VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 8. FEBRUAR 1985 ŠTEV. 6 (2212) SPOMiNSKA SVEČANOST V SVEČAH: Avstrija ne izpoinjuje protifašističnega naročiia, ki ji ga naiaga državna pogodba „Če smo se zbrati v Svečah, da se pokionimo žrtvam fašizma, in to v tetu 40. obietnice zmage nad fašizmom in 30. obietnice podpisa avstrijske državne pogodbe, potem smo to storiti v zavesti, da je povojni razvoj avstrijske repubiike tesno povezan s protifašističnim odporom tudi koroških Slovencev." Tako je nagtasii posievodeči tajnik ZSO dr. Marjan Strum, ko je minuto nedeijo govorii na spominski svečanosti ob partizanskem grobišču v Svečah, kjer so pokopani narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž, Aieš Einspieier, Vatentin Schwarz, Fiorijan Križnar, ivan in Aieksander Čero, ivan Mežik, Franc Lipovec in trije neznani borci proti fašizmu. OTV-pretvorniku ho odtoča! kancter Pošta ne bo ovirata S triurno zamudo so se v sredo v Borovljah začeli razgovori med prometnim ministrom Ferdinandom Lacino in zastopniki koroških Slovencev glede radijske in televizijske oskrbe slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ta zamuda, ki je nastala zaradi intenzivnih razgovorov o boroveljski Žičami, dobiva simboličen pomen, saj ima Avstrija že leta zamudo pri oskrbi manjšin z radijskim in televizijskim programom. Moskovska deklaracija zavezniških sil iz leta 1943 pogojuje avstrijsko neodvisnost z njenim lastnim prispevkom za osvoboditev in avstrijska državna pogodba narekuje jasno antifašistično naravnanost Avstrije, je opozoril govornik. Toda dogodki okoli vrnitve vojnega zločinca Rederja potrjujejo tisto, na kar smo koroški Slovenci opozarjali že vsa leta: da v naši državi v Povojnih letih in vse do danes ni uspelo dejansko premagati nacistične preteklosti. ..Posledice tega so očitne. Začenjajo se tam, da na Koroškem deželna viada podeii najvišje dežeino odlikovanje nekdanjim vodilnim nacistom, kot npr. nosilcu ,Blutor-dena' Reinhotdu Huberju — in se končajo tam, da se na Koroškem ob 40. obletnici zmage nad naciz mom ne bodo spominjali žrtev nacizma, vrtnive slovenskih izseljencev ter KZ-larjev, temveč prevzela oblasti iz rok nacifašističnega zločinca gauleiterja Reinerja, ki je takrat kot pogoj za predajo oblasti zahteval, da morajo nadaljevati staro koroško politiko in da se nikomur ne sme kaj zgoditi zaradi njegovega članstva v nacistični stranki." Ves povojni razvoj na Koroškem je zgovorno dokazal, da koroški Poiitiki tedanjo obljubo zvesto izpolnjujejo, je ugotovil tajnik ZSO. Samo v takšnem političnem ozračju Pe tudi uspevajo razni Haiderji, uspevajo politični šarlatani, ki z metodami preteklosti zavajajo sedanjost. In če je kancler iz strahu za koalicijo klonil pred pritiskom malega partnerja in s tem tvegal, da se Avstrija onemogoči pred vso svetovno javnostjo, potem nam mora biti jasno, da nam tudi v vprašanju člena 7 in zahteve nemškona-cionalističnih sii glede dvojezičnega šolstva preti velika nevarnost — kajti očitno je, da trenutno najmanjša frakcija diktira politično linijo vlade. „Zato bomo morali še bolj prepričljivo opozarjati, da je boj proti nemškcnacionalističnim in neonacističnim silam danes potreben bolj kot kdaj koli prej," je na koncu dejal dr. Sturm. „Prav v letu, ko obhajamo obletnico zmage nad fašizmom in podpisa državne pogodbe, se bomo koroški Slovenci še posebno potrudili, da se bo vsa avstrijska in tudi mednarodna javnost zvedela, da v državi, ki pripravi nacističnemu vojnemu zločincu državni sprejem, živi tudi slovenska manjšina, ki se mora še vedno boriti za uresničitev svojih narodnostnih pravic — in to predvsem zaradi tega, ker je prav na Koroškem še danes posebno živa miselnost, ki je zakoreninjena v nacizmu." V okviru svečanosti, ki sta jo s primernim sporedom obogatila Koroški partizanski pevski zbor pod vodstvom Branka Čepina in recitator Tonči Schlapper, so predstavniki Zveze slovenskih organizacij in Zveze koroških partizanov ter bivši soborci z Gorenjske položili vence in tako počastili spomin junakov, ki so padli za svobodo v borbi proti fašizmu. Boroveljski razgovor z ministrom Lacino je bil določen premik, saj je minister obljubil, da bo kanclerju Sinovvtzu predlagal, naj se z zastopniki Slovencev čimprej pogovori o celotni medialni oskrbi manjšine. Vrhu tega sta zagotovila zastopnika pošte — navzoča sta bila tudi generalni direktor pošte Ubleis in njegov namestnik dr. Sindel-kar —, da bodo hitro in brez ši-kan odločati, ko bodo Slovenci Do konca letošnjega leta bodo zaposlovali že vse delavce, hkrati bodo iskali nove možnosti, vendar do sedaj ni nobenih rednih predlogov. Kljub temu, da deželni glavar govori o absolutni potrebi za ohranitev podjetja zaprosili za obratovalno dovoljenje za pretvornik. Pošta bo preverila vsa tehnična vprašanja, urad zveznega kanclerja pa bo moral politično in pravno odločati o delovanju žitrajskega pretvornika. Minister Lacina je govoril o žitrajskem „modelnem primeru", saj v Avstriji še niso imeli takšnega problema; povedal pa je tudi, da bo pošta o pozitivni odločitvi zveznega kanclerja dovolila delovanje pretvornika. in celotno prebivalstvo ve, kako usodno bi bila ukinitev žičarne, vztrajajo minister in predstavniki podržavljenega podjetja pri tem, da bodo proizvodnjo žice skoncentrirali v Brucku. Bodo s koncem leta 1985 žičarno res ukinili? Slovenska delegacija je ministru tolmačila tudi nezadovoljivo stanje glede uporabe slovenščine pri železnici in pošti. Lacina je obljubil, da bo glede tega prišlo čimprej do razgovora, ker se do sedaj s to problematiko sam še ni ukvarjal. Slovenska delegacija (navzoča sta bila predsednika Wieser in Grilc, tajnika Sturm in We-denig in zastopnika SPD „Trta" Ogris in Štern) je bila zadovoljna s stvarnim ozračjem razgovora, saj je takšno vzdušje pogoj za pozitivno reševanje utemeljenih zahtev manjšine. Ostaja pa seveda še skepsa, dokler ne bodo odločitve na politični ravni omogočile resničen napredek pri radiu in televiziji. „Kako se v Borovljah godi, če pri piiijah deia ni!" Ob skoraj brezupnih rešilnih akcijah za žičarno se boroveljskim delavcem vsiljujejo spomini na medvojna krizna leta, ko so se morali boriti za golo preživetje. Zato je 15 slovenskih delavcev zapelo ministru Lacini pred razgovorom s predstavniki Kluba slovenskih občinskih odbornikov „Pesem o Brovlancih", ki opeva žalosno usodo brezposelnih delavcev. Prej pa je minister Lacina v dolgih razgovorih z deželnimi politiki, zastopniki obrata in