ptajerc" izhaja vsaki elek, datiran z dnevom [naslednje nedelje. Inina velja za Av-jjo: za celo leto i krone, za Ogrsko L~. 50 vin. za celo r;za Nemčijo stane i celo leto 6 kron, za Tenko pa 8 kron; forugo inozemstvo se 13ItQr čuni naročnino z o/.i-luilCI m na visokost pošt-ine. Naročnino je plani naprej. Posamezne ev.se prodajajo po 8 v. tdnišivo in uprav-5tvo se nahajata v uju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Štev. 4, T Ptuju v nedeljo dne 23. januarja 1916. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/i strani K 40 — za "/* strani K 20 — za V« s'trani K za Vi« strani K za Vm strani K za '/«» strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 10 — 5 — 250 1 — XYII. letnik. ženo Po sku nrvo o, djf cen n rvi sovražnik na tleh; Črnogorska se je brezpogojno udala in prosi a mir. — Cetinje naše! — 21-drievna novoletna bitka v Galiciji za jas zmagovita; Rusi izpbili 70.000 mrtvih in ranjenih ter 6000 vje-(h. — Laški napadi ponehali. — Zmagoviti boji Nemcev na morju Cetinje v naših rokah. K.-B. Dunaj, 14. januarja. Uradno se da-8 razglaša: Glavno mesto Črnogore je v naših rokah. raženega sovražnika zasledujoč, so naše čete eraj popoldne vkorakale v Cetinje, prestolico nogorskega kralja. Mesto je nepoškodovano, ibivalstvo mirno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Ravno ko je zadnja naša Številka izšla, pri-je telegram, da so naše hrabre čete zavzele stolico črnogorskih kraljev, Cetinje. S tem je tretje sovražnikovo glavno mesto v naše e. Nad Bruseljnom, Belgradom in Cetinjem polajo nemške in avstro-ogrske zastave, trije vražni kralji so izgubili svoje dežele. Mesto inje samo ob sebi je malo in ima komaj 00 prebivalcev. Vendar pa je osvojitev tega keta tudi v vojaškem oziru velevažna, čeprav bila po zavzetju Lovčena pričakovati. Kakor >vo gnezdo leži Cetinje v skoraj nedostopnem ovju. Ali pred našimi vojaki se je moralo sto ndati. Več kot 130 let ni prestopila ao-žnikova noga Cetirjje. Takrat so bo Torki »ti polastili in so ga požgali. Zdaj pa so »rakale avstro-ogrske čete, ki seveda prebi-atvu niso ničesar storile in so tudi mesto po-noma nepoškodovano pustile. Medtem, ko te jele vrstice pišemo, pa je došla še veselejša t. da je črnogorski kralj Nikita padel pred Sim vladarjem na kolena in ga prosil milosti. pogorska se je udala. Zavzetje Cetinja pa je \ predpogoj za to kapitulacijo. in v zraku. Uspehi na Ruskem. (Avstrijsko uradno poročilo od p o n d e 1 j k a.) K.-B. Dunaj, 17. januarja. Uradno se danes razglaša: RuBko bojišče. Ob besarabski in vzhodno- gališki fronti postavljene ruske armade so tudi včeraj ponovitev svojih napadov opustile. Vladal je v splošnem mir. Le v prostoru vzhodno odRaraucze prepodile so naše čete pod ljutimi boji sovražnika iz neke spredajšnje postojanko; zasule so njegove jarke in uničile njegove žičine opore. V prostoru armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda bili so trije ruski napadi proti črtam naše bojne straže zavrnjeni. Italijansko bojišče. Topovski boji na posameznih točkah primorske in tirolske fronte trajajo naprej. Cerkvena postojanka od O s 1 a v i j e bila je od naših čet zaradi tja združenega sovražnega artilerijskega ognja zopet izpraznjena. Na Goriškem prisilili so naši letalci več italijanskih balonov, da gredo doli; obmetali so tudi sovražna taborišča z bombami. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.B. Berlin, 17. januarja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Nobeni bistveni dogodki. V mestu Lens bilo je s sovražnim artiljerij8kim ognjem 16 prebivalcev ubitih in ranjenih. Vzhodno bojišče. Soežni viharji preprečili so na večjem delu fronte bojevno delovanje. Vršili so se le na posameznih mestih pati ulj ski boji. Vrhovno armadno vodstvo. Črnogorska se je brezpogojno udala. (Iz avstrijskegauradnega poročila od pondeljka.) K.-B. Dunaj, 17.januarja. Uradno se da-neB razglaša: Kralj Črnogore in črnogorska vlada sta dne 31. januarja za vstavIjenje sovražnosti in pričetek mirovnih pogajanj prosila. Odgovorili smo, da se zamore tej prošnji ugoditi le po brezpogojni odložitvi orožja črnogorske armade. Črnogorska vlada je včeraj od nas stavljeno zahtevo brezpogojne odložitve orožja sprejela. * * * Prvi naš nasprotnik se je torej pod mogočnim pritiskom naše armade u d a 1. In sicer se je na našo zahtevo popolnoma brezpogojno udal. Odložil je orožje, predno so se pričela mirovna pogajanja. S tem je rečeno, d a mora vsak pogoj sprejeti, ki mu ga bode stavila naša monarhija. Priznati ee mora, da je bil črnogorski kralj Nikita v hudih škripcih. Prvič v svojem življenju se je ta zviti lisjak Nikita zmotil; mislil je, da bode čvetero-zveza močnejša in pridružil se ji je. Ali kmalu je moral svojo zmoto izpoznati. Namesto, da bi on zavzel našo krasno trdnjavo Cattaro in si tam uresničil novo lepo prestolico, naskočile in in zavzele so avstrijske hrabre čete ^premagljivi" Lovčen ter zasedie Cetinje. Zdaj je padlo Nikiti srce v široke hlače. Izpoznal je, da se je zaračunal in — da bi rešil, kar je mogoče, se je udal ter prosil za mir. Ne da bi precenjevali pomen tega dogodka, treba je vendar nekaj opomb posebno naglašati. Kralj Nikita velja za najboljšega diplomata na / BtraachlU'ova greneioa Is »elanjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem napore neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti » turiste, lovce, vojake, ^=s=== romujt itd ■ = Balkanu. Ako se je on brezpogojno podal, po- • tem je izgubil vero v zmago naših sovražnikov, i Sprevidel je, da Avstro Ogrsko in Nemčijo z nje-Dimi zavezniki ne more nikdo premagati. D o- j komentiral je jasno, da je naša' zmaga gotova stvar. In to bode gotovo v vseh krogih naših sovražnikov povzročilo veliko potrtost, veliko demoralizacijo. Pa tudi v vojaškem oziru ima kapitulacija Cmogore precej pomena. Eno skrb smo odvalili od svojih mej in eno naših armad imamo prosto, da jo porabimo na drugih frontah. Tako je torej kapitulacija črnogorskega kralja Nikite prvi žarek iz tako temnega neba svetovne vojne. Prvič se je pojavilo na vidni način upanje po miru, prvič lahko vzdihnemo veselejše H>ala pa gre v prvi vrsti junaškim našim armadam, ki so a svojo hrabrostjo ta krasni uspeh dosegle! Italijanski letalni stroj čez Ljubljano. Ljubljanski dnevnik »Slov. narod" piše o napadu italijanskega letalnega stroja, ki ga omenja sobotno uradno poročilo našega general-Staba, tako le: „Osem mesecev po izbruhu italijanske vojne Popolna zmaga v novoletni bitki. (Avstrijsko uradno poročilo od torka.) K.-B. Dunaj, 18. januarja. Uradno se Rusko bojišče. Ker tudi včerajšnji dan ni prinesel nobenih posebnih dogodkov, za-more se smatrati novoletno bitko vvzhodni Galiciji in ob besarabski fronti, o kateri ■ iz umljivih vojaških razlogov dnevna poročila niso mogla prinašati natančnih podatkov, kot končano. Naše orožje je na vseh točkah 130 kilometrov širokega bojišča popolno zmago Moseglo. Naša čez vsako hvalo vzvišena infanterija, nositeljica vseh odločilnih bojev, je, od artiljerije jako umno in spretno podpirana, vse postojan-keproti mestoma mnogokratni premoči držala. Velika novoletna bitka na severnem vzhodu Avstrije začela je dne 24. decembra preteklega leta in je trajala, pretrgana le posamezne dni s topovskimi odmori, do 15. januarja — torej skupno 24 dni. Mnogoštevilno regimentov stalo je v tem času skozi 17 dni v najljutejšem bo-j u. Ruska dnevna povelja, izpovedba vjetih in cela vrsta uradnih ter poluradnih razglasov iz Nemško uradno poročilo od torka. eden^r K.-B. Berlin, 18. januarja. (W.