno k vajam, ker smo- pre d nastopom. Ve j in točno! Pevovodja. Tržič V neki tukajšnji Ugledni tovarni ima* mo inozemca, ki deli klofute našim delavcem. Nedavno je oklofutal enega izmed n&ih delavcev, ki je užaljen za* pustil službo. Vodstvo tovarne, ki je v nacionalnih rokah, sicer zagovarja te* ga inozemskega mojstra na vse mile viže, a mi zbiramo materijal, da bomo take gospode ob svojem času poslati tja, kjer bodo lahko lastne ljudi klofu* tali. Naših ne ibodo. - — Naša podruž* niča pridno dela in je imela v zadnjem času tudi več sestankov. Pripravljamo se za delo, ki nas čaka na zimo. Ko bo kaj novega, se zopet oglasimo. Izdajatelj: Dr. Joža Bohinjec. — Urejuje: Vladimir Kravos. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. Predstavnik Fran Jezeršek. ■ > - .u :■ ,G.■ i . , ' . . . ’ k