delavcev skuša) razlagati, da ni možnosti za gospodarski obstoj podjetja v sedanji obliki. PREBERiTE na *trani 2 „Haider — resna nevarnost za demokratični razvoj" 2 Nepremagana nacistična pretekiost bremeni Avstrijo in njen ugied 3 Prešernova prosiava SPZ v Ceiovcu 4 Občni zbor Siovenske kmečke zveze v znamenju novih pobud 5 Rudi Benetik razstav-!ja na Dunaju CRAXIJEV OBISK V JUGOSLAVIJI: !ta!ija ponovita pripravtjenost za reševanje manjšinskega vprašanja ZADEVA REDER/FRISCHENSCHLAGER: Avstrija na zatožni ktopi tudi v okviru Evropskega sveta Prejšnji teden je bii na uradnem obisku v Jugoslaviji predsednik italijanske viade Bettino Craxi, ki ga je poieg drugih sodelavcev spremljal tudi zunanji minister Giulio Andreotti. V Beogradu je bil Craxi gost predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planinc, sprejeli pa so ga tudi predsednik predsedstva SFRJ Vese-iin Djuranovič in drugi vodilni jugoslovanski državniki. Obisk je bil priložnost za izčrpno izmenjavo mnenj o najrazličnejših vprašanjih odnosov in sodelovanja med obema državama kakor tudi o najaktualnejših mednarodnih problemih. Tako v enem kot v drugem pogledu sta obe strani ugotovili določen napredek ter poudarili željo po nadaljnjem poglabljanju prijateljskega in dobrososedskega sodelovanja. „Vso pozornost" so v pogovorih posvetili tudi nadaljnji krepitvi položaja in pravic pripadnikov slovenske narodnostne manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Ugotovili so, da uspešno urejanje tega vprašanja bistveno ?rimore h krepitvi razumevanja in prijateljstva med državama. Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu o pogovorih, je jugoslovanska stran izrazila svoje zanimanje za to, da bi v okviru izpolnjevanja enega od določil iz kompleksa osimskih sporazumov posebno pozornost namenili čimprejšnjemu sprejetju zakona o splošni zaščiti slovenske narodnostne manjšine v Italiji; izrazila je upanje, da bo ta zakon v skladu z zahtevami in pričakovanji slovenske narodnostne manjšine. Na italijanski strani pa so ponovili pripravljenost da bi pospešili sprejetje takega zakona. Pri tem obe strani vidita v bližnjem praznovanju 10-letnice osimskih sporazumov pomembno potrditev odnosov in sodelovanja. Nezaslišani sprejem nacističnega vojnega zločinca Rederja v Avstriji in sploh celotno dogajanje okoli tega je močno odjeknilo tudi v mednarodni javnosti, ki v tej zvezi obsoja odgovorne avstrijske politike ter ogorčeno opozarja - na to, kako Avstrija zdaj že štirideset let zanemarja svoje moralne in pravne obveznosti, da bi ..premagala" nacistično preteklost. Komentarji v svetovnem tisku so naravnost porazno spričeva- lo demokratične nezrelosti Avstrije. Zelo ostro so na dogodke v Avstriji reagirali -tudi v Evropskem svetu. Skupina poslancev v evropskem parlamentu v Strasbourgu je v tej zvezi predložila posebno izjavo, ki so jo podpisali zastopniki vseh članic Evropskega sveta — razen Avstrije in Zahodne Nemčije (torej dveh držav, ki ju enako še vedno bremeni hipoteka nacistične preteklosti!). V tej izjavi, ki jo ocenjujejo za najbolj ostro obsodbo neke vlade v vseh 35 letih obstoja Evropskega svata, poslanci evropskega parlamenta nedvoumno poudarjajo: Za primer, da ne bo prišlo do odstopa ali odstranitve ministra Frischenschlagerja, podpisniki 'izjave ne vidijo nobenih možnosti za nadaljnje zaupno in prijateljsko sodelovanje niti z avstrijsko vlado niti z avstrijskimi poslanci v evropskem parlamentu. Strasbourška govorica torej ne dopušča nobenega dvoma, da je Avstrija v primeru nacističnega vojnega zločinca Rederja šla vsekakor predaleč — njeno zadržanje pomeni nesramno izzivanje in žalitev držav, katerih narodi so med drugo svetovno vojno trpeli pod zločinskim nasiljem nacističnih okupatorjev. Možnost, da si Avstrija spat pridobi zaupanje, je edinole v tem, da se čim prej in čim bolj dosledno loči od raznih Frischenschlagerjev, Haiderjev in drugih idejno sorodnih ljudi. Drava - Naša knjiga v prenovljenih prostorih KNJIGE MESECA V MESECU KNJIGE: DRW\ Prežihov Voranc, Izbrana dela v petih zvezkih - nam. šit. 850,- samo šil. 449.- Fran Levstik, Martin Krpan (v nemščini) - nam. šil. 132.- samo šil. 75.- SAMO ZA VAS: 500 KNJIG PO ZNIŽANIH CENAH DO 28. FEBRUARJA Drava - Naša knjiga 9020 Celovec, Pavličeva 5-7, te). 0 42 22 - 55 464 8. februar 1985 Nepremagana nacistična preteklost hudo bremeni Avstrijo in njen ugled v svetu Dogodki, ki so se zvrstili okoli vrnitve nacističnega vojnega zločinca, SS-Sturmbannfuhrerja Wal-terja Rederja v Avstrijo, naj bi bili povod in priložnost, da bi v naši državi in med njenim prebivalstvom dokončno premagali nacistično preteklost. Vendar pa se to pričakovanje doslej ni in se verjetno tudi ne bo uresničilo. Kajti tak obračun s preteklostjo bi se moral začeti s priznanjem soodgovornosti in sokrivde za vse tisto, kar je zakrivila nacistična Nemčija, katere sestavni del je bila takrat tudi Avstrija. Toda o takem premagovanju preteklosti ni najmanjših znakov. Še naprej se ponavlja zdaj že 40 let uspešno negovana legenda o prvi žrtvi agresije nacistične Nemčije. Kakor da ne bi bilo znano in dokazano, da Avstrija prav nič ni za- ostajala za ostalo Nemčijo — ne glede razširjenosti nacizma med prebivalstvom niti glede sodelovanja pri zločinih nacističnega režima (delež Avstrijcev in zlasti Korošcev pri okupaciji Jugoslavije, ki je terjala 1,700.000 žrtev, je vsekakor zelo zgovoren dokaz!). O takih dejstvih seveda ne slišijo radi. Mnogo rajši uprizarjajo medsebojno tekmovanje, katera stranka bo antifašizem in humanost čim bolj zlorabila za svoje ozke interese: posebna seja parlamenta minuli teden je bila v tem pogledu naravnost porazna slika današnje avstrijske stvarnosti. Tukaj pa poniževalna igra političnega samomora socialistov prav tako zasluži naj-odločnejšo zavrnitev, kakor umazana manifestacija dvoličnosti ljudske stranke, da niti ne govorimo o Koroška še posebej kaže da ni premagala preteklost Nepremagana nacistična preteklost se še posebej kaže na Koroškem — to še zlasti čutimo že vsa desetletja v manjšinski politiki, izbruhnilo pa je tudi ob Rederjevem primeru. Na to so opozorili vsi govorniki na protestni demonstraciji minuli teden v Celovcu, kjer so enako kot na Dunaju zahtevali odstop ministra Frischenschlagerja; predvsem pa so terjali odstop predsednika koroške FPO deželnega svetnika Haiderja, ki se vse do danes ni distanciral od svoje nezaslišane izjave, s katero je dal Rederju odvezo za vse njegove vojne zločine. Govornik