-B.). |>, V z velikega glavnega stana se poroča: vega. N« Zapadno bojišče. Splošno je bi™ŽDe m Tarno Ba je obiskal sovražni aeroplan tudi Ljubljano. , peterBbnrga trdij da je rnsko am, Naši letalci so opetovano pohiteli daleč tja - v notrajnest italijanske dežele in marsikateri sijajni čin priča o njihovi neustrašen osti, pa tudi o njihovi izborni letalski izvežbanosti. Ako primerjamo polete naših slavnih pilotov z obiskom, ki ga je bila v petek v prvih popoldanskih nrah deležna Ljubljana, spoznamo razloček . . . Italijanski letalec si je bil izbral neke železniške naprave za svoj cilj. Ljudje, ki so opazovali pi-lotove kretnje, so občudovali njegovo tehnično spretnost, s katero bo je spustil z velike viso-čine na kakih sto metrov nizdol, tem manj pa bo občudovali njegovo vojaško izurjenost: v malih presledkih so padle na zemljo tri bombe, ki bo vse zgrešile svoj cilj : eksplodirale so seveda z velikim ropotom, napravile prav poštene luknje v zemljo — to pa je bilo tudi vse. Škoda, ki so jo napravile, je malenkostna in se da zračunati takorekoč na vinarje, ki jih bo treba plačati, da se bodo luknje zopet zasule. Ranjen ni bil nikdo. Razpršeno kamenje in drobci bomb so nekoliko opraskali stene neke hiše." Kakor kaže to poročilo, ni bila stvar za Ljubljančane posebno nevarna. Taki dogodki, ki danes nikogar več ne razburijo, se bedo morda še parkrat ponovili, ali kakor upamo, prišla bode enkrat naša ofenziva zoper laško izdajalko. In tedaj bodi Bog Italijanom milosten! Tretji napad naših letalcev na Ancono. K.-B. Dunaj, 18. januarja. — Uradno se danes razglaša: Včeraj popoldne izvršilo je brodovje pomorskih letalnih strojev močni napad proti A n c o n i, kjer bo bili kolodvor, električno podjetje in vojašnica od težkih bomb zadeti in so pričeli goreti. Jako ljuti ogenj od štirih obrambenih topov bil je brez vsakega učinka. Vsi letalni stroji so se nepoškodovani vrnili. Mornariško poveljništvo. j: Italijansko mesto A n c o n a, ki je bilo zdaj že fretjič od naših pomorskih letalnih strojev obiskano, ima ravno tako kod pristanišče kakor tudi kod zbirališče srednje-italijanskih železnic večji pomen. Prvič je bila Ancona od naših letalnih strojev v noči od 23. na 24. maja 1915 napadena; z vidnim uspehom metali so naši letalci takrat bombe na vojaške naprave mesta. Drugič bo prišli naši letalci v Ancono due 11. decembra 1915 in so metali uspešno bombe na kolodvor, električna podjetja, gazometer in vojaška poslopja. Iu sedanji tretji napad na Ancono je imel isti cilj ter je bil glasom uradnega poročila jako uspešen. stvo z ofenzivo svojih južnih armad velike vojaške in politične namene zasledovalo. Tem namenom odgovarjale so tudi množice ljudi, ki jih je vrgel sovražnik proti našim frontam. Žrtvoval je, brez da bi dosegel katerikoli uspeh, najmanje 70.000 mož na mrtvih in ranjenih ter pustil skoraj 6000 vojakov kot vjete v naši roki. Glede sestave čet imajo na zmagi v novoletni bitki vsa plemena monarhije delež. Sovražnik vlači na novo ojačenja v vzhodno Galicijo. Drugače na severnem vzhoda nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Ob dolomitski fronti, ob tolminskem mostičju in na Goriškem vršil se je mestoma živahni topovski boj. Manjša sovražna podjetja pred imenovanim mostičjem in napadi na naše postojanke ob severni strani Monte SanMichele bili so zavrnjeni. Južno-vzhodno bojišče. Razprave, ki imajo urediti odložitev orožja črnogorske armade, pričele bo včeraj popoldne. Naše čete, ki so medtem še Virbazar in R i j e k o zasedle, so zdaj sovražnosti vstavile. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Rusi zopet premagani. (Avstrijsko uradno poročilo srede.) K.-B. Dunaj, 19. januarja. Uradnoj 0 premagani Črnogorski. je streljanje ob fronti pri večinoma jasnem vf| menu povišano. Mesto Lens bilo je zopet L vahno obstreljevano. Dva angleška letalna 8tnfne8Prem podlegla sta v F1 a n d r i j i v zračnem bop Od 4 letalcev so 3 mrtvi. En francoski letat^ stroj bil je pri M e d e w i c h u od enega nai**e8*ane letalcev sestreljen. Vodja in opazovalec sta bi vjeta. gv Vzhodno bojišče. Pri D uen holTočno c (južno-vzhodno od R ge) posrečilo se je Rnsunostno c pod varstvom teme in snežnega viharja nap&CF e r d i in razpršiti naprej potisnjene male nem&ao na '. Btraže. srčne Balkansko bojišče. Položaj je i v anton spremenjen. dala p a Vrhovno armadno vodstvo, kedonsk carju z noval c< rijskega (nahajali aršal ' less ivorni Rusko bojišče. Včerajšnji dan potelj 0 n a i je mirno. Danes v najranejših'jutr«djnai jih urah vnela se je ob meji vzhor j B jn n o o d C.e rnovicpri Toporovcuifcov Bojani nova bitka. Sovražnik porabil «j &Tt\-zopet mnogoštevilne kolone in miniate napravil na posameznih kr ajigjgujjj ■ štiri napade zaporedoma. Bil je povečar povsod od hrabrih braniteljev uazaj vižezjme_ Drugače nobenih posebnih dogodkov. I tali j a nsko bojišče. Napadi slab!; šib sovražnih oddelkov pri L u s e r n u in j verno tolmijnskega mostičja bili so zavrnjej Južno-vzhodno bojišče. Pri vzetju Virbazarja so naše čete, kakorl naknadno poroča, 20 jeklenih k a n o n« zaplenile. Namestnik generalštabnega pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. B e r 1 i n, 19. januarja (W.-B.) likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Od Iser-fro88™1 sunil je manjši nemški oddelek naprej v sovriiPreJe k jarek in je zaplenil eno strojno puško. Ž val obojestransko razstreljevalno delovanje na fro od L i 11 e do južno od S o m m e s. Ponoči i _ tali so sovražni letalci bombe na M e t z. Do, se je poročalo le o škodi na stvareh. Eno iaane8 ' razno letalo padlo j a proti jutru južno-zapadni' R «ki bo g besarat V boljše umeva-nje uradnih poročil glede naših krasnih zmag na črnogorskem, prinašamo zemljevid o prizadetih krajih, ki bode cenjene čitatelje gotovo vrlo zanimal. Nazemljeviduza-more se zasledovati natančno potek] naših bojev v Crni-gori. O/raačene so tudi ceste, pota, u-trdbe, gorske viso-čine itd. Zgoraj v desnem kotu vidimo mali zemljevid, ki kaže pokrajino ' od naše trdnjave Cattaro do albanskega pristanišča San Giovanni di Medna. Jll/dr/ C--_.-_Benje 6re ^{fotanca \ 'n"^iCn° '.---* \uredi mol .' ., . .'WaT0 sne wjanovia pri temu tivljenska ^J ,}kr>i m i, jena tali ih, n»| ™ju kr' -£ iDaslalemi jo drug iro ttup Siči B(! p tubiea. f i krone. S.). 3 bi n v. Det ž Vrhovno armadno vodstvo. Thiaucourta na zemljo. Od dveh letalcev je eden mrtev. Vzhodno bojišče. Ob fronti nič no-jvega. Nemška letalna brodovja napadla so sov-:ažne magacinske kraje in letalno pristanišče v a r n o p o 1 u. Balkansko bojišče. Položaj je strojpe8PremenJen' bojo letali naši Se8ianek nemškega cesarja in bolgarskega kralja ta bil V NiŠU" K.-B. Berlin, 19. januarja (W.-B). — h o f Točr.o ob 12. uri opoldne sešla sta se v slav-Rnao nostno okrašenem N i š n cesar Viljem in car aapas Ferdinand bolgarski. Bolgarske Čete dale lemšk go na kolodvoru častno kompanijo. Po prisrčnem pozdravu podala sta se vladarja je n t antoroobilu k citadeli. kjer sta skupno ogledala parado tam postavljenih bolgarskih, ma-3t,T0_ kedonskih in nemških čet. Cesar podaril je carja znak fe Id mar šal a. Car pa je imenoval cesarja za šefa 12. bolgarskega infante-regimenta. V spremstvu cesarja so se ahajali general F a 1 k e n h a y n, generalfeld-aršal von Mackensen, generalna adjutanta lessen in Chelin, admiral pl. M ii 11 e r, 'n0 dvorni nadmaršal Reischach. Poleg tega sta bila še navzoča general pl. Sekt in vojvoda potek J o h a n Albrecht meklenburški. Carja Ferdinanda so spremljali prestolonaslednik B o-(r i s in princ K i r i 1, generalni adjutant Markov, generali Bojadjev, Todorov in T a n t i 1 o v, generalni gubemer Kutinescev, miniaterski predsednik R a d i s 1 a v o v in poslanik Tšaprašikov. Vtis slavnosti bil je Je I povečan po krasnem solnčnatem vremenu južne i ž e slab in B| vmjei Pri :akor non it ra rzho c u i rabil in raj i zime. Po pomoti potopljen ladja zaveznikov. K.-B. Dunaj, 16. januarja. „Agenzia Štefani" poroča z dne 14. januarja : Dne 13. januarja je torpediral in potopil francoski, našim primorakim bojnim silam prideljeni podmorski čoln „Foucau\tu v spodnji Adriji neko avstro-^ogrsko poizvedovalno ladjo tipa BNo;ara". — '* Ker pa avstro ogrska mornarica ne pogreša ni-kake ladje, moramo soditi, da se je italijanskim pomorskim bojnim silam dodeljeni francoski podmorski čoln zmotil in da je potopil , iz Jpomotoma kako ladjo zaveznikov. i (Nič ne dene; če si bodo naši sovražniki j r.£c0J sami svoje parnike potapljali, bode vojne še sovrai PreJe konec- °P- «•) Blizo 1000 Italijanov vjetih. K.-B. Dunaj, 16. januarja. