81, 4.
V
četrtek 12. januarja.
IV. tečaj, m L
V torek, četrtek  in bo Ijoto  i 'Idi in  in velja v Mariboru brez poturanju na dom za  \t9   leto 8 g; - le .,   pol   teta 4     — „ « «ti t   „   3 „ 20 „
1*41 |k.-Ci
vse loto 10 po!   leta '<
U - -k
„   četrt   „     2 „ 60 „ Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgn (Domplatz) hiS. št. 179.
O/i,.«m l .:
Za   navadno tristopno
vrsto nn plpi'uje : <J k r. i'n Hf f 11- Tc n 1 krat, •"',,,,„ 2krat, I •• n n ». "krat. v.ri pi-m«-nkho pln-;ui',:>. po prnctnrii
Za  \snk tiaek jo pla ŠSii kolek (itettpeU) za ?10 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
kt
lelih
ra   m«   je   ihto Iko   tolažila  i   le rop.-km v rodnih : „Ktn dobro dela, boljo dočaka !"
Slavjan iz Koroške.
Da
Mola in ljudstvo.
Sola v marsikteri deželi  ni še rodila za-
_      ,        m    *   -f\ I narod   imeli  bi   pa   vsi   izolira/eni   Slovenci. Horvati,
O izjavi Juffo«lavjan»kq|.•)       RirMji . tafeo ^ Na alovstvonom ])olju je pa tc>liko
Ta izjava   imenuje   so   nekada take programom j dela važnoga,  da si ž njim može vsaki   izobražen do-ljubljanskim, pa no sovsem prikladno, ker ta izjava ne'morndeo razsvetliti obraz pred  svo^m narodom, zadeva samo Ljublanu, nego Via plemena jugoslavjanska, Daljo no bilo bi dobro,  ako  bi posadi osnS^mftin L
Slovence, Horvate, Serhe i Bolgare, zato so može ona pUtnona Blavjanaka počela se možati slababnoj^sUiUj naj prikladnejšo zvati: izjavoj jogostavjanskoj ;svojo) v politiku   visoku,  vsi  taki napori bi bili zaba-j
Ta izjava jo votlo važna. Ona je proglasila javno [dava i zastonj. Mi bi bili v takom slučaji ]>odobni po-iželonega sadii , krivo je tudi ljudstvo samo. Zlasti pa tu miBel važnu, kteru razširiti i n peljati bo bo uža od putniku želečemu dostaii so na verb gore, kteri bilkinetiiko ljudstvo noće ali no moro up ./miti k< nekada \seserdno trudili naj inkronejši rodoljubi slo- skušal jednim skokom na primer skočiti iz doline na [tisti dobro vredjeno šolo. V maraikteri deželi našo venski, horvatski i serbski. Uže blizo trideset let su visoki stari Dobrač, ali prasnuti iz golega Krasa naj Avstrije toži so o tem; posebno pa tožijo pri nas uči-pri vsnkoj priliki dokazovali slovom i delom, da nam visoki Triglav, ali skokom pognati se iz ravnine na Ve-1 tolji, kako malo jo starišeniaa šolo mar. Vzrokov temu je   neobhodno   potrebna   sloga bratska  i   uzajemnost lebit, ali i/ bosničko  planjavi-  perhnuti na \isoko Ce* ne bodem obširno razkladal;   omenil  so jo v domaćih
tit.jo černogorako. Tu bi imel delati vBaki, koliko upravo 1 listih prav pogostoma že, posebno takrat, ko jo bilo o
stavjanska. Cto su ti posamesni rodoljubi toliko godin preaerdeČno želeli, o Čem su se tako neumorno trudili — gledaj sreču , to so jo javno razglasilo toj izjavoj
fugOilavjanskoj : plemenu jugasluvjanska si pružaju bratsku desnicu , so uzajemno zovu k složnomu dolu narodnomu.
Slava Bogu na višavah' Vsi izobraženi rodoljubi zadostno spoznamo, tla smo toj izjavoj učinili važni korak, imenitna stopinja v nupred na putu narodnega napredka. O čem su se do sada trudili samo posa-inešni rodoljubi, k temu delu se vabe sada vsi izobraženi Slovenci, Horvati i Serhi.
Dobro spoznaju važnost te izjavo jugoslavjnnske i novine naše, časniki i njih izverstni doptsovatelji, kteri si prizadevajo dokazovati na vse strane, da je slavjanskim plemenom neobhodno potrebna sloga bratska, uzajemnost slavjanska. Serdečnoj rad os t ju i pravim ponosom čita iskren Slavjan ove rodoljubne sestavke v novinah i časnikih naših, na primer : v Slovenskem Narodu, v našem Zatočniku, v Politiki pražskoj, v Zu-kunftu, v Slovenskem Gospodarji, v Primorcu TeržaČkom i tako dalje.
Naj krepkeje pak dokazuje važnost (e našo jugo-slavjanske izjave to, da su i nam protivne noslavjanske novine počele se ozirati na tu našu nameni i pisati o njej — to se ve, v smisle nam protivnom; čto nas pak nimalo no muti: mi uže vemo i /mimo, na čim smo.
Uže to, da smo samo izrekli svojo blagu namenu
0 slogi bratskoj i o uzajamnosti Blavjanskoj, uže to se čini svetu važno, koliko važneje bi se prosudilo baš onda, kada bi počeli mi dejansko upeljavati slogu i uzajemnost našu. Izrekli smo važno slovo o slogi bratskoj i o uzajamnosti slavjanskoj, to slovo našo je žlahten cvet, pa cvet neima izčesnuti i odpasti brez bvoČa
1 sadja žlahtnoga, isto tako ne sine nam ostati izjava samo mertvo slovo na inertvom papirju, nogo rvet ima obroditi žlahtno sadje, rodoljubna beseda pa obroditi plemenita dela narodna.
Ja ovde ne nameravam govoriti o politiki, ne o delih deržavnih, nego o slovstveno j slogi i o užajemnosti slavjanskoj.
Da ovde no mislim govorili o deržavnih zadevah, to izvira iz toga, ker mi Slovenci i Horvati i tako dalje imamo premalo, skoro bi rekel nikake prilike, delati na polju političnom. Vse Sto možemo učiniti, obstoji blizo v sledečem: da si postavimo župana, da izberemo poslanike na sbor deželni i na deržavni i da podpišemo po priložnosti neku zaupnicu ali nezaupnieu, ali nčku izjavu. To očito ni mnogo delovanja deržavnoga. Zupani i poslaniki ne možemo  postati vsi, delavati za
*) Iz posebnega spoštovanja do odličnega pisatelju srao ustregli njegovi želji in tiskali predstojeći elanok bre/ vsako spremembe. Vrednistvo.
sile dopuste
Vsako delo se ima početi od početka, kuča se ne počno Btrojiti od krova, hiša se ne počne zidati od strehe, nego od zemljišča, da stoji na tverdoj, stalnoj podlagi, Visoka politika to je streha zgrado narodnoga blagostanja, tverdno stalno zemljišče boljo naše prihodnosti je pa uzajemno slovstvo slavjansko. Najvišja politika za nas nesložne, razdrobljene Slavjane Obstoji jamačno v toni, da se bližje upoznamo i bližamo v slovstvo nzajemnom. Uzajemno slovstvo je duša narodu i jo naj izverstnejii početek srečno politike: Čtogod polaznoga i koristnega glava i- misli i rodoljubno šarce poželi, to budu iuke i noge dragovoljno učinile.