obeh osrednjih slovenskih organizacij Vinko Wieser je ob tej priložnosti opozoril, kako so na Koroškem lata 1945 sprejeti vračajoče se slovenske izseljence (ko so jih hoteli poslati nazaj v taborišča v Nemčiji!) in druge žrtve nacizma in kako leta 1985 sprejemajo nacističnega zločinca. Poudaril pa je tudi značilno dejstvo, da v Avstriji letos uradno ne bodo slavili 40-letnioe zmage nad fašizmom, temveč obletnico druge republike. „Še hujše pa bo to na Koroškem, kjer nameravajo 7. maja praznovati ustoličenje provizorične deželne vlade, torej tiste vlade, ki je prevzela oblast neposredno iz rok vojnega zločinca, nacističnega gauleiterja Rainerja," je dejal Vinko Wieser. „Ta-krat je Rainer naložil novim oblastnikom tudi obveznost, naj ohranijo Koroško nemško, nedeljeno in svobodno — in to oporoko nacističnega gauleiterjia zvesto izpolnjujejo že vseh 40 let, kakor vidimo na primeru manjšinske politike. Zato koroški Slovenai protestiramo proti takim proslavam ob 40-letnici zmage nad fašizmom in smo prepričani, da demokratično prebivalstvo ne more imeti Interesa na njih. Nasprotno so potrebne proslave, ki bodo razkrile resnični obraz nacizma in njegovih sodelavcev; potrebne so proslave, ki bodo prikazale vlogo protifašističnih sodelavcev; potrebne so proslave, ki bodo prikazale vlogo protifašističnih borcev vseh taborov, saj so bili oni edini, ki so se borili za svobodo." svobodnjakih, ki so tako odkrito kot že dolgo ne demonstrirali svojo ideološko usmeritev. Z vzorno troedinostjo so parlamentarne stranke povzročile Avstriji in njenemu mednarodnemu ugledu težko popravljivo škodo — in to prav za 40-letnico zmage nad fašizmom. CAP O HAIDERJU: Resna nevarnost za demokratični razvoj Socialistični poslanec Josef Cap, ki je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci SPO najprej zahteval odstop ministra Frischenschlagerja, je potem klonil hudemu pritisku strankinega vodstva ter je ..disciplinirano" glasoval proti OVP-jevski nezaupnici ministru Frischenschlagerju. Pač pa je v diskusiji jasno povedal, da njegov glas ne pomeni podpore ministru, katerega je nasprotno tudi ob tej priložnosti pozval, naj odstopi. Poudaril je, da izid glasovanja ne pomeni solidarizacije s Haiderjem, Stixom, Schenderjem in Frischen-schlagerjem, temveč votum proti taktični igri opozicije in proti propalo-sti politične morale. Posebej o Haiderju je Cap naglasil, da le^ta predstavlja resno nevarnost za nadaljnji demokratični razvoj v Avstriji. Nasprotno pa je vodstvo koroške FPO svojemu predsedniku Haiderju ponovno izrekio zaupanje ter se s tem postavilo tudi za njegovo nezaslišano izjavo o Rederju, katerega je opral vseh vojnih zločinov, ko je dejal, da je samo kot vojak izpolnjeval svojo domovinsko dolžnost(l). RADODARNA AVSTRIJA: Mastna pokojnina za nacističnega zločinca Za OVP-jevsko nezaupnico ministru Frischenschlagerju je v parlamentu glasovali tudi koroški OVP-jevski poslanec Gorton. Isti Gorton pa je vojnemu zločincu Rederju ponudil „delo" v svojem podjetju, medtem ko se OVP-jevski celovški župan Guggenberger hvali, da je bil med prvimi in najbolj aktivnimi, ki so se potegovali za pomilostitev vojnega zločinca Rederja. Ta politično-moraina shizofrenija, s katero je ljudska stranka svojo neverodostojnost le še podkrepila, pa niti potrebna ne bi bila, kajti Reder tudi brez ..zaposlitve" pri Gortonu ne bo postal socialni primer. Avstrija, ki pri popravi škode in sooialni oskrbi žrtev fašizma ravna zelo mačehovsko (slovenski izseljenci bi o tem lahko marsikaj povedali), je namreč do bivših nacistov dosti bolj širokogrudna. In po zaslugi te enostranske radodarnosti je tudi nacističnemu vojnemu zločincu Rederju zagotovljena pokojnina, mesečno daleč nad 7000 šilingov — znesek, ki ga marsikdo ne dobi, ki je 40 let garal in plačevali za pokojninsko zavarovanje. OB 40-LETNiC! AVSTRIJSKE REPUBLIKE: Opredelitev proti fašizmu ostaja brez podpore in simpatij ZaJeua FfJfr-FrFcFfTMcNagfr je razumljivo taJ! v mlnalem feJna v os^rrJja awtr!j^Aega Morra?;jepo!!-tlčnega zanimanja. Pdr/dfneMtdrTM Je!?afa o nezaapnlc! o^rdm&nfTHH ministra Frbc^fmcMRgfr/M, )o je zahtevala IjaJsha stranha, je zgovorno Izpričala, haho raza-mejo politih! avstrijskega kova obračan z zgoJovlno. Farno Jva govornika, socialistična poslanca Cap m Fchranz, sta opozorita na širše ozaJje celotne zaJeve, namreč na Jejstvo, Ja je v Joločenlk Jelih prebivalstva še veJno živa fašistična miselnost, k! pa jo je treba premagati, če se hočemo resno lotit! antifašističnega Jela. FoJa iepim govorom navkljab sla la Ji Cap in Fcbranz (*zaJn?i je zgabl! svoje starše, brate in seslre v Zaseb-ivitza) razočarata/ taJ! la Jva poslanca sla se lojalno Jržala partijske Jisripiine in pri glasovanja omogočila ot-slane^ Frischenschlagerja v vlaJl. Da IjaJska stranka s svojo nezaapnico ne ho aspcla, je hllo jasno že oJ vsega začetka; saj OKF taJi ni hita veroJostojna In zajeva FeJer-Gorlon je lo njeno ne-veroJoslojnosl le še potrJJa. VcnJar lo ne hi smel hlll izgovor za zaveslne protlfašlste v oheh vellkib strankah, Ja se ne h: jasno in neJvoamno postavili proti ministra, hi je prožil roko vojnema zločinca. Najbolj zoprn pa je bi! govor Ftegerja, hi se je nehaho shaša! ..načelno" opreJelll! prot! nacionalsocializma, pa pri lem n! prišel Jo Jragega rezallala, hot Ja je zalrJll, Ja se FFO nima haj Jlslanclrat! oJ pretehlosil. Fo je bila hralhomalo nesramnost. V vrstah FPO se je še najbolj korajžno Jržala preJ-seJnica socialistične ženshe organizacije JolanJa Offen- bech, hi se iz zJravstvenib vzrohov ni aJeležila Jebale in se je na la način izognila sramolnema glasovanja za Frischenschlagerja. Vsaj lah horah bi pričakovali njegovi volilci taJi oj Capa, hi pa je s svojim zaJrzanjem pohazal, Ja ma očitno ni več za hotenje njegovih volil-cev, marveč ma gre samo za atrJitcv lastne pozicije v stranhl. Fr! svojih volllcih se je Cap s tem Johončno Jis-kvalificiral, har je rečeno ta J! v resolaclj! zJraženja socialističnih štaJentov Avstrije. Sicer pa je izostalo taJl šlroho ogorčenje avstrijske javnosti — znah, Ja je večina prebivalstva le še ohažena s strapom tzpreJ štiriJesetlb leti' Faho se je na primer na Janajshl, široho zasnovan! protestni Jemonstraclji zbralo le pičlih 2000 IjaJi, za har hrtvJo gotovo ni mogoče pripisovat! samo slabema vremena. FJtnt, hi so se množično oJzvali hlica organizatorjev, so bili komanisti in zJraženje Janajshib ŽiJov. Ali pa bJo ne socialistične mlaJine, ne mlaje generacije in seveJa taJi ne