Velikan misli in idej
Stojan Batič, kipar
Mislim, da bolj resnega in ustvarjalnega človeka, z nekim notranjim vulkanom misli in idej, do danes še nisem imel priložnosti srečati. Bil je izredno dinamičen človek. Zato sem imel ob najinih prvih srečanjih nekaj treme. Mislim, da jo je imel tudi on, ko je prišel prvič v atelje. Verjetno ateljeja ni bil vajen. Ko sem pričel delati portret pa se je prvotna nelagodnost sprevrgla v prijet-no vzdušje in pogovor. Ravno takrat sem delal spomenik prvim pristopnikom na Tri-glav. Imel sem ravno končano študijo v gli-ni, ki mu je biJa izredno všeč. Na žaJost ni odkril spomenika v Bohinju...
Neverjetno je, kako je s hitrimi, naglimi ocenami znal povedati tisto, kar smo zvedeli šele mnogo kasneje iz časopisov. Bil je izre-dno dobro seznanjen z vsem, kar se dogaja v svetu. Poznal je vso zunanjo politiko. Meni je to takrat veliko pomenilo, čeprav sem vedel, da jaz te stvari ne smem na »velik krožnik dajati«. Pogovarjala sva se tudi o gobah in o mahu, iz katerega dela čaje. Govorila sva o likovni umetnosti, o vojni, o posameznikih. Neverjetno kakoliko mi je pomenilo, ko sem intenzivno govoril z njim, dalj časa. Kadarkoli sem se s Kardeljem srečal, je bilo to zame veliko doživetje, eno-stavno očaran si bil nad njegovimi mislimi. Bil je skromen, prijazen, neposreden, člove-ški. Kardelj je bil zame pojem že ko sem bil v partizanih, mlad skojevec, komisar, šef propagande.  Prečital sem veliko njegovih
referatov in se iz njih učil. Do zadnjega nisem mogel verjeti, da je bolan, saj je sprejemal ljudi, kot da je vse v redu, čeprav je bil že takrat, ko je prišel k meni julija, bolan.
Mi seveda lahko sedaj govorimo o stva-reh, ko pa se bomo vprašali o nečem, kar je treba razčleniti, bo marsikdaj manjkalo ti-stega, ki je dal piko na i.