Izobražen Slavjan ne sme sicer zanemarati politiko, on ima paziti na vse to , čto se na svetu godi i Čto bi moglo narodu ali koristiti, ali škodovati : pa pri vsem tom neumorno delati i se truditi na polju slovstvenem, da se med nnini razprostrani i vtverdi hratskii sloga i uzajemnost Blavjanska. Ruk no smemo bezpo sleno križem deržati, i ludo čekati, da budu našu slogu i uzajemnost izbudjali i širili tudji uarodi , na primer: Nemci, Madjari ali Turki. Tu bi mi lehko do sudnjega dnu čakali i posleduie bi ješce nič ne dočakali. Sluv-jausku literaturu imamo obdčlavati vsakako mi Slavjani sami. —
Nemojmo se dati slepiti, ako bi nam inožebiti nekto hotel dokazovati, da mi upravo sada neimamo skerhcti zato, da bi se naša plemena sbližala, da bi bratska ljubav med nami se širila, nego da čakamo, ne vem čtO, i no znam kopa. Ako li bi so vzdignula nekaka svetovna burja, ona bi najhujše zadela nas ue-složna, razdrobljena, mala plemena slavjanska. 1 ako ravno bi takov svetovni viher, ali katastrofa, i poderl jednomu ali drugomu sosedu hišo nad glavoj, lehko. prelebko bi zasule podertino i nas, jamačno pak bi nam iz nesrečnih razvalin sama ob sebi brc/ uaiega truda ne izrasla nova hiša. Kratko rečeno : Vsi izobraženi Slovenci i Horvati i Serblji i Bolgari delajmo neumorno ! Pečeni golubi no letajo nikomu v usta — težko, da bi nam to učinili. Neka nam Bog pošlje čtogod jo njegova sveta volja, neka prinese nam bu-dučnost čtogod hoče, nam se ni ničeaa bati, vso nam izide po sreči, samo ako nam budete svetile, nas vodile i put nam razsvetlavale dve svetlo zvezde: — bratski« sloga i uzajemnost slavjanska !
Ta bratska sloga i uzajemnost slavjanska se ima širiti slovstvom uzajemnom, i takovim slovstvom so narod naš naj bolje pripravlja na vaakojako slučaje, kteri su skriti v prihodnosti. Primimo so marljivo uzajamnoga dola slovstvenoga, literaturnoga; slovenska poslovica kaže : Pri Bogu vso za delo na prodaj I
Isto to govori i krasna poslovica horvatsko-serbska.
prestrojeujl naših šol govorjenje; ker je pa ta stvar še vedno važna, treba je še malo o njej pomeniti se. Naše kranjske šole so imelo dolgo časa, skoraj do leta 1860 edini ta namen, da so slovensko mladino v nemščini izurilo in še lo po tem — ali do toga se je poredkoma dospelo—učilo se jo s pomočjp tega jezika
V drugih predmetih. Nošo kmečko ljudstvo, ktoro imaio v prvi vrsti pred očmi , imelo jo enako drugim stanovom ravno iste misli o šoli. Menilo je vedno - in še (landenes se ni v tej zadevi dovolj spametovali* — da so šole le za zmožne otroke takih premožnih štarišev, ki morejo svojega dečka toliko  časa po šolah rediti in
: j skrbeti, da vso šob? dokonča, da s- v nemščini in v vseh visokih vedah popolnem izuči in da postane —« „gospod,u pod Mriim imenom so navadno razumevali duhovna. Akn pa zavolj slabili duSnih zmožnosti ali zavolj pomanjkanja potrebnih pomofikov ni mogel dovršiti aemeniike šolo — obžalovali so, da so ga bili kedaj v šolo dali. Ako si jo bil potem izvolil tudi drug dober strni , vendar to ni bilo tolikanj všeč niti njegovim staršem niti njegovim sorodnikom. Akoravno je to znamouje, da naše ljudstvo visoko ceni S\OJeduSne pastirje, da je tedaj še verno in pobožnega mišljenja ; vendar pa to tudi kaže, da vso druge Btanove prezira, in da drugim stanovom, zlasti pa kmečkomu no pri-pozna potrebe izobražovanja in Šolanja, da n e u m o v a u a m e n a s o I. Da je pa naše kmečko ljudstvo v teh šolskih zadevah tako nevedno, tega ni samo krivo, ampak največ so se v tem dosedanje š de zadolžile. Bilo so tako osnovane, da kmečki slan ni mogel koristi od njih vživati. Ako je kmet dal otroka v šolo, moral ga je po vseh šolah vzdrževati; ni rou kazalo, da bi ga le nekaj let v šoli imel in ga potem pri domačiji porabil. Ge je le nekaj lel v šolo hodil in potem učenje, „na kol obesil", spačtlo ga jo to polovičarsko učenje dani postal no dober kmet ne pošten gospo Preda* viti je toraj moral „nemško" glavno šole, „nemške" srednje Žole in „latinski lemenat" ali „nemško1* visoko šolo — še le potem io včasi, pa lo v č asi p ivračeval svojim stariiom veliko skrb in neznan trud . s kterim so ga po šolah redili ; kajti dostikrat so vse svojo premoženje za sina izdali, da je postal »gospod". Veli krat pa so pri sinovi hvaležnosti (t) na stare dni še Btradati morali. Ako pa sin zavolj različnih nezgod ni mogel dospeti do vrhunca šolsko učenosti, ako je moral šoli pred slovo dati in izstopiti i.: glavne ali srednjo šole, bilo je vse njegovo dosedanjo učenje skoraj — zastonj.
V nemščini se navadno ni mogel toliko izuriti, da bi mogel dobiti tako službo, pri kterej bi so pošteno pa vendar „gospodsko" živel; kajti v šoli, kjer se je zelo le iz ošabnoati hrepenelo po /.nanji nemškega jezika, navzel se je bil tako prevzetnosti,  da se je sramoval
1087
poštenega kmeta in njegovoga dela in še celo njegovih i
kmečkih starišev gaje bilo — sram, le p:» „ gospodskom živ- |
ljenji hrepenelo je njegovo Brce. Kaj jo bilo pi ti in i/, takega I
napol izobraženega, ponemčenega Slovenca ? Navadno je i
bil tak „faliran" kmečki dijak srenjski nemškujoći pitao, i
ki pa je imel še druge opravke in zvijače, s kterimi je |
priprostoga slovenskega kmeta sleparil.   Povzdignil pa s
se je včasi tak napol izšolan  študent tudi do  stopnja i
— neraškutarskega župana. Ali do , takega častnega 1 posla",  ki  mu  pa  ni delal  „časti,"    dospeli  so taki
„kmečki gospođici" in „gospodski kmetici" lo redkokrat. I
Največ so postali zelo slabi kmeti, leni delavci in naj- i
zadnje postopači,  goljulači in berači.     (Dalje prih.) 1
li i s i.