organizacij IjaJshe stranhe, hjer se antifašizem očitno zreJacira na parlamentarno Jcbato, če je to pravhar politično potrebno. /n značilno je, h Jo je še manjkal: namreč tista eJlna „opozicljsha sila", h! je še preJ nekaj teJnl mobilizirala 40.000 IjaJi na Janajshl ring, ho je šlo za ..brata Jrevo", venJar ni čatiia potrebe, Ja bi se soliJari-z;ra!a taJi z ,bratom človehom" iz Afarzabotta. Fa taJi „rJečema jelena" je očitno zmanjhalo bese J ... Folltlh! torej vejo, Ja z javno priznanim antifašizmom v Avstriji ni mogoče priJobiti simpatif — to pa je žalostno za to repabllho v štirlJesetem leta njenega obstoja. fra-ter. PREDSEDNIK SZDL SLOVENIJE ŠETINC: Koncept enotnega kulturnega prostora želimo uresničevati v ozračju dobrih sosedskih odnosov ..Pomembna je razprava o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, kj je kot združena Slovenija na drug način usodnega pomena za prihodnost slovenskega naroda," je poudaril predsednik na programski konferenc' SZDL Slovenije, kjer so izčrpno in tudi zelo kritično spregovorili o aktualnih družbenopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. Pri tem gre — kot jc dejai Šetinc — za nujnost večje vsakoletne povezanosti vseh deiov slovenskega naroda ne glede na državne meje; to terjajo skupno kulturno izročilo, skupen jezik, skupna zgodovina. Vendar pa to ne pomeni nikakršnega ozemeljskega pohlepa, kajti prav Jugoslavija je med tistimi državami, k* najbolj dosledno spoštujejo duh Helsinkov. SZDL žeii uresničevati koncept enotnega kulturnega prostora v ozračja dobrih medsosedskih odnosov in v duhu prijateljstva s sosednimi državam' Italijo, Avstrijo in Madžarsko, je naglasi! Šetinc ter opozorit, da prav Slovenija z reševanjem vprašanj madžarske in italijanske narodnosti daje zgled, kako je treba praktično zagotavljati enakopravnost manjšine. Madžarski in italijanski narodnosti v Sioveniji ni zagotovljen samo obstoj, temveč tudi stalen napredek, je izjavi! Šetinc: ..Ponosni smo na dosiedno izpeljano dvojezičnost med Slovenci in Madžari v Prekmurju, visoko stopnjo sožitja so dosegli Siovenei in Italijani na obali — govoriti vsak v svojem jeziku, pa se kljub temu razumeti, to je prihodnost Jugoslavije." V tem smisiu si bo SZDL tudi v prihodnje prizadevala, da še boij razvijemo vsestranski pretok, stike in sodelovanje, ki bo v prid tako matic' kot tudi zamejskim Slovencem, izseljencem in zdomcem, pa tudi dobrim medsosedskim odnosom. ..Predvsem bomo še naprej nesebično pomagali i" podpirati Slovence v zamejstvu v njihovem boju za obstoj in razvoj v prihodnosti. Pričakujemo, da bosta Italija in Avstrija ob 10-letnici Osima in 30-ietnici avstrijske državne pogodbe z dejanji pokazali, kaj je njuna dolžnost — ne samo mednarodnopravna, temveč tudi moralna, človečanska in demokratična!" Vsekakor mora v tem prostoru steči ustvarjalen dialog različnih poh-tičnih in ideoloških sitnic, ki so realnost različnih držav, različnih družbenih sistemov in celo dveh biokov, je ugotovil predsednik SZDL Slovenije Šetinc-Kuiturno tvornost Slovencev je treba obravnavati enakopravno, po enakih kvalitativnih merilih, torej brez podcenjevanja kulture zamejskih Slovencev, pa tudi brez prizanašanja, češ, saj gre vendar za manjšince. Toda potegnjena mora biti jasna črta iočnica, ki ne sme dovoiiti, da v enoten slovenski kulturni prostor vdirajo sitnice, ki pomenijo sovraštvo, ostanke fašizma, iredento, belogardizem in podobno. Za enakopravnost slovenščine tudi v radiu in televiziji ..Nenasilna ofenzivnost" je nasiov članka dr. Jurija Zalokarja, objavljenega v vašem listu 15. novembra, kt je hvalevreden poizkus iskanja načina, kako povrniti slovenščini moč vsakdanje uporabnosti zaradi njene izrinjenosti iz javnosti, ki pa ji grozi celo nevarnost, da bo zamrla tudi v družinskem krogu, v intimni sferi. To potrjuje obnašanje mladine, ki za pogovorni jezik pretežno uporablja nemščino celo v družbi čisto slovenskih vrstnikov, ne zavedajoč se, kakšna nevarnost je v tem. Vendar je pojav razumljiv, ker mladina ni zadosti motivirana, da bi potrebo po znanju slovenščine v vsakdanji rabi tudi občutila; to je pač rezultat jezikovne in kulturne neenakopravnosti že dolga desetletja — navkljub jamstvom v državni pogodbi. Kaj storiti, da bi pri mladini vzpodbudili rabo slovenskega jezika — materinščine tudi v vsakdanjem življenju? Otrokom in mladini moramo dati možnost slišati slovenski jezik v javnosti, zlasti v radiu in televiziji. Prodiranje teh dveh javnih medijev vsakodnevno v naše domove samo v nemščini pušča svoje jezikovne posledice, ker s poslušanjem nehote silimo otroke jezikovno in miselno tudi v družinskem krogu v miselni svet tega jezika. Zato bi otroci in mladina morali dobiti možnost slišati slovenski jezik tudi preko teh dveh kulturnih medijev, za katera se miadina še posebno zanima. Vsa prizadevanja, da bi dobili svojo radijsko oddajno postajo, kot jo imajo na primer Primorci ali južni Tirolci, doslej niso uspela, ker se merodajne oblasti o tem nočejo niti pogovarjati; kaj šele, da bi si dovolili postavitev samostojne radio postaje, kot jo imajo Kraševci na Opčinah — saj nam je znana usoda TV-pretvornika v Ži-tari vasi. Zaradi tega bi morala priti pomoč iz matične Slovenije, dokler še ni prepozno. Kot smo obogatili z javnim kulturnim medijem prostor na Primorskem, da smo postavili oddajnik RTV Koper-Capodistria, ki oddaja za potrebe poslušalcev vse Primorske z obeh strani meje, tako bi morali pomagati tudi Korošcem vsaj z radijsko postajo in mrežo relejnih oddajnikov ob meji, da bi pokrili dvojezični prostor Podjune, Roža in Zilje. Pred dvema letoma je bilo sicer nekaj slišati o takih načrtih, toda izzvenelo je le kot ideja. Če bi prišlo do postavitve takega oddajnika, bi njegov program moral biti oblikovan za dejanske potrebe prizadetega prebivalstva, ker bi le tako lahko opravljal celodnevno jezikovno poslanstvo. Zato bi morali biti oblikovalci programa za celotno območje Koroške z obeh strani meje, pritegnjeni bi morali biti obe osrednji slovenski organizaciji na eni ter socialistična zveza na drugi strant. Spored naj bi bil ideološko odprt, pluralističen in predvsem zanimiv za mladino. Z obveščanjem nemškogovo-rečih poslušalcev pa bi prispeval k boljšemu poznavanju nas Solvencev, razbijanju dezinformacij KHD, odpravljanju prastrahu in boljšemu kulturnemu sožitju obeh narodnosti; radio s takim sporedom, tudi v nemščini, bi bil najboljši most do drugače mislečih ljudi, obremenjenih s podedovanimi predsodki o