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Zopetni težki poraz, i 3o ga Rosi na svojem novoletnem dneva ob besarahski meji doživeli, peljal je včeraj zopet do bojevnega odmora, ki je bil deloma s topovskim ognjem menjajoče se sile pretrgan. Južno od Karpilowke v Wolhyniji napadel je neki naš oddelek rusko postojanko in je posadko uničil. Italijansko bojišče. Obprimor-s k i fronti povišal se je topovski ogeoj proti Monte San Michel u, proti goriškem in tolminskem mostičju ter proti Mrzlemu Vrhu, brez da bi prišlo do podjetij sovražne infanterije. — Že včeraj poročano zavzetje cerkvenega dela Osi a vije, ki so ga izvršili oddelki inf. reg štev. 52 in 80, prinesel je 9,33 vjetih Italijanov, med njimi 31 oficirjev, 3 strojne puške in 3 metalce min. Tudi ob tolminskem mostičju vzele so naše čete en sovražni jarek. — Ob t i r o 1-s k i fronti bili so artiljerijski boji v oddelkih SchluderbacbinLafr aun-Vielgereut živahnejši. — Sredi svojih domačih gora cb ogroženih mejah svoje dežele na straži stoječi, obhajajo danes s puško v roki tirolski cesarski lovci stoletnico svojega obstanka. Hvaležno 8e spominja armada na sevem in jugu slavnega delovanja teh hrabrih čet, v katerih vrstah duh junakov 1. 1809 naprej živi in ki so si v težki borbi sedanjosti zopet nezvenljive lovorike priborile. Južno-vzhodno bojišče. Severno od Grahove se vršijo zasledovalni boji Našim četam padlo je v tem prostoru 250 Črnogorcev in eno napolnjeno municijsko skladišče v roke. Število v zadnjih dneh pri B e-r a n i prijetih vjetih presega 500. Namestnik generalštabnega šefa: pl. HSfer, fml. Obleganje Kut el Amare. K.-B. Konstant i nope 1, 17. januarja. Bagdadski list „Sada i Millet" izve : Angleži so že pred 14. dnevi čete garnizije Kut el Amare na polovično množino kruha postavili. Poskusi, dovoziti garniz'ji življenska sredstva, so se izjalovili. V mestu se nahaja 3000 ranjencev, ra-! njenih po obkoljenju mesta. (Zasebna poročila pravijo, da je položaj v j mestu zaprtih Angležev jako kritičen. Angleži j imajo življenskih sredstev za k večjemu še 14 dni. Število Angležev znaša 12.000 mož. Njih poskusi, prodreti sovražne vrste, bili eo krvavo zavrnjeni). Ruski poraz v Perziji. K.-B. Konstantinopel, 15. januarja. Neki telegram od perzijske meje poroča obojo med s prostovoljci ojačenožan-darmerijo in Rusi pri Memmilmea ob •aril/a cesti od Teherana v Kaswin. Rusi so izgubili okoli 1000 vojakov. Perzijske izgube bo relativno male. Rusi gredo v svojem divjaštvu tako daleč, da perzijske mrliče razmesarjajo. Glasom zanesljivih poročil iz Perzije je generalni gubemer od Lnrcitana, NisoamSul-tanek, ki je znan po svoji patrijotični zanesljivosti, prevzel povelje čez proti Rusom in 4ngležem bo boreče perzijske narodne bojne sile ; napovedal je Angliji in^tusiji vojno in zapričel s sovražnostmi. Lucdioni. Srnino. Bresti, Ho. Izvirna slika iz „11 Cittadino di Trieste". Prevodil Al. I r g 1. Pod vlado Salandra, D'Annunzi-ja in Bar-zilaija propada Italija od dne do dne v političnem in moraličnem oziru. Nastopil je čas propada in poloma, kakor ga kaže zgodovina drugih narodov. V nacijonalnem obupu Italija čaščuje in trinmfira z slikami podlega anarhista Oberdanka. Na javnih shajališčih se kuje od vseh slojev, tudi v plemenitaških krogih politika proti Avstriji ter se celo psički kinčajo s traki italijanskih znakov. Italija, velika, ki se je bahala s prednostjo vzgoje k prostosti drugih jbarbarskih" ljudstev, v razsvetljevanju civilizacije vsega sveta, leži danes v blatu svoje podle nesramnosti. Kaj bi porekel k temu veliki pesnik Dante, če bi videl svojo božansko opevano Italijo izdajalsko, kraljemorilsko in roparsko? Moral bi najti drug pekel, mnogo hujši, da bi kaznoval Sonuiua, Barzilai-ja, Salandro itd. itd. skupno z iredentisti Trsta in T.identa, ki so zakrivili smrt milijonom človeških bitij in provzročili evropsko bedo. Kakšno kazsn bi se naj dalo tem lopovom, vrednim naslednikom Oberdank-a? —\Pa tudi nekaj zastopnic nežnega spola pripada k tej hudodelski druhali, brez pomisleka konečne usode svojih sinov — mogoče tudi vislic. Tukaj jim podamo vzgled vzgoje sliko Oberdank-a, justificiranega dne 20. decembra leta 1882. Trst prosljavljal je takrat Avstrijo v znak prostosti in svobode beneškega suženjstva. Meseca avgusta, leta 1882 priredila se je na čast nadvojvode Karla Ljudevika, došlega v Trat, ba-kljada po tekališču, glavnem trgu, kakor tudi pred državno palačo. Iz prvega nadstropja one hiše na tekališču vržena je bila takozvana bomba Orsini, ki je padla tik pred vrsto korakajočega veteranskega bataljona in je umorila njih poveljnika, doktorja Aleksandra pl. Dom, urednika tržaškega lista wvia en m Mete iljevanje krvi v glavo, glavobol, pomanjkanje krvi in mrzlota, oleeine v truplu, krči, napenjanje in slični pojavi so večinoma osledice motenja prebave. Jemo mnogokrat Blabe, napenjajoče, fto prebavljive jedi, prehladimo semintja želodec in prebavne »ne po premrzli pijači in zamudimo tudi pravočasno izpraz- enje črevesja. Ako se potem neprijetni, bolestno, krču podobno, čno nervozno stanje pojavi, je potrebno, da se hitro zopet edi moteno delovanje prebave, redno cirkulacijo krvi in izme - ojavo snovi. Glasom poročil v tisočerih zahvalnih pism'h sluii j iri temu izborno močna Švedska tinktura (linclura svedica), tudi j tivljenska esenca in balzam imenovana. Ona odpravi bolečine, o- | veži, pomiri, uredi izmenjavo snovi, čisti, pospešuje cirkulacijo | jvi in prepreči mnego bolezni. Vedno naj bi bila v hiši, kajti i njena takojšnja raba priStedi nam marsikatero neprijetno uro. Pri 1 ■čih, napenjanju, kolcanju, bolečinah v telesu, bojazljivosti, vstav- jenju krvi, bluvanju, gnusu in raznemu, vsled motenja prebave aslalemu stanju je blagor, imeti jo hitro pri roki. Ker pospe- uje prebavo jedil in uapravi redilne snovi za nas organizem i sprejemljive, pospešuje obenem uresničenje krvi in Dravi se- av krvi, je torej tudi obenem za bledolične in na krvi revne iz- ■no sredstvo za dosego in ureditev prave izreje. Mnogo vrednih i in moč sestavljajočih snovi naših redilnih sredstev, ki odha- i drugače zopet neprebavljeni, dovaja se z močno švedsko tink- > truplu v popolnoma razpuščeni, lahko prebavljivi obliki. Na- či se pravo švedsko tinkturo le pri apotekarju E. V. Feller, Cbica, Elsa trg št. 241 (Hrvatsko) in sicer stanejo S velike ste- lenice franko samo 5 kron ali Vi malih steklenic franko samo i krone. 464 Kraljevski grad v Cetinju. Prinašamo sliko kraljevskega grada v Cetinju, katero črnogorsko prestol ico so naše hrabre čete v naskoku zavzele. Na balkonu stoji ravnokar premagani kralj Nikita, ki je zdaj kot prvi za milost prosil. Spodaj pa vidimo črnogorsko podanike, ki se kralju klanjajo. Zdaj seveda se Nikita ne nahaja več v tem gradu, ker jo je pravočasno popihal. Ddal se je našemu zmagovitemu orožju in je s tem pač dokazal, da je — modrejši nego Peter srbski ali pa belgijski kralj. . . Da dokažete dejanski svojo pravo domoljubnost in olajšate ranjencem njih trpljenja in muke, podpirajte ob vseh prilikah dražbo „Rdečega križa!" _ 4 - »Triester Zeitung", ter ranila več oseb in umorila tudi vseučiliščnika Angelo Forti, katerega mati, ki je bila izgubila že tri sine, je zblaznela, ko je videla umorjenega tudi zadnjega njenega ljubljenca. Ves Trst se je takrat udeležil pogrebov asodepolnih žrtev. Vojaška komisija preiskala je bombo ter jo je izpoznala za italijansko. Nato so aretirali Oberdank-a v Ronchi ju v gostilni „al Moretti". Zasačili so ga ravno spavajočega pri mizi. Njegov sodrug in sokrivec je pravočasno pobegnil. Bil je to lekarnar Ragosa iz Vidma (Udine). Zasledovala sta ju župan iz Verse, gosp. Giov. Baldassi in žandar Tommasini ter sta našla v kovčegu Oberdank-a več Oreini jevih bomb. Ober-dank je izpovedal svoj namen atentata na Nj. Veličanstvo cesarja Franca Jožefa, ki je imel tudi prisostvovati takratnim tržaškim slavnostim. Oberdank bil je nezakonski sin. rojen v postranski ulici via Belvedere. Mornar Berenczicz poročil je bil njegovo tudi, nezakonsko mater. Mali Viljem pečal se je s čtivom Montesqaein a, Voltaire-ja, Mazzini-ja. Vsebine te literature ni prav razumel, ali bolje rečeno, ni mogel pre-bavljati, Ko je dovršil