- r — Iz Ljubljane 6. jan. [Izv dop.] Ob č u i zbor „Slovenije.") Zbralo so je 40 udov, vladni komisar je bil gosp. Guttman. Prvoscdnik dr. Rleivreis pozdravlja družabnike, ter omeni delavnost društva, kteri (?) se imamo zahvaliti, da jo narodna stranka pri volitvah za deželni zbor zmagala. Pravo stališče društva „Slovenije" pa ostane to, da je /mirom v soglasji s slovenskim naroden-, ter da v njim čuti in napreduje. Tajnik društva gosp. državni poslanec Murnik poroča o zadevah društva, Mero šteje 621 udov. Odbor je častno mu izročeno nalogo izvrševal v 12 odborovih sejah. Spominek, kteri se bo postavil na prostoru, kjer je bil Vižmarski tabor, izdeluje kamnosek gosp. Čame m i k in bode do spomladi dovršen. Prihodnja točka dnevnega reda je bila: „Ali društvo „Slaveni/ pritrdi programu jugoslovanskemu, razglašenemu 1. il cembra 1870 v Ljubljani" ? Prvi o tei točki govori dr. Costa. V daljnem govoru našteva nasprotnike in prijatelje toga programa. Med njimi je tudi voditelj avstrijskih Sibov dr. Miletič. Stališče pa je vse drugo, kterega ima ta mož, od tega, ki so gn imeli možje zbrani pii jugoslovanskem shodu.   Miletič  računa na
razpad Avstrije, kakor se ga v Turčiji že pred 90 leti prerokvali, kteri se pa dandenei še uresničil ni. Po ' panje dr. MiletiČa torej ni na noben način politično, ker računa z faktorji, kterih ni. Kar so Tagblattovega nSsprotvanja tiče. ni bil nepričakovan. Omeniti je, da je ta list navedel o programu toliko laži, da je groza. Poslali so ljubljanski nemčurji o priliki, ko so praznovali skoraj na pol mrtvo ustavo, tudi nekega mn-žička v   boj  proti jugoslovanskemu programu, kterega
Listek.
.%l'/sisi|si in
Poglavje o anektiran j i, (Spisal dr. V. Zarnik.)
Ko zagledaš naslov tega listka, no ustraši se, dragi bralec, da te kanim voditipbbregovih reke Rena in Mozelo a la Baaecker in razkladati in razkazovati krajo in pokraj,ne dežel, ktern bi silno r. d imel „der olle Wlllem" za zapadne meje svojega prihodnjega cesarstva. — Brez naše pomuči si dobil v Bto in sto varijacija!, in premij o vanjih pod črto v uvodnih člankih in v nsrodno-gospodarstvenem oddelku vseh nemških novin biti — imajočih dokazov, kako pravično, koristno in potrebno je anektiranje Alzasije in Lorčool Pisali so to članka nekoliko navadni nemški žuninlisti, nli kar jo šo na veliko večo sramoto tako civiliziranega, na iztok kulturo u b&čega nemškega naroda, pisali so jih večidel učeni nemški profesorji! — Na sramoto nemškega naroda ? bo maraikdo začuden vprašal. Do, na sramoto! In to ravno hočem dokazati. Hočem dokazati, da je na sramoto vsakemu narodu, ako so njegovi knlturonosci, cvat in ponos njegove inteligoncije, spremene v proste hvalisarje iu aposteljno najbolj ciničnega prava nasilja srednjoga velca in prisvojanjo dežel in narodov po najprostejšem potu golo sile, —
Kdaj bi že bilo tega grdega klanja in te barbarske vojske konec, ktero po besedah od „N. fr. Presse", gotovo nesumljivega vira, PruBi po načelih Čingiskana in Atile vodijo, nko  no bi  „der ollo Willem"   in Bis-
ime je F. r 11, in kterega stan je uradnik.   Govornik < pravi, ila sicer osebno  no pozna  ta individuum,  toda i to ve, da je Krtelček   komaj  3  leta  na Kranjskem in : da ne razume besedice slovenske,   torej tudi ne pozna i naše literature, ne more brati naših časnikov,  še menj I pa občevati s slovenskim kmetom. In vendar je ta mol < »e predrzni]  kramljati, kaj se govori v kočah sloven- 1 skega kmeta o ravnanji narodnih  voditeljev.   Potem so lahko sodi, koliko vrednost ima blebetanje  takega čio- i veka, ki, ko bi bil ostal „Schuster bei Beinem Leisten", ! namreč finančni tajnik in slovensko znal, bi lahko zvedele da naši kmetje pravijo, da so preveliki davki, kar kaže najbolj  to,   da   je  samo  v ljubljanski okolici 300 posestev na dražbi. Kar se tiče nasprotovanja, da nimajo udeleženci konferencije nobenega mandata,  to je sploh za vsacega, ki Ve, kaki  možje so  bili   nazoči, smešno slišati.   Sklepali SO program možje, ki imajo zaupanje svojega naroda,   lfrogrnm pa ni nobena postava, on je lo izraz Ijuoskegn  mnenja,  izvrši se pa naravski samo takrat, ako se ga ljudstvo  trdno   drži.    Velika večina hrvaškega   naroda in slovenski  narod so pa navdušeno program sprejeli,   Ravno tako tudi naši  sobratje Cebi. Dr. Razlag,  ki  je  tako  izvrstno  in tehtno govoril, kakor smo redkokrat slišali, jo najpoprej omenjal nekaj o govoru gosp. Krtina. Taka aroganca „privandrnncgit" uradnika   j j res samo v Avstriji mogoča. Za tako ravnanj • skoraj ni besede, professor Greuter jo je znajde! in to je : „pi'ui" ! (Društvo enoglasno votira goBp. Er-teluu zasluženo hvalo pa Oreuterjevem receptu.) Go-vornik dalje omenja članka v ljubljanskem „Tagblattu" : nYY<g  mil   der Maske",  v  kterem se obžaluje, da se avstrijski  Slovani  niso  tako  z   vspehom ponemčovali, kaki r so Prusi to izvršili pri Poljakih   na Poznanikom. Govornik pravi, da je sramota, ka vlada trpi, da v državi,  kjer je 18  milijonov Slovanov,  listič  take baze obžalovati sme, da se niso ponemČili.   Kar so opazke nasprotnikov  tiČe,  da  so hrvaški   in  srbski rodoljubi „11 dbtiirken",  pravi  govornik,  da  so  bili  vsi, razen dveh duhovnov, na dunajski univerzi  promovirani doktorji. Kaj  poten; take psovke  značijo,   io jasno. Natol-cvanje panslavizma ni nikakor opravičen", pač pa pan-germanizem   nasprotnikov,   za  kterega   očitno  in pri vsaki priliki delajo propagando.   Predlog, da društvo Slovenija   pritrdi programu, se jo  enoglasna  in živio-kliei   odobril.   Znani   domoljub   gosp    M holnč  i/ Radni jeo predlaga, da .Slovenija"   skliče  spomladi tabor v Lescah, kjer je jako potreben io bi mnogo koristil, zlasti   sedaj,  ko se vsled  železnice  toliko nemčurstva
mark in /. njima vsa nemška chauvinistična drhal zahtevala, da mora Alzasijn et comp. na vsak način nemška postati, ako ima na Nemškem zarad tega tudi en milijon vdov in pet milijonov s>rot ostati ! Francozi pa nasproti temu chauvinismu pravijo, kakor se je žo v Feriei ris-u J. Favre izrazil : Mi vam plačamo vso voj-skino odškodnino, akoravno vemo, da bo ogromna in velika in neizmeren trh za naš narod, odstopimo vam tudi nad polovic«, brodovja in damo vam vse drugo vsa In vrstne garancije, ktere bote zahtevali, — ali mi ne moremo odstopiti niti ene padi francoske zemlje, niti peščice našeg« naroda, dokler on pravi, da hočo francoski ostati, z nami Francozi živeti in umreti! Da, poštenje in Časi zahtevati od nas, pravi Leon Gumbe t ta, da ne odstopimo v drugi polovici li). veka svojih rojakov v A-lzasiji in Loreni, kakor čredo govedine ali pa Španjolskih mulcev, pri sklepanji mira po takem načinu, kakor kador se kaka civilna pogodba dela! — Kdo ima prav? — Naš. mnenje v tem važnem pitanji je, da to v prvi vrsti A'zasijnnco in Loreneze same briga, — da imajo oni sami odločiti, ali hočejo Francozi ostati ali Nemci postati, in edino le mnenje Alzasijancev in Lorčnezov je odločivno v tom vprašanji, ako se hoče v resnici spoštovati civilizacija 19. veka, da se namreč no odstopajo več prebivalstva kakor črede ovac temu ali drugemu jakšemu gospodarju po principih 9. in 10. stoletja.