nas. Zavedamo se, da tak projekt ne more biti poceni; toda če smo zmogli to napraviti za Primorce in ko irna v matični Sloveniji že vsaka regija svoj lokalni radio, potem bo Slovenija zmogla uresničiti tudi to zadevo, ki bo pomagala k pripoznavanju in utrjevanju slovenske narodnost' med koroškimi rojaki. S to akcijo pa bo treba pohiteti, dokler še ni prepozno, zakaj če se bo mladi rod jez'* kovno odtujil (asimiliral), grozi propad naše narodnosti na Koroškem. Foris Fehernlk Še težje za kmete Pri zadnji seji deželnega zbora sta hoteli OVP (Altersbergerjeva) in FP (Schretter) izzvati nove napade na Franca Kukovico. Od VVagnerja sta hotela zagotovitev, da Kukoviča zaradi svoje ..vloge" pri postavitvi televizijskega pretvornika ne bi več smel biti direktor šole. Toda Wag-ner ni bil navzoč — tako so hujskanje preložili na naslednjo sejo. Na isti seji so govorili tudi n kmetih, katerih življenjska raven stalno nazaduje. Že daleč več kot polovica vseh kmetij, tako je bilo rečeno, je tako šibkih, da morajo delati izključno družinski člani. P% tudi 3600 takih kmetovalcev, ki imajo do 50 hektarjev lesa, si ne more privoščiti nastavljenca ali nasta^-tjenke. Za slovenske kmete nič kaj novega, za ostale pa poučno, tud' tu nastajajo monopoli: V tem smislu tudi soglasni sklep; da se na Koroškem uvelja"' „Washingtonski sporazum": ta namreč v interesu ameriškega monopola prepoveduje med drugim pr'' delovanje oljnih rastlin — v škodo posebno tudi razvoju malih kmetij- Prešernova proslava SPZ tokrat posvečena spominu Foltija Hartmana Slovenski kulturni praznik ob obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna Zdrav- ljica oRrof/:/c so trff f/nce narrr sAzf/Ro, P; ndrrr ozwf?d ž:7e, srce razjdSH; /n oRo, R/ Trop: we ^RrR/, v ^orrr/R pr^/R ;;p R;:f/Z/ XowM Maj^rff/ vcsc/o Zf/r^v/jZco, ^r^r)c č'wo z^pct'f Rog 7Mso r?^??! f/fžc/o, Rog žZvZ fes s/oveMs^i svet, Rr^re use, Rar wds ;e sbrov s/ovcče rn^tcre. V ^ofraž^ZRe 'z oA/aRov rot/A ^a; Maj'ga rreič; grow; /?rosf, Ro ;e RZ/ očaRor, naprej ^a; Ro R/cocwccm :/ow, na; Zf/roRe n;;R roRe . s;' spone, RZ ;ZR sc reze/ Rr//nosr, sreča, sprala R nam na; naza; se vrnejo; orroR, Rar ;n:a Rfava, vsr na; s; v roRe seže;o, f/a oR/asr n; z njo easr, Ro prer/, sper naša Aosra /asr/ Rog žZvZ vas 5/ovenAe, pre/epe, ž/aRrne rož;ce; n; raRe ;e nr/a JenRe, Ro naše ;e RrvZ f/eR/e; na; srn o v zarof/ nov Zz vas Ro srraA sovražniRov/ ytf/ar/enč;, Zf/aj se p;;e zt/rav/jZca vaša, v; naš np; /jaRezen r/on!ač;;e noRen na; vam ne vsmrr/ srrap; Rer Zf/aj vas RaRor nas, jo srčno AranZf R/rče čas/ Žrve na; vs; narof/Z, R; Rrepene f/očaRat' f/an, t/a Ror/er sonce Rot//, prep/r /z svera Ro pregnan, f/a rojaR prosr Ro vsaR, ne vrag, /e soser/ Ro me;aR. Nazat/n;e še, pr/;ar'/;/, Rozarce zase vzf//gn;mo, R/ smo žaro se zRrar'//, Rer r/oRro v sren m/s/rmo; f/oRa; f/n: na; z:v: vsaR, Rar nas f/oRr/R ;e /;nc/:/ Predsednik SPZ Tomaž Ogris je inž. Pavietu Žaucerju izroči! Drabosnjakovo priznanje 8. februar, dan smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je slovenski narod proglasil za svoj kul-turni praznik. Tako se vsa povojna teta na slovenskem kulturnem prostoru odvijajo Prešernove proslave, na katerih se spominjamo našega velikega pesnika in drugih osebnosti, ki so prispevale k razvoju slovenske kulture. V to praznovanje se je s svojo vsakoletno Prešernovo proslavo vključila tudi Slovenska prosvetna zveza. Tokrat je le-to posvetila spominu Foltija Fiartmana, ki je s svojim nesebičnim delom prispeval mnogo k razvoju zborovskega petja 'n slovenske kulture na Koroškem. SPZ je na svoje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku vedno pri- vabila številne obiskovalce, ki se zavedajo pomembnosti kulturnega izročila pesnika Franceta Prešerna. Letos je SPZ svojo proslavo Priredila pretekli petek v novem Večnamenskem prostoru Mladinskega doma SšD v Celovcu. S tem je imenovani prostor prvič bil prizorišče večje kulturne prireditve in veseli nas, da je to bila Prešernova proslava. Slovenska prosvetna zveza je za Prireditev ob slovenskem kulturnem Prazniku pripravila kvaliteten spo-red. Najprej je nastopil moški pev-ski zbor „Fo!ti Hartman" SPD Edinost iz Pliberka, kar je veljalo polastitvi spomina Foltiju Hartmanu. °d vodstvom Joška Kerta je zbor "Polti Hartman" zapel štiri sloven-s^e umetne pesmi oz. narodne pe- roškem. V recitalu je med drugim bilo povedano: Kakor je naš France Prešeren s svojim delom osvobodil slovensko literaturo iz klešč janzenistične cenzure in je edino jamstvo za obstoj slovenskega naroda videl v jezikovni samobitnosti, tako se je vse, kar je bilo v slovenski kulturi vrednega in pomembnega, bojevalo za osvoboditev in prenovo našega ljudstva. Prešeren je postal v slovenski kulturi simbol svobode, svoboda pa je postala temeljna ideja slovenske kulture. S Prešernovo pesmijo so bili povezani partizani, nosili so jo na bojnih pohodih, njegova .Zdravljica" tiskana v gorenjskih gozdovih ob stoletnici prve izdaje, je postala geslo revolucije. ... Folti Hartman je bil kot zaveden Slovenec trn v peti nacističnim oblastem. Še v grozeči senci nacističnega nasilja nad koroškimi Slovenci je nastopil z moškim pevskim zborom ..Edinost" ob odprtem grobu bivšega predsednika Slovenske prosvetne zveze Vinka Poljanca, prve žrtve nacizma na Koroškem. In kmalu nato ga je leta 1941 gestapovska policija odgnala v celovške zapore, od tam pa v taborišče smrti — v Dachau. Med odlične primere slovenske kulturne vztrajnosti, pogumne in samozavestne upornosti šteje pevski zbor slovenskih internirancev-trpinov v Dachauu. Pobudo za ustanovitev je dal Folti Hartman, ki je zbor tudi sam vodil. V taborišču brutalnega žaljenja človečanstva in ob uniče- ni uresničevati in razvijati sporočilnost veličine in moralne moči humanih in programskih smotrov za prihodnost, ki so nastajali v taboriščih smrti in sredi bojev v zaledju sovražnih ofenziv .. . Nastop Slovenskega okteta na Prešernovi proslavi SPZ je pomenil tudi povezavo koroških Slovencev z matičnim narodom. Priljubljenost tega enkratnega slovenskega vokalnega ansambla pa je brez dvoma tudi doprinesla k množičnemu obisku Prešernove proslave, saj je Slovenski oktet prispeval glavni det sporeda in z izborom slovenskih umetnih in narodnih pesmi navdušil občinstvo. Med številnimi gosti, ki so se udeležili Prešernove proslave, je bil tudi tovariš Pavle Žaucer-Matjaž. Po sklepu upravnega odbora SPZ mu je ob tej priložnosti predsednik Tomaž Ogris izročil Drabosnjakovo priznanje za