vseučilišče na Dunaju, vstopil je kot enoletni prostovoljec k polku št. 22, ki je takrat imel nalogo, iti na vojno v Bosno. Ko pa je prišel Oberdank v Tist, je kot de-zerter pobegDil v Italijo, kjer se je seznanil in občeval v kavarnah in takozvanih špelunkah z individui, zreli za vislice. Prostozidarji so ga začeli spoznavati in ga prisiljevali h kraljemorilstvu. Bil je pa že zaradi tatvine, izvršene iz zgolj gladu večkrat v zaporu in je slednjič končal svoje življenje na vislicah. — Bodi to torej vzgled starišem, kajti le z eueržijo in inteligenco za-morejo ohraniti svojim otrokom luč prave vzgoje. Italija primerja torej tega nezakonskega, rojenega v postranski ulici Belvedere z Gari-baldi-jem, grofom Cavour, Mazzini-jem Cairolli-jem, in drugimi. O, kakšna ironija! Barzilai, minister iredente, držal je 20. de-decembra lanskega leta, ob priliki obletnice obe-šenja delinkventa Oberdanka v Italiji svoje so-verzivne in vroče govore proti Avstriji. Živel je tudi ta v Trstu in se rodil v isti ulici Belvedere, ne daleč od svojega prijatelja Oberdanka. En stari trgovec v ulici Belvedere spominja se še obeh tako jasno in mi je dejal, da je bil Barzilai trgovski pomočnik, seveda zmiraj brez posla ter da še mu danes dolguje nekateri goldinar na živežu. Dejal je, da mu Že po vojni pošlje svoj račun in sicer brez zamudnih obresti?! Gospod Rapagnetta podal se je v Genovo, da olepša s svojim petjem slavnosti na čast Oberdanka. V Srbiji razvijale so se kakor v Italiji enake misli in ideje proti naši monarhiji in italijansko časnikarstvo izvojevalo je Srbe h kraljemorilstvu. Princip in Kabrinovič izvršila sta v Serajevi ostudni umor — umor, ki je imel svoj odmev tudi v Italiji. Sence Luccheni-ja, Caseri-ja in Bresci-ja zrcalile so se v dvoranah, kjer se je slavil kra-ljemorilski Oberdank in kjer so se menjale z ostudnim poljubom izdajalske ustnice Salandra, D'Annunzija, Luzzattija, Sonnina, Nathan a, Barzilai-ja in drugih. V istem dnevu in trenutku so prisegali srbski častniki umor ministra Pasič-a, kralja Petra in njegovega sina kneza Aleksandra. Hiša, v katero so bili pobegnili iz strahu pred umorom, bila je vsa od te morilske zarote podmi-nirana. Poslanik Trubetzkoi svetoval je kralju, naj kakor najhitreje pobegne skozi Albanijo na morje, če se hoče še pravočasno rešiti. Uničili so se toraj antomobili, da jih ne dobe zasledovalci v roke. Bilo jih je 148. Ko je kralj Peter zapustil Prizrend, je vskliknil: „Povera Serbia, consumatum est" ! Prevideval je konec srbske armade na Kosovem polju, kakor 1. 1389 od Murad paše. Kakor rečeno, Kosovo polje je bilo za Srbe zmiraj usodepolno. Vuk Braukovič izdal je svojega knjaza Lazarja v bitki pri Prištini 1. 1389. Tako so se polastili Turki pod vlado Murada paše teh dežel. V mirovnih pogajanjih Pasaro-viza (20. julija 1718) pridružila se je Srbija Banatu, del Bosne pa je prišel pod Avstrijo. Ni se torej čuditi, če pripade sedaj Srbija zopet k Avstriji, kajti le pod njo je zagotovljen trajen mir in konec panslavi stičnih agitacij na Balkanu. Italijanski list „Tribuna" pravi, da se polastita po poloma srbske armade na Kosovem polja osrednji državi tudi morskih pokrajin ob Adriji. V Belgradu bili so zmage gotovi, ker je srbska armada v času obstreljevanja prestolice od naše strani štela 180 000 mož. V Prizrendu, glavnem mestu Kosovega polja, koncentriralo se je bilo tudi 80 000 mož, od katerih 40.000 je bilo vjetih od Bolgarov. Oatali dal izgubil se je v hribovju Albanije, kjer se še hoče proti nam vojevati. Primorani iz zgolj gladu, pomorili so svoje konje ter se nahajajo sedaj brez vseh sredstev Essad paša je izjavil, da je Orna gora že od Avstrijcev od treh strani obkoljena ter da želijo Črnogorci skleniti poseben mir z Avstrijo, kar je tudi uganil, ker se je to sedaj že uresničilo. Sicer pa se njegovim izjavam ni Brnelo nikdar mnogo verjeti, ker danes na primer sklene tajno zvezo z Italijo in Srbijo proti Avstriji, medtem ko že misli in šteje, koliko glav Italijanov ali Srbov bi jutri položil pred noge poveljnika avBtro-ogrskih čet. Prestolonaslednik Aleksander ojačilaeje po desetih dneh svojega bega in podal z enim častnikom v Skutari, kjer je prejel od svoje stare matere, kraljice črnogorske nekaj živil, perila in en kg sladkorja. Čeravno so svetovali poslaniki četverozveze Pasiču, naj ne zaapa preveč Črnogorcem, ostal je vendar v Skutarija, kjer je pričakoval dohod generala Putnika, katerega so srbski vojaki, onemoglega vsled starosti, ležečega ni goli slami v lesenem zaboju čez albanske hribe nesli. S tem se je končal zadnji tragični prizor srbskega kraljestva, katerega kralj tava brez krone kot begunec po Italiji. Dne 11. junija 1903 zjutraj padla sta po zločinski roki lastnih častnikov na ostudni način kralj Aleksander in kraljica Draga Ravno isti morilski častniki proklamirali so dne 25. junija 1903 Petra Karageorgjeviča kot naslednika na krvavi prestol srbske države. S krvjo omadeže-vanimi rokami prijel je kralj Peter žezlo vlade, obdan in odvisen zmiraj od morilske zarote. Senci tako tragično umorjenega kralja Aleksandra in Drage pa spremljate danes brez miru ta-vajočega kralja Petra na svojem begu, kamor je nesel pozdrave Principa, Kabrinoviča itd., pravih naslednikov Oberdank-a, Luccheni-ja, Ca-ser -ja, Bresci-ja in drugih, nahajajočih se še polnoštevilno v Italiji. Rapagnetta, Barzilai in Salandra sprejeli pa so došlega kralja Petra kot sobrata in ga bla-grovali kot pravega orjaka serajevskega zločina. Po razrušenja Srbije se je duh panslavistič-nega mišljenja popolnoma polegel. Že Be razširja nemška kultura po celem Balkana, že razprostirata nemški in avstro-ogrski orel ponosno svoje peruti od Donave do grenkega morja temne Albanije. Znani zgodovinar prof. dr. Friedjung je dne 6. decembra 1915 izjavil v trgovski zbornici med drugim sledeča: »Dandanašnja vojna iz-najdla je novo Ameriko, ker je že jasen velik trgovinski problem osrednjih držav od Severnega morja do Indijskega oceana." Dr. Friedjung razvidi iz osrednje Evrope že cvetočo prednost v trgovinskem in industrijskem razvitku proti daljnem Orijentu in v tem izčrpanje zlatih vrelcev prihodnjega finančnega bla- Italiji pa, ki je hujskala v vojno proti nam, posluževajoč se starega izgovora oprostitve od Avstrije ogroženih ljudstev, čestitamo, da je postala sužajica cestne politike in teh poštenih, v našem naslovu imenovanih oseb. Mali kralj naj si vzame za vzgled svojega prijatelja, nekdanjega kralja Petra Karageorgje-vič, in uvidel bode, da pride tudi on prej ko slej skozi politiko zgoraj imenovanih poštenjakov do enakega, če ne še hujšega konca. Še niso izkoreninjeni nasledniki Orsini-ja in Meldola, katerih bombe so se tudi že v tehničnem ozira mnogo izboljšale. Se žive v Ravenni, Anconi in j drugih mestih anarhisti, vešči enakih sličnih [ atentatov. V blaženi Italiji je kraljemoristvo na { dnevnem redu kakor v Srbiji. Mi pa spoštujemo naše Muzulmane, Bolgare, Bošnjake in Dalmatince, ker gotovi smo, . da nas ne bodo nikdar izdali, ker prisega jiakih, bil j i je sveta in častna beseda več nego življenje.) e c e v, t e Videli bodemo, kako bodejo nasolile Italsen šele po tudi angleške in ameriške banke. Izgubila bo Bvoja kolonijalna ozemlja in obremenila itak cgi ženo in ubogo ljudstvo z novimi dolgovi, k« t\ „ ro bode izdajalca vrglo iz prestola in posadi. ■,... republikanca na njegovo mesto. um somsc« te i e c e "Ponoči svoji (Spanje) noče priti, ako nas mučijo bolečine, »ko ttp vsled Dr na preveliki nervoznosti, ako pričnejo vse rane zopet toleti in-p. . raznem bolestnem trpljenju Za take slučaje opozarjamo zopet" a Fellerjev, bolečine odpravljajoči, živce pomirjajoči rastlinski esetm8l Z njo fluid z zn. „Elsa"-lluid. To izborno domače sredstvo učinkuje )a ni bilo bolečinah razne vrste izredno blagodejno, pomiri živce in pri^ostikrat b zaželjeno spanje. Mnogo čez 100.000 zahvaloih pisem in "kngumen zdravniških priporočil potrdi visoko vrednost tega dobrega ta. , , , čega. sredstva. 