Ali so se pa že morebiti Alzasijanci o tem izjavili? Da, da' dan za dnevom kroglo iz pušk alzasijan-skih tranc-tireur-jev okoli nemških ušes žvižgajo energično izjavljajo:   Non! non!  nous ne voulons jamais
vpeljuje. Predlog ee izroči odboru, kteri naj se ga resno in iskreno poprime. Zadnja točka programa je zavolj poznega časa za denes odpadla. Volitev odbora se je zvršda tako. da je dr. Bleiweis prvosednik, odborniki : dr. Gosta, dr. Ahačič, J. Murnik, M. Pakič, dr. Mencinger, dr. Poklukar, dr. llazlag in Peter Kozler.
tt Iz Gorenjskega, 6. jan. [D.v. dop.] (Lice-alna knjižnica ljubljanska. — Nadzoruiška plača. — Sneg.) Ker jo licealna knjižnica v Ljubljani prišla tudi enkrat na dnevni rod , naj omenim še jaz nekaj o njej. Dober moj prijatelj je potreboval znanstvenih knjig. Oglasi so toraj v licealni knjižnici, da mu jih posodijo. Kako je pa mož debelo pogledal, ko mu g. bkriptor odgovori , da se sme to zgoditi le z dovoljenjem deželne vlade. — Slavni pisaielj „Davorina" in „Evo Galove" nam menda ne bode zameril, ako tu vprašam : Cemu pa je licealna knjižnica ljubljanska ? Pa venderno samo za ljubljanske profesorjo in nein-čurje? Ali jo morebiti ti izdržujejo? ne marveč dežel ni novci? Kar nič bi no bilo tedaj napačno, da l»i dajalo knjižnično vodstvo svoje knjige tudi zunaj Ljubljane bivajoči ur na posodo, se ve proti primernemu poroštvu, a brez birokratičnega aparata. Centralizacija v tem oziru ni na pravem mesta, ker silno malo podpira znanost, kar je broz ugovora vendar leprviin naj-poglavitniŠl namen vsakej C. kr. knjižnici, vsakako pa imonitniši, nego knjige nakupičene v prahu puščati. — Od okrajnega poglavarja je došlo — ni dolgo tega — do župana neke gorenjsko srenjo naznanilo, naj v 14 dneh pošlje 6 gold. 87 in pol kr., ker toliko gro bivšemu nadzorniku za pot, ko je prišel enkrat šolo ogledovat. Ker se nam prav nič ne ljubi prebirati dolgočasno birokratične paragraf« šolske z njihovimi dostavi, opombami, oddelki, dodadki vred, ne vemo, kdo mora plačevati nadzornikom njih pota in kako se mora to zgoditi. Dozdova se nam; ako hoče vlada šole nadzorovati, naj jih plača sama. Dve reči ste pa pri tem po-mislika vredni, nemoremo jih tedaj zamolčati. Prvič. Ali ni nekako sramotno, da se, ker je menda srenjskn blagajnica prazna, so nadzorniška plača pobira od hiše do hiše, kakor „schlatkreuzerji", po hišah pravimo, kjer ljudje ali nič umojo o uovi šolski napravi, »li ki jih krč lomi , kodar lo slišijo o njej ? S tem no krivdamo župana, ker mora denar vkup spraviti tako ali tako , krivi so oni, ki silijo župana k ta-kemu djanju. Drugi pomislek je ta: Karkoli bi se bilo omislilo za šolo,  n. p. kaka hišna oprava, mehanično
plus redevenir Allemands ! Nikdar, nikdar več nočemo Nemci postati, rajšo plačamo, kar Prusi zahtevajo, rajše so damo do zadnjega prebivalca izkoreniniti, ali Nemci nočemo nikdar več biti! To jo gotovo doBti jasno govorjeno. —
Kmalo po sedanski katastrofi je dal bogati alza-sijanski fabrikant Dollfuss v Muhlhouse-i podpisovati adreso na francosko republikansko vlado, ktere celi za-držaj jo bil samo v teh besedah: Nous sommes Fran-<;ais, nous voulons rester Francais ot aussi mourir Francaisl Vsemu prusovskemu strahovanju vzlic, ktero, kakor je znano, nobene šale ne razume, brojila je ta adl •osa v malo dneh čez 300.000 podpisov!! Kaj ne? To je faktum!
Nemški ehanvinisti pa kričijo: Vi morate spet naši biti, ker — ker — (druzega vzroka ni najti) ste pred 200 iu 300 leti k nemškemu cesarstvu spadali ! Ako pa nočete dobre volje, wir vverden euch schon moreš lehren, saj imamo še zadosti pruskih žandarmov in landratov ! Kaj no ? To so tudi pravi kulturo na zapad nositi! — Alzasijanci in Lorenezi pa na to pravijo : Dopuščamo, prav lahko mogoče, da so naši preddedje pred '200 in 300 leti Nemci bili, ali časi so se spremenili in s časi tudi mi; mi smo dandenes po svojem jeziku v ogromni večini, po svojem mišljenji, po svojih vspomenah, po svojih slavnih možeh, po svojih običajih iu po Bvojih prijateljskih in rodnih zvezah skoz in skoz Francozi in zdela bi so nam največa nesreča, ko bi spet v nemški jarem nazaj prišli, kterega smo se po svojih mislih iu nadah za vekomaj rešili. Po svojih načelih vi Nemci lahko celo Francozko in severno Spanj-
orodje, kaki učni proporaočki, kar šola vse krvavo pogreša, za vse tako in enako ali bi 6 goldinarjev 87 in pol kr. koristneje ne potrosili, nego za to, da je g. nadzornik kake pol uro šolske stene ogledoval in učence Štel V Nova era kar nič ne opravi brez novcev ! In kako ponujajo ta precartani liberalizem, nič drugače, ko prekanjen Žid pozlačene uhane ali pol trohnele rute. V našem primerljaju tirjajo od Brenjo denarja, eno se bodo doseglo ; šola so sicer zarod tega ni zbojšala niti za reparja, srenjčanom pa se bode olajšala — mošnjica. — Snega je pri nas jako veliko. Nad Kranjem stat že  dva  človeka   v visokem snegu opešala in zmrznila.