njegovo nesebično delo v prosveti in kulturi na Koroškem. V tozadevni utemeljitvi je Ogris orisal Matjažev doprinos h kulturi naše dežele in slovenske narodne skupnosti na Koroškem, zlasti v njegovih zgodovinskih pričevanjih v Vestniku koroških partizanov, katerega je izdajal in urejal. „Prav posebno pa se je Pavle Žaucer-Matjaž", je nadaljeval Ogris, ..angažiral pri izdajanju pomembnih knjig in zbornikov o zgodovini in borbi koroških Slovencev. Kot urednik Gašperjevih „Gamsov na plazu" je uredi) tri slovenske, eno srbohrvaško in dve nemški izdaji. Prav na njegovo pobudo in pod njegovim uredništvom je pred nekaj meseci izšel zbornik ..Koroški Slovenci včeraj in danes" in prav tako na njegovo iniciativo se je akcija bralne značke Karla Prušni-ka-Gašperja v najkrajšem času uveljavila med bralnimi značkami. Visoko je treba ceniti tudi Žaucer-jevo pogosto prisotnost med nami". Ogris pa je svojo utemeljitev zaključil z besedami: „Burno zgodovinsko obdobje, katerega je sooblikoval Pavle Žaucer-Matjaž je tudi med pripadniki slovenskega naroda in med nami koroškimi Slovenci včasih zapustilo boleče rane. Matjaž — to vem tudi iz osebnih pogovorov - miroljubno opušča vse, kar bi moglo kako rano na novo odpreti, s tem, da prizna pomoto, če se je pripetila in se trudi za spravo, če se je zgodila krivica tako, kakor tudi ne pogreva krivic, katere je sam okusil. To mu daje izredno človeško veličino." Tovariš Matjaž je v svoji zahvali dejal, da se čuti izredno počaščenega in da mu podelitev Dra-bosnjakovega priznanja pomeni obvezo za nadaljnje prizadevanje in delo v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter ob tej priložnosti obljubil, da bo z zastavljenim delom nadaljeval, zlasti v publiciranju zgodovine NOB na Koroškem. Tako je prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku izzvenela v lepo manifestacijo, ki je zadovoljila slehernega obiskovalca. Vabilu prireditelja se je, kot že zapisano, odzvalo mnogo ljudi, prišli pa so tudi svojci pokojnega Foltija Hartmana, generalni konzul SFRJ v Celovcu dipl. inž. Marko Kržišnik, predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser, tajnik NSKS dipl. inž. Franc Wede-nig, predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence dr. Reginald Vospernik in drugi predstavniki političnega in kulturnega življenja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ob tej priložnosti je prireditelju, Slovenski prosvetni zvezi, treba izreči pohvalo za odlično organizacijo prireditve, ki se je odražala v primerno .izbranem sporedu in v množičnem obisku. Končno pa je treba še dodati, da je večnamenska dvorana v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva svojo prvo preizkušnjo prestala dobro. Ljudje so se v dvorani počutili domače, nadvse pa je presenetila od- lična akustika, kar je najboljši garant za to, da je prostor primeren za prireditve vsake vrste. To pa je zasluga načrtovalcev doma, ki so s tem ustvarili prostor, ki bo v prihodnje gotovo prizorišče raznih športnih, kulturnih in drugih prireditev. Povezava proslave, ki sta jo z vanju tisoč in tisoč življenj je — °°čutkom izvajala Marica Portsch kakor se čuje neverjetno - zaživel jo Miha Vrbinc, je prav tako ve- kulturni krožek... Foltiju Hartmanu. Avtor bese- ... Z našim delom se bomo od-'^a, dr. Janko Malle, je posrečeno dolžili izročilu Foltija Hartmana, če Zvezal slovenski kulturni praznik bomo tudi v današnjih časih pre-Prešernovo vizijo o svobodi na- izkušnje, ko nam še vedno jemlje-°dov in doprinos Foltija Hartmana jo naše osnovno izrazno sredstvo, °orbi za obstoj Slovencev na Ko- ko nam jemljejo naš jezik, sposob- Moški pevski zbor „Foiti Hartman" SPD „Edinost" v Ptiberku (zgoraj) in Stovenski oktet ter povezovaica Marica Portsch in Miha Vrbinc (spodaj) Občni zbor Slovenske kmečke zveze v znamenju novih pobud V soboto je imeia Stovenska kmečka zveza v prostorih Miadinskega doma SŠD v Cetovcu občni zbor, katerega se je udeiežiio izredno veiiko kmetov in častnih gostov. Med siednjimi so biii - predsednika obeh osrednjih organizacij dipi. inž. Feiiks Wieser (ZSO) in dr. Matevž Griic (NSKS), predsednik Stovenske kmečke zveze Jožef Barti, predsednik Zveze siovenskih zadrug inž. Fridi Kapun, zbornični svetnik ignac Do-mej, predsednik Zadružne zveze Siovenije tov. Freiih, predstavnik Gospodarske zbornice Jugosiavije v Ceiovcu Stavko Beznik in še drugi. Novo izvoijeni odbor si je na tem občnem zboru zada) naiogo, da se bo tesno poveza) z Zvezo siovenskih zadrug in ustvarii strokovno siuž-bo, ki bo na usiugo siovenskemu kmetu na Koroškem. Delovanje Slovenske kmečke zveze od zadnjega občnega zbora 22. marca 1981, v Kulturnem domu na Radišah je bilo v glavnem osredotočeno na izobraževanje in informiranje, kar pa je vsekakor premalo. V bodoče se bo treba s pobudami in akcijami vključiti v organizirane širše gospodarske procese. Konkretno mislimo na skupne pristope z gospodarskima odboroma in Zvezo slovenskih zadrug. Tu gre predvsem za prodajo kmetijskih proizvodov oziroma za potrebe predelovalne industrije. Vse to in še več je zapisano v poročilu tajnika SKZ Jozeja Metschine, ki se zaradi službene obveznosti ni mogel udeležiti občnega zbora, je pa zato pravočasno (14. januarja) oddal delovno poročilo SKZ na svojem prejšnjem delovnem mestu. Ker pa poročilo ni bilo oddano, kot predvideno pri odboru SKZ, je manjkalo na občnem zboru. Bivši tajnik SKZ Jozej Metschina je bil torej po nedolžnem kritiziran, češ da ni poskrbel za po- ZELEZNA KAPLA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU v petek 8. 2. 