12 steklenic stanejo povsod samo 6 kron trati.6 * * Edino pristne od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg it. pačetkom (Hivatsko). Istotam ae lahko naroči Fellerjeve, milo odvajalne Vebel k Vo barbara-krogljice z zn. „Elsa"-krogrjice. One so najprijetnejše oi$daj BO f jalno sredstvo sigurnega, neškodljivega učinka in imajo pre4»gnQ posel pred drastičnimi, črevesju škodljivimi odvajalnimi sredin.. • mox Skatljic stane iranio * K 40 vin. Oba domača sredstva naj bil. .* vedno v hiši. Koliko jih ihti od bolečin, ki jim jih povzrocJ0 bOSUmei kurja očesa; vzamejo nož, ki je v takih slučajih že mnogctfOnsfca V napravil nesrečo. Takim čitateljem bi bilo lahko z malim drfetovodja. jem in hitro pomagali, ako bi naročili za 1 in 2 kroni r'e.j0ce pri jev«g» uničevalca kurjih očes. (6f| ^a& pr;gl£ iečno ga , ■ katererem saklala do >menjeno, Prve številke „Stajerca" v novem letu 1916 prišle bo v roke Cenie naših prijateljev. n usojarr V tem leta stal bode naš list isL ,. tako na stališču našega naprednega, avstr pre e skega ljudskega mišljenja. V prav nobenem ozif*zal' da se nismo in se ne bodemo nikdar spremenite, pa ' Kajti mi hočemo, da ostane nišljenja. „i X, . ^^niifcte 'ojni prid UP** Stajerc ^P| >a M ». tudi v bodoče zvesti zagovornik ljudskih pravi108 .ga Obračamo se tedaj na vse cenjene naroČniPr,cani st somišljenike in prijatelje, da naj nam i oni'abilo za novem, kakor npamo v vsakem oziru, srarvi vrsti nejšem letu ampreje i ista napi elje, da zvesti ostanejo ter da naj z vsemi močmi na razširjenju in njegovih načel delujejo. lii Vsakdo naj bode naročnik Vsakdo naj podpira „Štajerca" ivajo ve> .Štajerc" Štajerca" !>rednemu nišljenja Sreb PJF* Vsakdo naj pridobiva novih naročnik&tuju mt »Štajerca"! ivojo sop Vfi&E PV> Vsakdo naj zahteva po gostilnah, brini nažili nicah, v trgovinah kakor tobak trafik^en,, „ Štajerca"! >itulacijo mtf Vsakdo naj pošilja svojim sorodnikom P dru8|!l ^^ i. -,. i. . „ , azobeser. bojišču »Štajerca" 1 kih štaj Tako bodemo razširili krog svojih prijateljr°e8tm a s tem pa tudi povečali in izboljšali lir0 sm0.. Živijo Štajerc! ika mno ™ ' slasti nt e zopet Izpred sodišča. ideti>dl ična, pr n povso« tačela pi Obsojeni češki urednik. Stanislava, januarja. Redakter Cermak v Klatovi na Češkem je izdajati lista „Šumavan." Avgusta meseca leta 1914, LJ' v svojem listu ponatisnil nekaj odstavkov «^" -knjige vseučiliškega profesorja dr. Daneša. Št rinajst dni po obelodanjenju dotične številke; je državno pravdništvo zaplenilo in odredi proti Cermaku sodnijsko preiskavo. Takrat; bilo kazensko postopanje vstavljeno ali man meseca 1. 1915 zopet obnovljeno. Pri zopet^g »g y razpravi je bil Cermak oproščen. Državno pri- l dništvo pa je vložilo rekurz. Odrejena je bi- ° Stro nova obravnava in je bilo delegirano sodiščeio ggjse od? tedaj so postali prepiri med njim in njegovo predno 2eno poaebno pogosti. Žena se je pritoževala, ^"'j da je mož malo doma, mož pa je bil vedno "obroči ljubosumen. Dne 3. avgusta p. 1. sta bila za-iMiogokii konska v neki gostilni, z njima pa tudi neki m dcna ^etovodja. Wanko je tega vojaka dolžil, da ga >ni rem jjojg pjj gvojj ženi izpodriniti. Ko sta on in (efJ žena prišla domov, sta se takoj skregala. Ko-iečno ga je žena napadla. Nastal je pretep, v tererem je žena moža z nožem napadla in aklala do smrti. Zato je bila, kakor zgoraj menjeno, obsojena. 44 ke IS avstri Bazno. Cenjeni naročniki. Nastopilo je novo leto in asojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zo petno naročenje „Štajerca" pravu i-očniki . oni ., sre u lis ca"! očniko bri I "V preteklem letu, kakor že preje je naš list do-ozj, kazal, da je najboljši zagovornik ljudskih pra-omenil vic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je „Štajerc" i sedaj v .ojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. i3?a ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolniš-icah ga čitajo z navdušenjem in veseljem. Pre-,ni smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje bilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v rvi vrsti stare naše naročnike, da naj nam preje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem stu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prija-ilje, da nam naj z neumorno agitacijo prido-»ivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. Stajerc" ostal bode vedno zvest svojemu narodnemu, štajersko - koroškemu, avstrijskemu išljenju! Srebrna poroka. Te dni praznoval je v tuju mestni straževodja g. Franc M a r i n z s ojo soprogo Ano srebrno poroko. Čestitamo ! Veselje in navdušenje nad zadnjimi zmagami naših juuaških armad, zlasti nad padcem .ratika j^čena, Cetinja in konečno nad sramotno kapitulacijo Črnogorske je bilo splošno. V Ptuju |(om n in drugih mestih Spodnje Štajerske so bile takoj razobešene zastave v avstrijskih, nemških, ogr-ekih, štajerskih in mestnih barvah. V nekaterih [ateliev mestih se je tudi priredilo bakljade z godbo. Ij ij.j Ko smo v izložnem oknu „Štajerca" razobesili •zmagoviti telegram, zbrala se je tam takoj velika množica, ki je burno veselo vest pozdrav-■ h m Jjala. Patrijotični čut našega prebivalstva in ' slasti naših „štajercijanskih" somišljenikov se ""je zopet pokazal. Zdaj pa tudi mora vsakdo videti, da je bila politika „Štajerca" vedno pravična, pravilna in poštena; bila je ravno vedno in povsod avstrijska in štajerska. Ta „, . načela pa hočemo tudi v bodoče zagovarjati! Otoka_______________________________°______ : (lajate 1914 | ?kov ia. Š_ vilke j odredili ikrat j i m ar zopet! io pra je bi jdišče pri vi Nova naredba O moki. Izšla je nova ministrska naredba, ki preminja dosedaj veljavne določbe o vporabi žita in mlinskih izdelkov. Nova naredba določa, da kmetovalci za se in za osebe svojega gospodinjstva ne smejo več porabljati p o 400 gramov žita na dan, ampak samo še 300 gramov. Nadalje določa naredba, da smejo osebe, ki se vedno prehranjujejo v gostilnah, dobivati odslej samo kruh in ne več moke ter bodo dobivali nakazila samo za kruh. S tem se hoče preprečiti, da bi se z nakazali, ki takim osebam ostajajo, kupovala moka. Da bi se osebe, ki rabijo manj kruha, kakor ga smejo dobivati, ne mogle zbirati moke, je deželnim političnim oblastvom naročeno, urediti izkaze o porabi kruha in moke tako, da se ne bo dobivalo več kakor en kilogram za osebo na 14 dni. Izjemo smejo politična oblastva dovoliti le tam, kjer je dovoljeno, da smejo peki peči kruh, čigar testo so pripravile druge oaebe. Nakupovanje kovinaste posode. Kakor je znano, je rok za oddajo kovinaste posode podaljšan do zadnejega t. m. Stranke se opozarjajo posebno na to ugodnost, da se dolžnostna posoda za vojne namene pri prostovoljni prodaji dražje plačuje kakor pa potom rekvizicije. Za nadomestilno posodo so maksimalne cene. Surovi Sladkor kot krmilo. Centrala za krmila opozarja posestnike živine, da se naj letos za-lože tudi s primernimi množinami surovega sladkorja, ki je vsled pomanjkanja drugih krmil posebnega pomena. Posestniki živine v mestih naj prijavijo za celo leto potrebno množino surovega sladkorja pri občinskih uradih, oni z dežele pa pri kmetijskih podružnicah ali kmetijskih družbah, in sicer najpozneje do 1. februarja. Vojna poŠta. Pošiljanje poštnih paketov je vstavljeno za sledeče vojnopoštne urade: 16, 34 45, 46 95, 170, 190, 211, 233, 308 in 317. Črne koze. Dne 1. januarja je bilo v Galiciji na črnih kozah bolanih 112 oseb, 1 oseba pa na Češkem. Od 2. do 8. januarja je zbolelo za kozami 1085 oseb v Galiciji in 33 oseb v Bukovini. Drugod je zbolelo 112 oseb, in sicer na Dunaju 6, v Sitzendorfa 1, v Gradca 2, v Mariboru 33, v Ptuju 1, v Celovcu 2 ; večjidel so bili to tujci. — Priporočati je vedno in vedno največjo pažnjo glede te grozovite bolezni. Vsak sumljivi slučaj se mora takoj naznaniti. Snažnost v občevanju pa je prva dolžnost. V Celju se čuti vsled pomanjkanja premoga tudi pomanjkanje plina. Mestna občina je po- rabo plina vsled tega tako uredila, da dobi vsaka stranka za stanovanje polovico tiste množine na mesec, katero je prejela odgovarjajoči mesec lanskega leta. Ako bi porabila katera stranka več plina, zadobi prihodnji mesec toliko manj. Nezgoda. IzDoberne se poroča, da je oskrbnik tamošnje graščine gosp. G u z e j padel tako nesrečno iz voza, da Bi je zlomil roko in dobil notranje poškodbe. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Zopet oficir. Leta 1912 je bivši madžarski poslanec K o v a c s v ogrskem državnem zbora napravil revolverski napad na ministra grofa Tisza. Tedaj je bil obsojen in je izgubil oficirsko šaržj. Kovacs je začetkom vojne vstopil prostovoljno kot infanterist v armado in je bil zdaj za svojo hrabrost imenovan za lajtnanta. Tako je postal zopet oficir. Koliko žita se sme porabiti na kmetih. Ministrska naredba z dne 15. januarja pravi: Podjetniki kmetijskih obratov morajo za se in svojce v njihovem gospodarstvu, kakor tudi za delavce in nastavljence, kateiim gre prosta hrana ali krušno žito ali mlevski izdelki kot plaSilo, od zaseženih zalog žita in moke porabiti množino, ki za eno osebo dnevno ne presega 300 g žita ali iz te množine žita izdelano moko. Za osebe, ki težko delajo, če tudi spadajo med zgorajšne osebe, se določi dnevna množina ali 300 g moke ali 366 g žita. Nabava raznih predmetov za c.in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi meseca januarja 1916 naslednje predmete: vojaško sukno in uniforme, jezdne priprave za častaike, svetilke, česala, vložke za čevlje iz klobučevine, vrvi, ovratne rute. Ponudbe s potrebnimi vzorci je čimpreje poslati c. io kr. vojnema ministrstva, oddelek 13. Ponudbe morajo vsebovati vse, kar je glede kakovosti dobavnih predmetov, cene, dobavne množine in dobavnega časa potrebno. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 1 krono, vezane niso na posebno obliko. Interesente opozarjamo, da se dobivajo za vlagauje ofert posebne tiskovine (Form. Lag. Nr. 909), sicer po 8 vin. komad (naslov: Uberreutersche Bachdruckerei M. Salzer, Dnnaj, IX., Pelikangasse 1). Ker ti formularji olajšujejo vlaganje ponudb, so jako priporočl|i vi. Nevihte. Na Nizozemskem so vsled grozovitih viharjev v Severnem morju nastale velike poplave. Prebivalstvo je moralo bežati iz celih okrajev in je odgnalo živino seboj. Voda še Okolica Lovčena. gebung des Lovcen. - V zadnji številki že smo poročali, da so | gorsko obmejno goro Lovčen. Prinašamo danes hrabre naše čete zavzele »nepremagljivo" črno | zanimivo sliko iz okolice Lovčena. Proti pečenju pogač je t zadnjem časa mnogo nastopalo. yo strokovnjaškeni naziranjn je pa ravno sedaj, ko je za glavo prebivalstva določena le omejena množina moke, izdelovanje ednakostavnih, na sladkorju bogatih pogač priporočati, ker je sladkor, ki ga imamo v obilici, ne samo najboljše nadomestilo za pomanj-knjočo mast v izreji, marveč je z ozi-j rom na redilno vrednost celo cenejši nego fina moka. Pečite torej pogače po dr. Oetkerjevih receptih, dajajte nadalje svojim otrokom vsak dan take redilne in delikatne pnddinge iz dr. Oetkerjevega pndding-praška z mlekom in sladkorjem. Recepti za vojne mo-čnate jedi in pekarije zastonj po dr. A. Oetker'ju, Baden pri Dunaju, fabrika redilnih sredstev. 458 6 • vedno narašča in se je zlasti bati, da preplavijo tudi mesto Emden. Skupina otokov „Marken" je vsa preplavljena. Šestnajst ljudi je utonilo in skoraj vse ladje rib'cftv so nničene. Obsojeni špion. V Lipskn bil je zaradi špijonaže obsojeni danski trgovec Franc Frond-sen iz Kodanja na 12 let težke ječe. Velikanski požar. Te dni je izbruhnil v au velikanski požar, ki je uničil 20 skupin poslopij. Največ je trpel trgovski del mesta. Večina magacinov kolonialnega blaga je zgorelo. Škodo cenijo na 50 miljonov kron. Tako velikanskega požara še nikdar ni bilo na Norveškem. Rop na železnici. Javelir Emanuel Maier-h o f iz Budimpešte je naznanil policiji, da mu je bilo v železniškem vagonu na potovanju iz Budimpešte v veliki Varaždin ukradenih dragocenosti za 80.000 kron. Maierhot se je peljal ponoči in je imel dragocenosti v kovčegu, ki si ga je, zavitega v plašč, položil pod glavo. Bržkone je tat juvelirja omamil s kloroformom in. mu potem odnesel ko«čeg z dragocenostmi. Za bolgarski Rdeči križ. Nemški učenjak in zdravnik pr. E is el s be.r g, ki je operiral in ozdravil nevarno obolelega grSkega kralja, do • bil je kot plačilo 50.000 frankov To veliko uvoto podelil je zdravnik bolgarskemu Rdečemu križu Na polju časti padel je dne 14 decembra 1915 v starosti 25 let vrli mladenič Franc Bra-č i č, sin dolgoletnega našega odjemalca in somišljenika posestnika g. Jožefa Bračiča v Jan-ževi vasi. Padel je kot hrabri sin svoje domovine'v boju zoper italijanskega izdajalca. Globoko žalujočim starišem izrekamo'svoje iskreno sožalje. Pokojnemu junaku pa je ohranjen častni ■pomin. Dvojni poskušeni sameumor. V Gradcu sta se poskusila zastrupiti 36 letni trgovski sotrud-nik Julij Wagner, ki služi zdaj pri vojakih, in njegova ljubica Marija S t r u p k a. Oba sta se težko poškodovala in so ju odpeljali v bolnišnico V BolQariji je sklenila vlada uvesti gregor-janski koledar namesto doslej običajnega pravoslavnega koledarja. Izgnan časnikar. Švicarske oblasti so izgnale korespondenta milanskega lista „Corriere della sera" Franca C a b u r i iz Švice in sicer zaradi njegovih člankov. Caburi je bil pred izbruhom vojne dunajski korespondent omenjenega lista ter sctrudnik tržaškega „Piccolaa za zunanje zadeve. Baje je italijanska vlada proti njegovemu izgonu protestirala. Treba pa bi bilo, da se iz nevtralnih dežel vse take hujskače nažene Vojaška cenzura izvršuje velikansko delo. V mesecu decembru je pregledala le » Mariboru skoro tri milijone pisem in dopisnic, v Ptuju pa 339000. Cesar Viljem II, ki je bil v zadnjih tednih nekoliko bolehen, je zopet popolnoma okreval in se je v neutrudljivi svoji vestnosti podal zopet na bojišče. Amerikanci in vojna. I« Novega Yorka poročajo z dne 15. t. m. : Doslej je 49 članov kongresa za prepoved, da se amerikaoski državljani ne morejo voziti na ladjah držav, ki so zapletene v vojno. To bi bila tudi najpametnejša odiedba v Ameriki. Ako potopijo nemški ali avstro ogrski podmorski čolni kakšno sovražno ladjo, na kateri se nahaja slučajno en Amerikanec, potem napravijo Angležem prodani hujskači v Ameriki huronsko kričanje, kakor da bi se Ameriki bogve kakšna krivica zgodila. V resnici je pa Amerika s svojimi miljonar-skimi oderuhi najbolj kriva, da se vojna tako dolgo ne konča. Brez amerikanskega vojnega materijala bi bili naši sovražniki že davno premagani. Izdelovanje enotne vrste surovega masla. Najvišje cene za surovo maslo in zaplenjenje surovega masla. Z namast. ukazom z dne 4 decembra 1915, dež. zsk. štev. 93, je odredilo namestništvo, da ee sme vse v kronovini Sta jerski dobljeno surovo mislo razpečavati samo v eni vrsti pod imenom „ Štajersko sorovo maslo" in da mcrejo torej v bodoče odpasti sedaj običajne vrste in oznamenila (kakor surovo maslo za kuho, namizno surovo maslo, surovo maslo za pojedine, čajno surovo maslo). Za to štajersko surovo maslo se določi za nadrobno prodajo v Gradcu najvišja cena po 5 K 40 v od prodajališča na drobne prodaje in velja ta cena samo za surovo maslo v brezhipno svežem stanju. Zo ostale politične okraje morajo določiti najvišje cene in jih javno razglas ti politične okrajne oblasti v imenuj namestuištva. Te naj višje cene je določiti z ozirom , na gospodarske razmere v okraju in praviloma ne smejo prekoračiti 5 K. Določitev višjih cen je podvržena odcbrenju namestništva. Te določitve cen pa ne veljajo za surovo maslo, ki se uvaža od zunaj (torej iz drnaih kronovin ali iz nevtralnega inozemstva) na Štajersko. Vendar se more to vnanje surovo maslo spravljati v promet v posebnih ovojih, na katere je navesti tvrdko tuzemikega prodajalca in deželo, od kot je; prodajalci takega »nanjega surovega masla so dolžni shranjevati fakture o dobavi tega saro/ega masla posebej ločeno od drugih faktur in dovoliti primerno legitimiranim oblastvenim kontrolnim organom vsak čas vpogled v te fakture. Producenti so dolžni oddajati surovo maslo prekupcu po tako nizki ceni, da se je trgovcu mogoče držati najvišjih cen ; za ta slučaj določi namestništvo ceno za prodacante med približno 4 do 5 kron za kg do proizvajališča kot j primerno in bi se morale višje zahteve cen zasledovati kod navijanje cen. Namestništvo si je pridržalo v posebnih