Is Rus, 8.  jan.   [Izv. dop.J   Nemila smrt si je pri nas zopet vzela svojo žrtev, včeraj namreč srno pokopali svojega obče ljubljenega, od vseh strank spoštovanega poštenjaka in narodnjaka M a i t i na (J r i z o 1 t a posestnika v Smolniku.   Kaj je  bil rajni nam,  so razvidi iz toga, da lehko trdimo,   ka je bil rajni za Ituše to, kar Toman  za  celo Slovensko,  Robljek  za Žalec. Kopač za Slatino.   Slehoru faran je prepričan, da smo zgubili   svojega    najboljšega    moža.   Grisolt se sicer ni   mnogo   šolal, pa bistri um ,  lastni  prid  in blago srce sta   pripomoglo, da si  jo  prilastil  popolno za dostno omiko,   česa   bo  gotovo vsak prepričan, kdor ga   je   čul govoriti pri   mariborskih   volitvah. Ravno po tth volitvah pa je  začel  bolehati,  ker si je zmago protiuarodno   stranke   preveč k srcu   vzel.   Pogreb je bil   slovesen,   udeležila   se   ga je jako številna rano žica   in   tako   skazala tužnim  srcem rajnemu zadnjo čast. — Jako ginljiva  jo  bila pri maši vložona. nalašč sestavljena pesem :
Slišim jokat' z visoke planine, Kde popred je ptiček  sladko pel; Kdo le gre od Bvoje domovine? Kdo le bode deues slovo vzel V
To jo Grizolt naš prijatelj dragi i. t. d. prostor ne pripušča celo pesem prijaviti. — Na grobu so mu pevci iz Fravhajma in Maribora zapeli Jenkovo na-grobnico, položili lovorov venec s slovenskimi t rakov i, gospod župnik pa njegovemu spominu posvetili nekoliko srčnih besed.
Severna stran starega Pohorja je zgubila izvrstnega domačina, upajmo da je njegovo delovanje prišlo na dobra tla, da bodo njegovi prijatelji in vrstniki to nadaljevali, kar je on pričel. —
Is Globokega pri Brežicah, 8. jan. Razpošiljalo se je vsem krajnim šolskim odborom vprašanje, ali hoče krajni šolski odbor i/, srenjskih denarnic uči-
telje plačevati, ali pa se njih učitelji naj plačujejo iz okrajno blagajnice.
V celem brežkem okraju sto samo dve občini razumeli pomen tega vprašanja; brežka mestna, ki potrebuje na leto za svoje gg. učitelje 2500 gld., ki jih sama rada ne plačuje in pa Pišečki šolski krajni odbor, ki 400 učitelju odločenih forintov lehko prevzame.
Pišečki šolski krajni odbor je na to prašanje odgovoril : mi prevzamemo plačilo g. učitelja iz srenjskih kas. Ali Pišečani obračajo, brežki okrajni zastop pa obrne. Kaj samo Pišečanom naj so posebna klobasa peče?! Razun zastopnika Pišečkib srenj sta še dva druga gospoda stopila na stran arenjske avtonomije. Njih imena so se nam prikupiti začela. Debata je bila nek tako huda, tla so si začeli postavo pod nos metati. Večina je odločila. G. učitelju pišečkemu pa so je že prej poslalo povabilo, naj prido po piačilo v okrajno blagajnico. Slavni, avtonomijo ljubeči ot..ajni zastop I ako jo odgovor pišečkega krajnega šolskega odbora brez vse veljave, in vi pašaličko o njem ravnate, radi bi vedeli, čemu ga pa vprašato ?
Trosi so med ljudstvom : 10 procentov je že za vso srenjo brežkega okraja naložeuih za plačila gg. šolnikov in drugih šolskih zadev, toroj tudi Vam Pišečanom ; ako hočete vendar sami plačevati svojega g. učitelja, imate tedaj dvojno plačilo za g. učitelja, namreč v okrajno blagajnico 10 pret. in ne veliko manj v krajne ali srenjsko. Protestujemo odločno proti takemu podiranju autonomije, — proti krivemu razlaganju postav; in prosimo Vas velečastiti g. Herman, ud deželnega odbora, da nas na svojem mestu varujete spon brežkega okrajnega zastopa, kterih smo če dalje bolj siti.
Politični razgled.
Tu dni se je bilo na Dunaj i sešlo miuistersko sve-tovalstvo, ki se je pečalo zlasti s zunanjimi vprašanji. Ka) so je sklenilo, ni šo znano, iz Pešte se brzojavija nn Duuaj, da bodeta Potočki in Stremavr sestavljala novo mi-nisterstvo, in da bodo Potočki v kratkem poklican v tu namen na cesarski dvor v Pešto. Državopravna opozicija dobro \6, kaj jej je pričakovati od ministarstva, kterega bodeta sestavljala ta skoz in skoz ustavo verna ministra. Itak sta bila do zdaj brez vsega programa, kaj še le bodeta, ako opozicijonalni poslanci ne pridejo več v državni zbor, česar smemo z vso gotovostjo pri čakovati.
Vcislajtanski delegaciji imajo generalno debato o vojnem proračunu. Rechbauer in Giskra in drugi so govorili proti previsocemu vojnemu proračunu; Francoska jo bila prva vojna moč in vendar jo propadla, a zdaj brez tega razvija nnjvečo hrabrost. Reust se je izgovarjal, da Avstrija ni zato neutralna ostala, ker ni imela pripravljene armade, ampak iz drugih razlogov. Heust se boji, da bi govori kakor Rochbnuorjovi utegnili razrušiti prijateljske razmero do drugih držav, ktero je „Bonst vedel na mirni poti" doseči. Sklenilo s<> še ni nič, samo od strani finančnega rninisterstva se je zagotovi jalo, da so njegovi računi in proračuni konec leta 1870 skazali so kot resnični in vojni minister je tirjaje svoj visoki proračun trdil, da Avstrija velike armado no potrebuje za ofenzivo, ampak za defenzivo, kar pa je v velikom protislovji z Beusto-vimi prsmi razglašenimi v rudečih bukvah, kjer n. pr. podonavskim kneževinam žuga z avstrijsko silo, ko bi te dežele hotele tirati politiko, ki hode ravno njim koristna, a ne g. Bcustu po volji.
I/ Petersburga so pišo „Polltiki", da se ruski vladni možje posinehujejo Beustovim korakom in zlasti njegovemu odgovora na češko spomenico. V Rusiji od Avstrije nič več ne pričakujejo, in kader hote govoriti jo nsbvaležnosti, poslužujejo so prialovico: Vračati dobrote tako kakor jih vrača Avstrija. Vsi ruski listi pišejo proti Beustu in „Golos" odgovarja na Heustovo ŽUganje, da bodo Ceho prepustil Prusom, z besedami : „Pot iz Berolina v Prago gre čez Mokvo*.
Francoska bode menda vendar poslala svojega zastopnika k londonski k o n f o r o n c i j i. „Frnnce" pišo o tej zadevi: „Jules Favro jo iniol 4. t. m. dobiti popotni list, ki mu bo dajal dovoljenje Francosko zastopati na londonski konferenciji. Favre je dobil ob enem zagotovilo, da ga bodo v Londonu tako sprejeli, kakor to t i r j a narodna čast francoska. Konferenca se ne začne, prodno no doido francoski zastopnik.