1985 ob 19.30 uri v farni dvorani Nastopajo: Pevski zbor in recitatorji SPD „Zarja" — Oder mladje s predstavo Tankreda Dorsta „Evgen" — govornik Tomaž Ogris, predsednik SPZ Prireditelj: SPD „Zarjia" v Železni Kapli ročilo. Nadaljujmo z njegovim pripravljenim poročilom o načrtih za leto 1985. Tu je imel v mislih ustanovitev obrata za ekstrahiranje zdravilnih zelišč, ki bi jih pridelovali na površinah naših kmetov, nadalje zboljšanje ovčjereje in poskus pridelovanja hmelja v Podjuni. Za realizacijo teh projektov pa menil, da je neob-hodno potreben organizator-strokov-njak. To čisto na kratko iz poročila tajnika Jozeja Mečine. Ker je po nesrečnem naključju, kot že omenjeno, manjkalo tajnikovo poročilo, je o dejavnosti SKZ poročal Jože Partl in nanizal celo vrsto aktualnih vprašanj, ki so sprožila zelo živahno diskusijo. Tako je med drugimi dipl. inž. Štefan Domej sprožil misel, dvojnega članstva Slovenske kmečke zveze (torej tudi v Narodnem svetu koroških Slovencev). V zvezi s tem so naši kmetje, predvsem pa pliberški podžupan Fric Kumer nakazali, da sta na Koroškem že bili dve Kmečki zvezi in da je Kmečka gospodarska zveza, ki je bila bliže NSKS-u potem zamrla. Večina zbranih kmetov je bilo mnenja, da res ni merodajno dvojno članstvo, pač pa dejstvo, da o usodi slovenskih kmetov odloča samo aktivno delo. Hkrati pa je bilo predlagano, da bi KOKS razpravljal o sodelovanju obeh osrednjih organizacij na področju strokovne službe. Tudi je bilo slišati iz vrst naših kmetov, da je kruečki človek vedno bil tisti, ki je združeval, ne pa ločeval, iz česar sledi, da bi bila dvotirnost v Slovenski kmečki zvezi vse prej kot koristna. Tudi o slovenski kmetijski šoli se je mnogo razpravljalo, češ da je velika škoda, da je Koroški Slovenci nimamo, oziroma da smo jo pred leti ukinili. Dejansko so se pa časi tako spremenili, da bi bila obnovitev slovenske kmetijske šole morda spet interesantna. V zvezi s tem je bilo predlagano, da Slovenska kmečka zveza naredi ponoven popis situacije naše kmečke mladine^ ki bi bila pripravljena obiskovati kmetijsko šolo in da bi na podlagi tega popisa, ukrepala. Med tem časom pa, ko slovenske kmetijske šole ni, pa lahko naše kmečke fante usmerimo v Slovenijo. Kot že omenjeno se je občnega zbora SKZ udeležil tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije tov. Frelih, ki je med drugim naglasil, da je med ZZS in našimi kmeti mnogo stičnih točk skupnega sodelovanja, ki jih bo treba okrepiti ter da je v ZZS vključenih kar 85.000 zadružnikov-kmetov. Prav tako je pozdravil občni zbor predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije v Celovcu Slavko Beznik- V svojih izvajanjih je med drugim poudaril, da je lansko leto 11 mešanih družb na Koroškem ustvarilo 100 milijonov dolarjev, ter izrazil željo po še bolj odprtem obmejnem sodelovanju. Pri volitvah za novi odbor je bil izvoljen za predsednika Tone Krušic — prejšnji predsednik Jože Partl je odstopil, ker je preobremenjen s številnimi funkcijami, tako je med drugim tudi predsednik Zveze slovenskih izseljencev. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen Lojze Štih, za drugega pa Ludvik Lesjak. Novi tajnik je dipl. inž. Štefan Domej, blagajnik pa Nužej Wieser. Izvoljena je bila še cela vrsta odbornikov iz treh naših dolin in nadzorni odbor — Miha Kap, Hanzi Krušic, Janko Gabriel, Mirko Oraže, Anton Sturm, Franc Kaiser in Jože Partl, ki pa bo na posebni seji iz svoje srede izvolil predsednika. Zaradi obširnega programa je napovedano strokovno predavanje dipl. inž. Kassla bilo preloženo na poznejši čas. Zaključno samo lahko ugotovimo, da je bil občni zbor dobro pripravljen in obiskan, da je prevladovala mladina, kar je dober znak in o kateri vemo, da je nadebudna in pripravljena delati. Še nikdar z občnega zbora SKZ zborovalci niso šli domov tako zadovoljni in oboroženi z novimi idejami in načrti kot tokrat, kajti strokovna služba in pametna kooperacija SKZ z Zvezo slovenskih zadrug sta prepričljiv dokaz, da se bo na področju kmetijstva nekaj premaknilo na bolje. KAZAZE KONCERT LOJZETA SLAKA iN FANTOV iZ PRAPROTNA v nedeljo 10. 2. 1985 ob 14. uri pri Iglu v Kazazah. Prireditelj: SPD „Srce" v Do-brlivasi. ZVEZNA GiMNAZiJA ZA SLOVENCE V CELOVCU OBJAVA Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu sporoča: 1. Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žeiijo dati v šoiskem ietu 1985 86 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega ieta, v času od 11. do 28. 2. 1985, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šote, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva. 2. Sprejemne izpite bo treba deiati prijavijenemu učencu ie v izjemnih primerih in sicer iz siovenščine, nemščine in matema-tke. Odiočiino bo ietno spričevaio. Termin za sprejemne izpite: sreda, 3. juiija 1985. 3. Konec maja 1985 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 4. Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Dežeinega šoiskega sveta. 5. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem. Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence, Prof.-Janežič-Piatz 1, 9020 Kiagenfurt/Ceiovec. dr. Reginaid Vospernik i. r. Ravnateij: Knjigarna „Nasa knjiga" novo opremljena Naš posnetek prikazuje detajl knjigarne „Naša knjiga", ki jo je Založba Drava novo opremila. Danes popoldne bodo preurejeno knjigarno uradno odprli in izročili svojemu namenu. S preureditvijo so knjigarni dali večjo funkcionalnost in tudi optično je prostor povsem spremenjen. Načrt je izdelal arhitekt Gregor Mak, ki je pri tem upošteval les in s tem prostoru dal prijetno domačnost. Založba Drava pa je slovenski kulturni praznik obeležila še z delovnim sporedom, dopoldne je predstavnikom tiska predstavila svoje najnovejše knjižne izdaje. Pod naslovom „Zwei Kulturen, zwei Sprachen, eine Schule" sta avtorja celovška univerzitetna profesorja dr. Peter Gstettner in dr. Dietmar Larcher napisala knjigo, ki je izšla kot deveti zvezek „Disertacij in razprav" Slovenskega znanstvenega inštituta. S tem avtorja skušata dati novo teoretsko osnovo za koncept reforme v manjšinskem šolstvu. Na tiskovni konferenci, o kateri bomo podrobneje še poročali, so predstavili tudi prozni prvenec Kristijana Močilnika z naslovom „ln kri jim tekne kot malinovec". Zahvala Pop skupina Šok in Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Siovence v Ceiovcu se zahvaijujeta vsem kuitur-nim in potitiCnim ustanovam, kakor vsem rodoijubom našega siovenskega naroda na Koroškem, za širokogrudno podporo, ki je omogočita nakup iast-nih instrumentov. instrumenti so iast Združenja staršev, kar pomeni, da bodo siužiii še drugim skupinam na naši gimnaziji. Ker pa je še nekaj odprtih računov (pribiižno 10.000 šiiingovj vas nadaije naprošamo, da bi nas še podpirati in vaš dar prenakazaii na konto SOK pri Posojiinici Dobria vas. iskreno se zahvaijujejo čiani skupine ŠOK: Aieksander Černut, Mirko Cuderman, Marko Štern, Jozej Sticker, Daniet Sturm ter za Združenje staršev: Andrej Sturm, predsednik. PR!REDtTVE Slovensko ptaninsko društvo Celovec vabi * v soboto 23. 2. 1985 n,a IZLET NA ZASNEŽENO BLEŠČEČO. Skupni odhod izpred Polanca na Cemerni-ci ob 11. uri. V planinski koči na Bleščeči bo pripravljen vroč čaj. * v nedeljo 24. 2. 1985 na ZIMSKI POHOD NA STOL. Zbirališče ob 7. uri zjutraj pred Valvazorjevim domom. LOČE PUSTNI PLES v soboto 9. 2. 