izjemnih slučajih dovoliti posameznim izdelovalcem surovega masla tudi na Štajerskem izdelovanje in razpečavanje posebnih vrst surovega masla, v katerih slučajih more tudi namestništvo določiti posebne prodajne cene; te pa smejo prekoračiti ceno nadrobne prodaje navadnega surovega masla k večjemu za 1 K; brez posebnega dovoljenja namestništva ne sme nihče prodajati takega dražjega surovega masla. Dalje je zahtevalo tudi namestništvo na podlagi § 4—7 c ces. ukaza z dne 7. avgusta 1915, drž. zak. štev. 228, da se vse pridelano surovo maslo dežele štajerske, kolikor ne služi za lastno poraba izdelovalcev ali za vojaško upravo zlasti za vojaške zdravstvene zavode in za zavode prostovoljnega sanit. oskrbe, za pokritje deželne potrebe zapleni in sočasno odredilo, da se sme razpošiljati surovo maslo v kraje izven Štajerske po pošti, po železnici le samo s prejemnim potrdilom (prejemalnico) deželnega kulturnega inšpektorata. Razpošiljanje v deželi ni podvrženo nikaki omejitvi. * am Vsak vojak ■ želi izvedeti novice iz svoje domovine. Najbolje posreduje te novice maš „Štajerc" ki je, je bil in ostane vedno zvesto avstrijskega mišljenja! Starišil Neveste I Bratje in sorodniki vojakovi liaioflle za naie drage vojake »Štajerca" ki se jim naravnost od upravništva na bojišče pošlje. Treba je le naročnino poslati in natančni naslov sporočiti Napravite volakom vesejljj ^,-9,.^ in naročite jim »Štajerca". ni smatralo za potrebno ali se iz kakega drugega vn ni izvrševalo, z začetkom novega leta zapiše v razlotnatikanE posebno knjigo vsak važni dogodek gospodarstva iycg. jje, mu vedno pristavi dan in mesec. Kakor tako cesto v življenju, tako je tudi v i"L0'v Poc govodstvu : Kjer je volja, tamkaj se bo tudi našlo Jco&ik,' £ Stvo za izvršitev. . potop „ Kdaj naj naročimo seme za zelenjavo? /g (.et V drugih letih so gospodinje, ki obdelujejonOB^ v fl navadno naročile semena, ki jih rabijo za mladanski nasad, v februarju ali marcu, in so jih dfOrala za v zaželjeni količini doposlane po nekaj dneh. To je zdaj pod vplivom vojnih dogodkov p«. popolnoma drugače. Mi srr.o v spomladi preteklega leta nasadili n» J£.-B. več kakor navadno in smo pri tem porabili večino . , men, ki so nam preostala od lani, v tuzemstvu se*vl oro* ni pridelalo posebno mnogo semen zelenjave. Zr^alj fjjk smo navezani popolnoma na dovoze iz zavezniške^ v nevtralnega inozemstva in moramo biti vesfli, akojr"3" _ _ kaj dobimo. \ rešiti. Ako naročimo seme šele v februarju ali raf tedaj trgovini s semeni pri najbrž močnem povprašer. po semenih ne bo več mogoče ali pa bo le zelo pf mogoče dobiti že morda razprodane vrste semen. K -B imamo pričakovati močno motenje v našem obn , p zelenjavo in posameznih vrst morda sploh ne mc«c er nasaditi, ker smo zamudili najboljši čas. )ro : Pt Zatorej naj naroči vsak vrtni posestnik in iroje n_e poljedelec, ki prideluje zelenjavo, potrebni semeni zdaj, da bo imel v spomladi pravočasno semena" Her razpolago, ki jih bo nujno potreboval. jji politi S svežim pognmon v novo leto! premag Za doma ostale stare poljedeljce in za čisto mionarbij; za žene, deklice in otroke je bilo pretečeno leto diočneie najtežavnejšega dela. Na tem mestu se spominjamo tihega junaštva mP< katere vrle kmetice, ki je vzela v roke vajeti god kater darskega vodstva, katere ji je izročil mož, ki je od _ e pod zastave in je morala premagati dosolj neprilik . težav. j V 8 ° Tem ženam, junakinjam domače grude se najttUene. reče danes čast iu zahvala sorodnikov, vendar i teh hrabrih žen bodo oznanjevali v junaških pes pmc še le potomci, ki se zdaj tako hrabro sobcjujejo domačo zemljo, za cesarja in domovino. f£ . Torej s svežim pogumom v novo leto, ed, mislij; pest stiskajočih, sovražniku gledajoč v oči" ° r n brez obupavanja I če tudi se število močnih rok vepjo z r manjša, vendar raste v navdušenju za našo sveto oD;+nJa pogum in moč preostalih. rabi OtonBruders, i . 3 posti strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za- sad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestnišM , .spel Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) K Iz N) levemc d Gra Red s knjigovodstvom in vpisovanjem. Že v mirovnih časih so vsi pametni poljedelci že davno spoznali veliko vrednost rednega knjigovodstva in rednega in natančnega zapisovanja vseh najvažnejših dogodkov v poljedelskem obratu in v tem spoznanju uvedli ali nameravali vpeljati knjigovodstvo, ki je pripravno za obrat. Kratki, pa vkljub temu natančni zapiski važnih dogodkov so lahko največje važnosti za gospodarstvo in za rodbino posebno v takih poljedelskih obratih, od katerih stoji gospodar pod zastavo ali je morda že na polju časti žrtvoval svoje življenje za domovino. Zatorej bi bilo umestno sedaj v prvih dneh novega leta prav posebno priporočati, da se tamkaj, kjer se redno zapisovanje dozdaj Avstrijsko poročilo. e došl Proti Rusom. Nova bitPr8ka ob besarabski meji postala je ltraž ljutejša. Razven 10 že včeraj poiSikite čanih napadov, ki so padli vsitakoi najranejše jutranje ure, so na'° ^' čete, njim naprej budimpeštovsgojno honvedska divizija, do popoldneSakali skoraj vsako uro na raznih točkk°J 12 hude napade sovražne premoči o^p, bile. Sovražnik vsilil je tekom 1 jev večkrat v naše strelske jaitie bp bil je pa vedno v ročnem ^*n^ pod velikimi izgubami nazaj oi\n ločneje kot kedaj v svoji roki. Ona o b v 1 a-ujeodCattara Jadransko morje, gos d katerega bi morala biti izključena, skoraj eomejeno. Za Italijo je to udarec, vsonjenovojno politiko v srce adene. □ aj : ar sla into" Pruslta gosposka zbornica slavi Avstrijo. K.-B. Berlin, 18.jannarja. (Gosposka 'oči b o r n i c a.) Predsednik A r n i m otvoril je : ved sejo z nagovorom, v katerem je z ozirom na et0 ' kapitulacijo Crnogore dejal: Cast in slava n i r ii. b r i m a v str o- ogrskim četam, ki so postojanko, katera je bila skoraj nepremag-3 za "jjivd naskočili in s tem ta krasni ,it'u- l a r a s p e n dosegli. Kako bode Črnogorska kapitulirala? Iz vojnoporočevalskega stana poročajo : Naše čete so stale zapadno od Virpazarja. severno od Rjeke, severno od Ublija in severno od Grahova v boju s črnogorskimi četami, ko je došla vest, da je Črna gora kapitulirala. Blo je due 13. januarja, ko so dospeli dva črno-[orska ministra in neki črnogorski artiljerijski ajor kot parlamentarji do črte naših prednjih traž ter oddali tudi pismeno zatrdilo kralja kite in črnogorske vlade, da so pripravljeni, takoj pričeti s pogajanji. Parlamentarji so dobili v odgovor zatrdilo, da se lahko prično mirovna poganjanja, če črnogorska vojska prej brezpo-ijiio odloži orožje. Črnogorski parlamentarji so kali na odgovor v Cetinju* ter ga nato ta-jj^ujkoj izročili vladi in kralju. Že dne 16. januarja so nato sporočili, da sprejme tirna gora pogoj brezpogojne odložitve orožja. 11 b Ta odločitev orožja vsebuje vse orožje, ki jark Je 8P0S°bno za moderno vojskovanje, predati i . pa morajo Črnogorci tudi trdujave, železnice in n drugi materijal. V koliko bo obdati tudi handžare 11 in drugo staro orožje, bodo določile lokalne vojaške oblasti. Seveda se predaja orožja ne bo izvršila hitro in morda tudi ne popolnoma brez boja, ker je prav labko mogoče, da se bodo kje skrivali četaši. Treba bo deželo po strategičnih načelih preiskati in odločiti za orožje zmožno •A mi ' boj ttalj 10 rma np Tu alici prebivalstvo, — v Črnigori seveda vse, kar more korakati. Ženske bodo smele ostati doma, dasi-ravno so tndi pomagale v bojih s tem, da so nosile bojevnikom živila in streliva. Šele ko bo predaja dežele popolnoma, bodo izpolnjeni pogoji kapitulacije in se bodo mogla pričeti mirovna pogajanja. Ake Vam Je VaSe zdravje drago, potem čitajte danaSnji Lysoform-inzerat in zahtevajte zanimivo knjigo „Kaj je higijena" zastonj in franko od kemika C Hubmann, Dunaj XX., Petrasch-gasse 4. Mleka j© malo in dostikrat se ga ne more otrokom toliko dati, kakor bi bilo to ieleti. V obliki puddingov, narejenih iz dra. Oetker pudding-praSka, '/, litra mleka, 6 dkg sladkorja, zamore se mleko Slediti in vendar otroSkemu organizmu zaleljono redilno sredstvo dovesti. Veselje je videti, kako se otroci vsake starosti na teh puddingih razveselijo. Najaspeinejiega blagodejnega in bolečine odpravljajocega učuika so masaže na hrbtu s Fcllerjevim okrepčujočim rastlinskim esenčnim iluidom z zn. „Elsa"-iluid, Oživljajoče blagostanje je, ko minejo med masažo z „Elsa"-fluidom vse bolečine in ko gorka kri zopet polno ter krepko dotične dele trupla preainja. „Elsa"-iluid se ne da z nobenim drugim sredstvom nadomestiti. 