Kakor tudi nemški listi opisujejo obupno stanje francoske armade, vendar no preide skoraj noben dan, da ne bi se v. bojišča slišalo in bralo o novih fran-i o kili zmagah. Iz vzhodnega bojišča naznanja telegram, \in so 10. t. ni. Francozi pri Villersoxel nekoliko milj oil Belforta sijajno zmagali proti Prusom in da so omenjeno, stratogično jako važno mesto z bajonetom vzeli. Boj jo trajal celi dan. Ravno tako so o Gari-baldiju pripoveduje, da je Prusom odvz 1 mnogo živeža in da je zdaj dobil 10 tisoč novih vojakov. Garibaldi zdaj stoji  blizo Gbamplito,  Bourbaki v Saux. Pruska
sko anektirate, kajti pred 900 leti je bdo Arolatsko, Avstrazansko in Tolozansko kraljestvo tudi nemško. — Kar to zadene, to nima pri vaših nemških mednarodnopravnih načelih nič odločiti, par stoletij več nli manj, to tacega moža kakor jo „olle Willemu in pa nemško profesorje strašno malo briga! —
Ktori poštenjak poreče, da nimajo Alzasijanci s svojo argumentacijo prav? Res je, da so bili enkrat Nemci, ali dandenes so sliši le v oddaljenih dolinah in soteskah med kmeti nlemansko narečje na polovico s francozčino pomešano, v mestih in trgih pa, kakor v Strasburgu, VVeisenburgu, Frnschvveiler i. t. d. je pa jezik materini, šo enkrat poudarjam, jezik materini vseh prebivalcev izključiva jezik francoski, kakov v Tou-louse-u, Marseille-u ali Bordeaux-u. V vseh krogih javnega francoskega življenja nahajamo odlično Alzasijance, ktori m ni nikdar na um padlo niti ne pade, da so Nemci. — Spominjam tu sloveče časnikarje: Neftzer-ja, Dollfussa in "VVeissa. Neftzer jo ustanovil mnogo časnikov, med drugimi „Lo Temps" v Parizu, 59. leta sta Dollfuss in Neftzer utemeljila „Revue gormaniipie" z namenom svoje f r a n c o s k o rojake z nemškimi proizvodi seznaniti, "VVeiss je drugi vrodnik slavnega „Journal des Debats". Ukebach in Hourik Murgor sta celemu svetu znana francoska romanopisca, oba rojena Alzasi-janca. General Kleber, maršal Kellermau in maršal Ney, vekovito sloveči v povestnici časov prvega Napoleona, so Alzasijanci. Haussmann, znani parižki prefekt iz časov sedanskega junaka, je Alzasijance in general Schmitz, chef Trochu-vega generalnega štaba v Parizu, jo tudi Alzasijanec i. t. d. bi še lahko „in infinitum"
navajal, ako ne bi že ti izgledi zadostovali dokazati,' da so ti „nesrečni- Alzasijanci tudi v praktičnem in javnem življenji skoz in skoz Francozi.
Načelo narodnosti je noj poprej Napoleon 111. kakor inerodajen princip v politiki javno in tako rekoč uradno proklamirah Gotovo on tega ne bi bil nikdar storil, ako bi se bil le trohico za svojo Alzasijance ot comp. bal. Niti so ni mož v tej zadevi zmotil : ko se jo za uravnavo po tem načelu tako rekoč cela Evropa začela previjati in rušiti, ni se nikdar niti najmanjša senčica tega vpljiva v Alzasiji prikazala. Ko so se že začoli nesrečni Sleswig-Holštanjci iz zavetja naj-svobodnejše lutave na kontinentu pod policijsko prusko „Pikelhaubo" pomikati, ni so za to niti en Alzasijanec ali celo Lorenez ganil, ali da bi bil le besedico simpatijo javno za to izrekel ali zapisal. Nemški pesnik Alfred Meissuer sam jo 59. leta (nekteri trdijo celo po nalogu tedanje Bachove vlade) celo Alzasijo pred bitko pri Magenti prepopotoval in tam nemškega duha isknl. Prijavil je potem nekoliko jako zanimivih feuilletonov v dunajski „PresseM, kjer žalostno kakor prerok Jeremija na razvalinah Jeruzalema toži, da je v teh lopib. uekdaj nemških pokrajinah vso na veke za nemški duh izgubljeno, drastično pripoveduje, kako bi ga bili kmalu v neki boznici — na kmetih pretepli in zaprli, ko jim jo začel nekaj o uemških bratih onkraj Reno pridigo-vati ; le edino izvrstno znanje francoskega jezika ga jc iz te novarno8ti rešilo, da je pozneje mogel kmetom dokazati, da se je s početka samo šalil. — Toliko o Alzasiji, Loreoo nisem omenjal, ker ona je dandenes skoz in skoz na kmetih in po mestih francoska. Da je
I Še mnogo nemški govorečih Loreaezov, so samo puhlo laži nemških chauvinistov. Kdor so bode o tom bolj natanko podučiti, naj boro izvrstno statistiko sicer ultragerman koga in Slovane žoročega profesorja Leop. llausner-ja (Lemberg 2. Biindo 1808.) —
Nemci se v svojih zahtovanjih samo na to opirajo trde, dft so jim Francozi Alzasijo in Loreoo pred 200 in 30O leti a silo in goljufijo vzeli. Ali meil pamet-njaki, nt med divjajočimi, besnimi nemškimi chauvinisti govoreč, moram odkritosrčno izpovedati, da ni bolj puhlega, gnjiloga, barbarskega, vsakemu mirnomu napredku in vsakej kulturi pretečega načela, nego je ta izjavljen po „ollc \Villeni" in po njegovem repu, sestavljenem iz nemških profesorjev. Kaj bi bilo, ako bi mi Slovani enkrat do take sijajno vlasti in do mogočnosti prišli in bi porabo tega principa proti Nemcem obrnili rekoč: Gornjo Štajersko in Koroško, nekoliko Tirola in Salcburga in spodnje Avstrije, Slezijo, SaksouijO, Bran* denburg, Pru-ojo, Potueranijo, oba Moklenburga, lliigen i. t. d. ste nam pred toliko in toliko sto leti s krvavo silo in grdo goljufijo vzeli, to vse mora zdaj zopet naše, slovansko postati in ostati! Vsi nemški profesorji bi soglasno kakor v kaki opori „Chor der Rache" kričali : To so barbari, Hotentoti, Azijati, Čingisknni itd. In ako bi jim odvrnili: saj ste nam vi izgled dali, s tem, kakor sto vi Alzasijo in Loreno zahtevali, bi celi „Chor der Racho" nemških profesorjev šo hujše za-grmel : „Ja Baur, das ist was anderes !u Takrat so so tega načela Nemci držali, ah dandenes se ga Slovani, to je vse kaj druzega I (Daljo prih).
poročila pnč tudi vodo poročati o tnalih n mških ima-gah proti francoskim prvim stražam n posamesnini oddelkom, vendar so postalo pruske vesti Cisto uoza-nealjive. Gotovo je le to, da prav saroVo streljajo proti par.škim tr.ln',. v ni, kjer so neki napravili Že dosti labd« zlasti ker se začenjajo poslopja onematK Kako resti« ssorajo biti posamesne bitkel vidi se i/ toga, da so v bitkah '2. in :>. t. m. Praocosi stoli 4000, in Prosi pal 9000 mrtvili. Zanimivo jo posebno to. da vse novine Že priinavajo, ka iioajo Francozi /.daj že toliko vojakov na nogah Lakot Nemci i" da se torej v odiočivnih lutkah ne bodo imeli vojskovati i-r»ti preložuim nasprotnih-. > ečinam.
Razne stvari.