1985 ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah. Sodelujejo: moški pevski zbor in mladinski kvintet „Jepa". Igra: Tončkov trio iz Slovenije. Prireditelj: SPD ,,Jepa-Baško jezero" v Ločah Prisrčno vabljeni! RAZSTAVA SVETEGA PISMA OB 400 LETNICI DALMATINOVE BIBLIJE #od 10. do 15. februarja 1985 v stari ijudski šoli v Svečah. Otvoritev po nedeljski maši. Prireditelj: Katoliška prosveta. #od 17. do 20. februarja 1985 v farni dvorani v Bistrici na Zilji. Otvoritev po nedeljski maši. Prireditelj: Katoliška prosveta. SEMINAR ZA DRUŽINO na Reberci od sobote 9. do nedelje 10. februarja 1985 v Mladinskem centru na Reberci. Voditelja: prof. Ida Virt in prof. Janez Bitenc. Prireditelj: Kršč. kulturna zveza. Lutkovna skupina dunajskih študentov vabi na lutkovno igro .HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL # Četrtek 7. 2. ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku. Prired.: KDZ Blato in Katoliška mladina občine Pliberk. W Petek 8. 2. ob 14.30 uri v Strokovni šoli za ženske poklice v Sentpetru pri Šentjakobu v Rožu. # Sobota 9. 2. ob 14.30 uri v mladinski sobi (pod cerkvijo) v Škocijanu. Prireditelj: Otroški zbor Skocijan. # Nedelja 10. 2. ob 10. uri v ljudski šoli v Zitari vasi. Prireditelj: SPD ,,Trta" v Zitari vasi. # Nedelja 10. 2. ob 14.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu. Prireditelj: SPD Bilka" v Bilčovsu. GLOBASNICA PUSTOVANJE v soboto 16. 2. 1985 ob 19.30 uri v farni dvorani v Globasnici. Prireditelj : Katoliška mladina Globasnica. ŠENTPETER NA VAŠINJAH MLADINSKA MAŠA v soboto 9. 2. 1985 ob 19. uri v farni cerkvi nato „Pustnija". Prireditelj: Katoliška mladina v Sentpetru na Vašinjah GLOBASNICA FILMSKI VEČER v petek 8. 2. 1985 ob 20. uri v gostišču Juena v Čepicah. Prireditelj: SPD „Edinost" v Štebnu REVOLUCIJA IN LITERATURA SANDINISTOV V NIKARAGVI Živo poročilo o trenutni situaciji v petek 8. 2. 1985 ob 19.30 uri v Klubu Prežihov Voranc v Celovcu, Benediktinski trg 5/1. Predava: Janko Messner. Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca" v Šentvidu v Podjuni vabi na 13. PLES DANICE v soboto 9. 2. 1985 ob 19.30 uri v kulturnem domu „Danica" v Šentprimo-žu. Za ples bo igral Planinski sekstet. SVEČE OBIRSKO PUSTNA PRIREDITEV v četrtek 14. 2. 1985 ob 19.30 uri v gostilni Kovač na Obirskem. Zenske bodo dale na ponudbo pustne krape, ki bodo tudi nagrajeni. Za zabavo bodo skrbeli: Obirski vižarji in Trio Pavlič. Prireditteij: Aipski klub ,,Obir' na Obirskem. KOTMARA VAS .OSNOVNI POJMI PRVE POMOČI v sredo 13. 2. 1985 ob 19.30 uri pri Mežnarju. Predaval bo dr. Roman Schellander. Kazal bo tudi diapozitive. Prireditelj: SPD ..Gorjanci" Kotma-ra vas. Menjava denarja Stanje v četrtek 7. februarja 1985 Za 100 dinarjev dobite 8.00 šil. Za 100 dinarjev plačate 10.00 šil. Za100iirdobite 1.105 šil. Za 100 tir plačate 1.185 šil. Za 100 mark dobite 693.00 šil. Za 100 mark plačate 709.30 šil. HOD1ŠK1 PLES ki bo v soboto, 9. februarja )985 ob 19.30 uri pri Čimiarju v Dvorcu ....Ansambei OGLARJI " " PLIBERK PUSTOVANJE v nedeljo 17. 2. 1985 ob 15. uri v farni dvorani v Pliberku. Prireditelj: Kat. mladina Pliberk. BISTRICA NA ZILJI BIBLIČNI KROŽEK v sredo 20. 2. 1985 ob 14.30 uri v farni dvorani. Prireditelj: Katoliška prosveta. BILCOVS NASTOP UČENČEV GLASBENE ŠOLE IZ ROZA IN PODJUNE v soboto 9. 2. 1985 ob 19.30 uri v ljudski šoli v Bilčovsu. Pireditelj: ,,Glasbena šola". ROZEK PUSTNI PLES v soboto 16. 2. 1985 ob 20. uri pri Kosi na Ravnah pri Rožeku. Igrajo „Fantje iz Borovelj". Prireditelj: KD ,.Peter Markovič". RADIŠE 9 RAD1ŠKI PLES v soboto 9. 2. 1985 ob 19.30 uri ^ kulturnem domu na Radišah. Igrajo: Fantje iz Podjune Prireditelj: SPD „Radiše" PLIBERK OTVORITEV FORUMA MLADINE 10. 2. 1985 od 10.30 do 13. ure i" 24. 2. od 10.30 do 13. ure v mladij ski sobi v župnišču Pliberk. Priredi' telj? Katoliška mladina Pliberk. V IZOBRAŽEVALNEM DOMU V T!NJAH: Razstava V soboto 2. 2. 1985, so v Izobraževalnem domu v Tinjah odprli stalno razstavo slovenskih jezikovnih 'n zgodovinskih spomenikov. Razstavljene so kopije besedil, ki pričajo o kulturni preteklosti in zgodovini Slovencev, vse od brižinskih spomenikov iz desetega stoletja pa do dokumentov iz sredine 19. sto-ietja. Na razstavi so predstavljena cerkvena in nabožna besedila, zgodovinski in pravni dokumenti, umet- Rudi Benetik razstavlja na Dunaju Naš slikar Rudi Benetik spet razstavlja, tokrat ga je povabil Razvojno politični izobraževalni center ca Dunaju. V AAl-galeriji se Benetik predstavlja s samostojno raz-stavo, kjer prikazuje 36 črno-belih dsb, tri skulpture in eno inštalacijo. Razstavo v AAl-galeriji v Schvvarz-spanierstraBe 15 na Dunaju so od-Pdi v ponedeljek 28. januarja, od-PRa pa bo do 8. marca 1985 in sicer od ponedeljka do petka v času cd 9. do 18. ure. Rudi Benetik, ki je s svojimi likovnimi izdelki dosege) že vrsto Uspehov doma in v tujini, razstavil na Dunaju vrsto novih slik in skulptur s katerimi bo gotovo de-ožen pozornosti in ugodnih kritik, ^ato rojakom, ki živijo na Dunaju, Priporočamo, da si dela Rudija Be-cetika ogledajo. o kulturni zgodovini Slovencev nostna besedila, slovnice, slovarji in učbeniki, poleg tega pa še dokumenti z jezikovnih obrobij. Kot zanimivost sta bili ob otvoritvi razstavljeni tudi faksimilirana izdaja Dalmatinove Biblije iz leta 1584 in pa izvirnik Hutterjeve šestjezične Biblije iz leta 1599, kjer so drugo poleg drugega natisnjena hebrejsko, kaldejsko, grško, latinsko, nemško in slovensko besedilo -slovensko je vzeto iz Dalmatinove Biblije. Na razpolago je tudi tiskan katalog v slovenščini s podatki o vsebini, času nastanka in nahajališču izvirnikov, ki ga je sestavil Pavel Zdovc, lektor na slavističnem inštitutu dunajske univerze, ter kra- tek povzetek kataloga v nemščini. Kot je na otvoritvi povedal pobudnik Jože Kopeinig, naj ta razstava omogoči dostop do naše kulturne zgodovine vsem obiskovalcem doma v Tinjah, tako nemškim kot slovenskim, ki dostikrat nič ne vedo o preteklosti lastnega naroda. Eksponate sta izbrala in razvrstila Pavel Zdovc in Feliks J. Bister ob sodelovanju prof. Miloša Rybara, sodelavca Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Vsekakor gre za uspelo razstavo; koristno bi bilo, če bi bila taka stalna razstava postavljena tudi še kje drugje, kjer se zbirajo pripadniki naše narodne skupnosti. ŠENTILJ Slovo od plemenite žene NMo M%s je pretres/% žg/osfTM uest, M je prejšnji teden v šentM^i bolnišnici A/%ri;% 5toi/, pd. /erg/- not;% nMti y Trebinje pri Šenti/jn. /erg/nov<2 77MMM je operacijo dobro presM% in vse je Mz