12 steklenic poSlje franko za samo 6 K apotekar E. V. Feller, Stub ca, Elsa-trg šl. 241 (Hrvatsko). Mnogoštevilnih alatih medalj in zdravniških priporočil. Iftotako odvajalne „Elsa"-krogljice. 6 škatljic slane i K 40 h franko. M- Ako želite dobro ur« za bojišče ali dom, potem se obrnite na znano ursko f. Maks ISShnel, Dunaj IV., Margaretenstr. 27/61. Vsak čitatelj našega lista dobi od zgorajšne urske f. na zah.cvo veliki glavni katalog s SOOO podobami o vseh vrstah ur in zlatega tlaga zastonj in poštnine prosto. • v* ■ lf 1 Pokažite svoje navdušenje za cesarja in domovino in stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. velika in mala, se poceni prodajo. Natančnejša pojasnila daje Franc Schlitz, Zgornje Žerjavce, pošta Sv. Lenart v slov. gor. 45 fur Ochsenfutterung gesueht vom Trainkader 1/51, Pettau, Barackenlager an der Drau. Repo za krmljenje volov kupuje Trainkader 1/51, Ptuj, barak ob Dravi. tabor 49 ■ Gostilna ■ dobioidoča, z večimi prostori, tik glavne Bteze, še posebej ena hišica vrt za sedeti, njivo, tudi za štacuno primerno, vse skupaj ležeče, se iz proste roke proda. Vprašati je: Koroška steza št. 31, vrata št 5, v Mari boru. 47 $ol03C in več zaslužka v Vašem domu z napravo lahkih štikerij. Vzorce proti 40 vin. pismen-skih znamk zahtevati pod ,Heimarbeit 273" od Haasenstein & Vo-gler A.G.. Reichenberg, na Češkem. 48 Za okrajno cesto Ptujska gora (Maria Nen-stift) Crešnjevec imam eno posestvo po ceni za prodati; lahki plačilni pogoji. Več se izve pri uprav- ništvu tega lista, tao priporočajo kot iz- borno sredstvo proti kašlju V I «prsne karamele 3 smrekami" Milijoni' rabijo proti _ I kašlju J 1 hripavosti. kalarn.za-slin enju, krciemu in oslovskemu kailju.za-to so dobrodošle vsakemu vojaku. (If! not potr. spri-III čeval rdravni-IUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jako uspešni in dobrooku.ni bonboni. Cena 20 in 40vinarjev Dosa 60 vinarjev. Se dobi pri: D. Mulitor. apoteka v Pluju, Ig. Beli! balk, apoteka v Ptuju, Kari Hsrruiann Laski trg, A. Els-bather, Laski trg, A. Plunger.apoieka.Pod-čelrtek.HansSchnider-sfhitsch, Brežicah. MM/ Tojna ura in budilnica Nike! Jeklo Srebro Zlato Najnovejša vojna ura s 4 cesarji ali dvojnim cesarskim reliefom „Viribus unitis 1914—1916". Jekleno ali niklasto ohišje z dobrim anker kolesjem K 5.—, la kval. K 8.—, radij K 10.—, pravo srebro K 14.—. Žepne budilnice K 18.—, radij K 26.—. Primerni usnjati napestnik K 2.— ekstra. Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, nikol ali jeklo, veliki format K 6—, radij K 10,- , mali format K 10.—, 1*.—, radij K 16.—, 18.—. S precizijskim an-ker-kolesjem K 20.—, 24 —. Cyma K 30.—, Ornega S 60,—. Vojna budilnica. zaniklana, 30 cm visoka, z zvoncem ^6 —. Vojna budilnica „Kanona" budi jako glasno K 6.—, Vojna budilnica „Bob-nar" bobna generalmarS K 7.—. 8 leta garancija. Se poSilja proti vpošiljatvi svote in 60 vin. za porto tudi na bojišče. Prva zaloga vojnih nr Max B5hnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51. Originalni fabrični cenik zastonj. 44 se sprejmejo pri gospej Mizzi Leskoschegg, Breg pri Ptuju. 46 Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—-, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8'-—, Kumetiscbes Dr. Oix Laboratoriam Dunaj lUadtarg. fit Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu", lekarna „Mariji pomagaj11 in parfurnerija Wolfram; v Ljubljani lekarna j jelenu", v drozerij: A. Kauč, in „Adria-Drogerie." »zlatem 1111111 n 11 .n 11 rnxiJj Xn 1 liXLlXl T.I1TTT1 J 11TTTLDT1T1 LX1 Somišljeniki! Prijatelji! E2&S* MMMMM'»"IIIMWIIIIIIBFIIIIIlllia Čitajte, razširjajte in podpirajte „Šfa]erca(< kot edinega zaščitnika slami ter agitirajte pridno za njega napredno stranko! L)El9^»»»^^BTTil¥i511THliT1IIIJI>^iriB»^llfaliJi|jja ""i.L.u.Mir.iru.ui..i ii.ii ii n n 1.11 i.i i rni u u i11 umu 11111111 n i 111 Izkažite našim hiabrim vojakom resnično ljubavno službo ako priložite svojim pošiljatvam na bojišče 1 do 2 škatljic Fay-jevih pristnih So-denskih mineralnih pastilj. 39 ioo lit. domače pijače! ^u — osvežujoče, izvrstna, vzame žejo, zamore vsakdo ^^AjP W z malimi troski sam napraviti, V zalogi so : %■ al ansuas. jaboljka, grenadine, maline, muskat-^f~ krnske, sfeferminr., nomoranfce, waldmeister, ^1 PEJk višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pi-^^^^c^BP jača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa *" vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z na- ttuienim navodilom stanejo 4 K EO h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker to delavca esveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmoi-nosti. 624 Mann Groiich, angeljska Mi, Brno Jt. 636 (Moravska). Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. Čas za kopanj.i ob delavnikih od 12.I ure do i. ure popoldne (blagajna je od j IS. do 1. ure zaprta): ob nedeljah in praznikih od 11. do iS. ur« dopoldn«. 1 kopeli % vročim zrakos«, paro a a«efcad"zriukol--70 »Brnu«' Zahtevajte | y vseh. trgovinah in trafikah v v* ■• („Štajerc"-Schweden.) Meščanska parna žaga Na novem lentnem trgu (Lcndplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur =Z= v porabo. ^= Ysakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. sprejme več hlapcev za krave in vole ter tudi viničarske ljudi v službo. Več se izve tam. 3» Prisiljeni od razmer, zlasti vsled pomanjkanja maščobnih snovi, smo primorani, določiti de-taljno ceno znanega, izbomega „Lysoform"-mila od 1. januarja 1916 z K 1.60 za kos. Po tej ceni je Lysoform-milo vsled svoje velikosti in izdatnosti še vedno ceno z ozirom na draga fina toaletna mila. 336 Cena desinfekcijsk sredstva ,,LwSOforma" ostane za sedaj še nespremenjena. Lysoform*tvornlce, YJpest. Dr. Keleti & Muranyi, kemična fabrika. (Wohnung- und DienstYermittlung) za ^ službe« učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. "*8 Vprašanja in pojasnila V mestni Stražnici (rotovž). roTH -A 50°;o cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, is datna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 12"— franko po povzetju. '/• klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo KI"— oddajs A. Sapira, «ksport kave iti čaja Tiszabogdan 490. 75f .Štajerc" . ^etek, da Priporočljiva domača sredstva, nasieci Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi piHaročnir slabosti in bledičnosti (Bleichsucbt) itd.; steklenica 2»trijo : — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kaSi krone težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi i 804 K 50 — Čaj proti gibtu i 80 vin. — Balzam za giht, iteto; za in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečta celo l — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek pAmeriko odvajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Izvirni st«a drugo za podgane, miši, ščurke i K 1-—. Razpošiljatevračuni rt; L. Eerbst, apoteka Bleiburg na Koroškem, "om na v"" Na !ali napr ;tev.se p Jredništ lištvo s ,'luju, J. slop = in Graz. t Lil. v Gradcu kupuje po vagonih, prešano in naloženi)fi\\ neposredno od kmetovalcev. Pt, sestniki, ki imajo sami ali več sku^J*]] paj travniško mrvo, deteljno mrvi in slamo na prodaj, se povabijo, d'J*^ naj stopijo zaradi določitve cen tU! z nami v zvezo. 500kron Vam plačam, ako moje Rin (nliim Vaša kurja očesa, bradaigOJU iztrebilo korenin ------ IllQ'UuUQIIl vice, trdo kožo ne odpravi, . brez bolečin v 3 dneh. Gena 1 posodice z garancijskim pismorfnalO vred K 1—. 3 posodice K 260. Stotero zahvalnih in prUnan. jevalnih pisem. 49? ' Kemepy. Kanehaa (Kasna) 1. postni predal 12/29. Ogrsko, asni vsak praznik od nedeljo in 9. do 11. ure vloge. Ravnateljstvo. cuje je ei a D tih jgOi Sen )V( Bili V fjt i if lici 18 06�7 517676