(S o kolski v o č c r.) Dno 5, t. m. se je obralo društvo »Sokol- v telovadnici in predstavil se je drnžabnil »mgjiovi učitelj gosp .1. Z. Veael/, Ima-novani gospod je to večer telovadil tako izvrstno, da so reci mora, da i s „Sokol" na tako moč lahko ponosen. Razen udov bode gospod V e s a 1 y podttčeval tudi rokodeljeke tanto in to vsako nedeljo popoldne ob treh v Sol i telovadnici brezplačno, k r je odbor žo naznanil voditeljem nedeljskih Sol. Po zboru ja bil kaj krasen sokolski v. čer v Tavčarjevi goatilnlči. Pctj-jo bilo izvrstno, posebno so je dopadol zbor »laika salata", ki so je moral večkrat ponavljati. Gospod AJeiovei bral o ljubljanskih društvih. Godba Hny-novega polka je»godla izvrsten slovanski potpouri, kttf-regaje sesl i kapelnik gosp. Schantl. Občinstvo je posebno pesmi „Ilirija oživljena" in »Naprej* navilo-leno sprejeto. Po dokončanem programu je govoiil gosp. Nolli volilo za novo leto. Opominjal je Sokolce se pridno popri joti telovadbe in se ogibati nedemokratičnega vodenja, potem bo „Sokol" svoje poroti zopet mogočno prostri. Skoraj Čez polnoči ie trpela prav animirana zabava, h kteri jo izvrstna kuhinja in po strežba gosp. Tavčarja v občo zadovoljnost pripomogla;
': (No sreča.)   Iz Konjic  se  nato pile:  Na sv treh kraljev  večer je v neki hišici   med Konjicami ii Slov. Bistrico žena svojih čvotero otrok na peč spravila, v lukničnsto  peč  dobro zakurila,  okolo  njo plenic in drugih eno   navesila.  in šla potem za svojim možem v krčmo.   Cunje  se vžgejo,  otroci kričijo, ker jih začne dim dušiti,  ali nikogar ni bilo pri hiši,  da bi jih liil reži),   Naj starejši otrok jo bil v petem leta — mlajši še lo V4 leta star.   Ko mož in žena ob Bmih na večer domu pridete in hočeta v hišo. je bila vsa polna dima in vseh č\ tero otrok je bilo — mrtvih. Sodnijaje za čela preiskovanje.   V nedeljo so  vseh čvotero  v eno jamo položili.
* (Okrajni Z a S top v Konjic a h) je sklenil prošnjo do deželnega odbora, naj bi so volilni red za dež. poslanca tako spremenil, da bi v Cel j i trije okraji enega in drogoč trije okraji drugega deželnega poslanca si volili. KonjiČani bi radi sc z Laškim in Šmorskim okraji m združili, Celjanom, Gornjogrančaoom in Vranščanom bi pa druzega prepustili. To prošnjo tem podpirajo, da bi manj stroškov bilo; kedar bi eden poslanec odstopil, bi no bilo potreba volilcem od vseh 0 okrajev priti, temuč lo od treh. Ali bi pa narodna reč pri tem pridobila — je več ko dvomljivo
*".»**su: - - • < -t -'-i '^asiJ mmftTnrgcTmir.-ia.:-.t>twx'.aama- -:
Vinska dražba.
I>ne 12. jannvarja t. 1. so bo pri vinogradu podpisanega v zgornjej Polskavi okolo 90 Startinjakov lastnega pridelka, deloma iz- ^Š^1 vrstno blago iz tečajev 1868—1870 iz Poljska.vskih in Ljutomerskih goric po javii") dražbi prodajalo, k kterej so vabijo kujici. (3)
Dr. Dcminkuš.
Edina zaloga najnovejših znajdeb.
Svarilo. l*o meni v kupčijo spravljena „Pasta P o in p n d ur'*, ki je k«• t izvrstna skokoma našla oboe prizmi nit-, nekoliko časa neka ftnn« ponarejajo, naj tore] ji. n. oličin-itvu .'vi'', da se edino prava izvirna obrazna past a dobiva   1»'   pri   podpisanem.   Ona  hitro vse odpravi sj>u-
icaje as obraan, lajsvoe. pego, sinje, sploh ohramije, o» lepšuje in mladi obraz. Piskerc po gld. 1.60
Vse ju mogoče. Kdo bi bil jirej vrjel, da so bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; s prostim prav umnim orodjem bo je posrečilo, da moro sluhu oko tudi v mrt k h v najtenjo iglo laliko vdčti nit, in velja tu strojček s jiodukom le 25 kr.
Zobje ne bolo več. Vsak zobobol, izvirajoč iz re-vme ali prehlada, sc mahoma ozdravi z novimi berolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko bi kapljo no pomagale. 1 tlaemi s podukom 80 kr. ~Kt§T~ Politur pasta. Neprecenljiv domač pomoćek, s kteri m vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo poli tira, Škatljica s podukom za celo garnituro §0 kr.
~J^T" EbsašilttS krogla za srebro (putz-kugcl), izvrsten pomoćek pvttoviti in osnažiti oslepelo kovinske predmete. Ne-pogreiljivo M -datnrje in srobrarje, po 5 kr.
itegidator za vse ure je regulirana sebična ura s kompasom, vsaoenui priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti: fino po 25 kr.
Štapa za pranje. S to stupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasli pa se perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 29 kr.
Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsa čemu lomastil manje po 30, 40, >o I r.. reče po 70, 90 kr. I gld., veliko / dvema kij ti-i Jama DO 1 gld. ;  k popotnim torbam j)0 25, 40—.r>o kr.
Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo ninaihv.ovanja, par po 10 kr.
Angleške škarjo i/, najboljega jekla, različne vrste različno po 90, 25, SO, 8fi—45 kr.. verižica 10 kr.
Prav koristne so nove mašinske olovke, bre* sitnega ostrenja, tudi se špice ne lomijo : v les vdelane po 10 kr., v kost po 1"» kr., s peresnim ročnikom in nožem 90 kr.: potrebna tekočina za 11 mesece 10 kr. Kos uninn-radirgumi za svinec in tinto 6 kr. -JS^" Nog ne premakati je vsaeemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjeve apreture za usnje, ki delu usnje mehko in nepremakljivo, tako da so tudi še dolgo nošeni firevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 Ha-nin po U0 kr.
Perzijsko barvilo za lase, s kterim se mahoma sivi lasje nI i rujavo ali črno pobarvajo ; ob enem ohranuje naravno čvrstost. Ono je iz zelišč in vse neškodljivo. Karton H jiodukom '2 goldinarja.
Najnovejša štupa za rjo, garantirana. Z njo se otl-jiravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tkanin, tudi z jekla in železa.
Obroči  za kurja  očesa  iz  angnrske volne,   19 za
26 kr.
Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo ;  mal flaeon 2a, velik 45 kr.
Tekoč lini. Nejiogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko Vsak sam oskrbi v vsakem gosjiodarstvu juipetijoče se popravke) ta lim se drži leta in leta in se mrzel rabi. Velik tlacon po 25 kr.
Nedišeče, nepreuiočljive jiosteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih in otročnicah; j>o 90 kr., gld.: USO, 1.50, 1.70.
^sjp* 0. k. pri vil. aaponintk masten eter v kratkih tre-notkih odpravi vsakojake madeše iz vsake obleke in tkanine brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vso enake fabrikate, ker nobene barve ne oškoduje, se mahoma posuši in no diši. Prijioročljiv tudi za čiščenje rokavic.. Klaeon s jiodukom 40 kr.
Štujm proti jiotečim so nogam odpravi sitni jiot na nogah in iz njega izvirajočo smrajo ; tudi obutalo konser-vira. Škatljica a podukom za 3 mesece dovolj jio 50 kr.
Pariški univerzalni kit nernzrušljivo in hitro zveze ne le steklo, porcelan, kamen, morsko jiono, les itd., am-jiak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, jiorcelnn s steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč jirav dober. BJaoon 80 kr.
Pečatno marke za pisma, hi soznrad ročnosti, ceno in gotove zaporiee boljo kakor olilati ali vosek, najlepše, z vsako lirmo, grbom, imenom ali monagramom. ono mark jio gld.: l.ilU, 1000 mark 1 gld. (iU kr,
Rogulator-pereSB pojiravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da jo z istim peresom mogoče nujtenjše kali-gratične, jia tudi najdebelejše črto jiisati. 19 peres '24 kr. £a^T" Prave angleške britvo z dvema nožema jio 20, -'to. 40 kr. ; s no .i po 50, 60 kr., najliueje s a noži po 60, 70, iio kr., I «ld.; s 4 noži 80 kr., gld.: 1, 1.20.
Najviše patentirana misnica za miši, podgane, krte
in škričke.   Prodaja se  z   garnntijo velika kositarjeva posoda po I gld.
B9 " Najboljše zdravilo uhraniti si Irišiie lase in bele ali sive j>očrniti je orehovo olje; vsi kemični preparati so škodljivi. Hčastujem se naznanjati, tla imam bogato nalogo nepokvarjenega orehovega olja.
Praktična znojili, a I Vendar se je jiosrečilo iznajditi prali za črnilo, kteri bo vsacenia po volji; jirekosi vae do-sedajno glede dobrote in cene. Će se jirilije nekoliko vode se v hipu napravi najboljša črna tinta, ki je ko j za rabo. 1 paket, dovolj za 1 boku I, velja 'JO kr.
Brilantni prah, nov, dovrSen, kemično sestavljen nietaličen prah, ki se skaže vrednega svojega imena. Predmet, iz žlahtne ali iz nežlalitno kovine, ki je umazan, zastarel in ima neizbrisljive madeže, so s tem prahom podigne in so briljantno svoti. Ta prah osnaži in polira jiredmote nenavadno hitro. 1 škatljica z navodom '25 kr.
Nova snajdbs« Kemični svinčnik nadomestujo najboljše črnilo za znamkovnnje : j>iše se ž njim na robo, na kterej so hoče naj>raviti znnniko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko seje niha enkrat oprala, je znamka popolnoma črna in nei/.brišljiva. 1 kos velja 35 kr.
Prah za jiosrehriti često izvrstno služi; jiosrebri vsako kovino v mnlo minutah in se posebno priporoča za jiredmote s srebrom platinme, ki bo izgubili barvo. Predmeti jmkfongasti so premeno v srebro. 1 jiakot "25 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezovanje, najlineje 25, 35 do 45 kr. t ikarjiee za izrez-Ijavnnje, najlineje '20—30 kr. Škarna verižica 10 kr.
Izvrstna laknu maža s kavčukom zmešana, da se usnje ohrani.   1 škatla (1 funt) 30 kr.
<!oprniško črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostane najbistrejsemu očesu skrivnost; le ta ga more brati, ki ima navod. 1 sklenioa tacega črnila'25 kr.
Električne krtačiceza zobe, s kterimi se brez vRake jiaste in družili zdravil (saino s čisto vodo) zobje osnažijo, da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih veo iz-jieča, je cena za eno le 60 kr.
Nove mašine za bolhe loviti so prodajajo po '20 kr. Radikalen pripomoček, da se kurja očesa v 8 dneh popolnoma odpravijo. To novo iznajdeno sredstvo jjrekosi vsa dosedajna in smo   jiorok zanj.   1 škatla  z navodom kuko se rabi 40 kr.
Edina zaloga v Avstriji nepojiačenega antičnega olja. ki ima v sebi čudovito moč, da odjiravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast las celo na plešah v jako kratkem času pospeši, — tudi zataro lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zmočkanji, proti trganji v udih, revmatizniu, senu in če se nop;aali roka zvine. Več v priloženem popisu. 1 sklenioa I obi.
Pravo jjrekvolno Ulyoerin-mjilo z najlinejimi vonjavami, kos po 5, 10, 15, 20 kr., veliki 2", kr.; 1 jiosoda pravega mazila za lase iz konjske masti 80 kr.; (Jlyeorin-injilo, tekoče, I sklenicn 2"> kr. : — Glycorinov cvet, da ne ohrani koža čista, 1 steklenica 4*> kr., knkor tudi drugi predmeti jiarlimerije in toalete iz domačih m tujih krajev v največej izberi.
Izvrstna zmes za lakiranje tal pa sobah s kavčukom, ki da t lam naj lep":i blesk, in dalje traja, ko vse druge. 1 škatla zadosti za eno sobo 80 kr.
Zmes za usnje s kavčukom, da ostane usnje nepo-gibeljno, se jiosebno prijioroča za konjsko jenuenje itd. Kositarua pušica lil) kr.
Nnjboljša pasta za britve. Z njo se jirihrnni to, da britev ni treba brusiti. I škatlica 25 kr.
Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s kterimi se prav lehko, brez. muje vsake ostrine, škarje, noži itd. v enej minuti zbrusijo. I koR samo 86 kr.
Medicinsko injilo, smolnato, imenovano čudežno mjilo, potrjen in gotov poinoček za vsakoršno bolezni na koži, BOPOr lišajo, garje, srbečico itd. Se rabi jiri otrocih m odrnšćenih. 1 kos z navodom 25 kr.
Najboljšo dunajske vode za odpravljanje madežev, velja sklenioa 10 kr.
Enerivoir odpravi hipoma il jierila in drugih rob vsak nov ali star tintni madež.   1 sklenioa velj t '25 kr.
Mušni eter za izbe, kuhinje, Bobe, jirav jirijetno vonja in prepodi v četrt ure še toliko muh. 1 sklenica 30 kr.
Vse nevidljivo so vidi po novih topnih drobnogledih, ki 10-, '20-, 30- do lOOkrut vsako reč povekšajo, tako da so celo Hvalice v attldenfiniui dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koristijo, n. pri kupovanji moke, žita, stroenvh pridelkov, sjiecerij, tkanine, za razločevanje in naravoslovje itd.    1 kos kr.: 40, (50,80, gld.: 1, 1,20 1.50.
Smrt vsini Bitnim mrčesom! y. novo znajdeno tekočino, ki vse mrčvse pomori. Ta tekočina umori vbo mrčes o in ob snem varuje, da so no vgnjezdijo. Itabi se proti stenicam, šnrkoni, moljem, bolham itd. 1 sklenioa, velika 80 kr.
Svarilo: Kor ae imenovani predmeti tudi ponarejajo, obraćam pozornost na to, da so le v podpisane] zalogi , dobivajo nepopačeni. Ceniki vsili predmetov v zalogi se oddajajo brezplačno. Tudi obračam pozornOBt čestitih pr 'bivalcev po deželi na moj komisijski oddelek, to jo edina štaeuna. v tej struki, v kterej so najmanjše iu največje naročilo iz kteregti Koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj za obilna naročila (7)
prva avstrijska komisijska Atacima A. ITViocliii miis-anaDiinaji, Prntcrstrasse 2G.
C (božjast)
pistu en n zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor II. I4i!li«<»fi v ll«»rolims.
zdaj: LouiRenstrasse 45. — Ozdravil jih je žo nad sto. (41)
Jrdateli ir. vredniir Anton TutoAIi1
1 < t>r    «.,»« V 1.- -tro m
Tinkar: •■'d-.«»> ir-r.Krh'1/.