iuđsJsa imjiznica " TRŽIČ LETO XVI Številka 7 JULIJ 1975 GLASILO ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Problematika tkalnice za 1. Osnovni material Oskrba s prejo je bila dobra, čc izvzamemo občasna nihanja zalog posameznih Nm preje iz BD-200 strojev. Zaloge na Wc formatu so se povečale v takem obsegu, da se je ponovno pojavil problem skladiščnih prostorov. Problem bo treba čimprej rešiti, zlasti, ker se predvideva ponovna zamenjava mešanice. Kvaliteta preje je bila v glavnem na enakem nivoju kot pretekle mesece. Poudariti moramo, da so bile zad- kvalitetno bistveno slabše, po tolmačenju vodstva predilnice zaradi problemov s surovino — bombažem. Največje probleme smo imeli z Nm = = 34/1 BD-200 osnovo in vot-kom zaradi nizke trdnosti in in pa z Nm = 28/1 osnovo zaradi prekomernega odstopanja v težah navitkov, kar je imelo za posledico veliko potekanj pri snovanju in dodatno previjanje. Z novo enotno belo mešanico pa so se prej omenjene pomanjkljivo- nje mešanice (zlasti rumene) 2. Proizvodnja sti omilile. A Izvršitev plana maj junij m2 108,88 % 109,51 % votki 107,70 % > 108,51 % B Izkoriščanje strojev na efektivne ure 97,4 % 96,6 % na pogonske ure 94,2 % 93,9 % C Produktivnost 47,23 enot/ del. uro 46,95 enot/ del. uro Indeks v primerjavi z letom 1974 102,85 % 102,24 % Doseganje planskih obveznosti tako v m2 kot tudi v votkih je zelo zadovoljivo. Poleg rednega dela in dela med malico je efekt še boljši zaradi predčasnega in podaljšanega dela delavcev na oddelkih, ki obratujejo v dveh izmenah. Z zniževanjem povprečne Nm glede na spremembe v proizvodnem planu se je začel pojavljati problem ozkega grla pri križnem previjanju, kajti poleg previjanja z.a lastne potrebe, previjamo in elektronsko čistimo tudi prejo za domačo sukalnico ter kooperante — Pazinko in Tekstilno tovarno Senožeče. Za slednjo pripravljamo tudi škrobljene osnove za oba mesec jiitlt}| artikla, ki ju tke za BPT. Po dopust ihuta-jot 25ja: sta sc ukinja Mejo v treH i£ ’ menah na 8. oddelki^, in, n§ ga 3. oddelku kot je bilo prvotno predvideno, to pa zaradi zahtev tržišča, ker je povpraševanje po artiklu »Tetra« zelo veliko. V tem mesecu so bili v obrat oplemenitilnice oddani prvi trije vzorci (v različnih kombinacijah gostot petelj) iz pletilno-tkalskega stroja, kjer se bodo nadalje obdelali. 3. Strojni remont Na tkalskih strojih Elitex (K 58) je v začetku meseca ponovno stekel generalni normirani remont. Ob koncu meseca Pa se je zaključil delni remont predvidenih mehanizmov, ki so bili povezani z montažo unifilov na vseh 108 KOVO 275 tkalskih strojih. Ta remontna skupina bo opravila v času, ko se vršijo priprave za remont dodatnih mehanizmov, nekaj nujnih del na UT AS strojih (srednja etaža nove tkalnice). 28. julija oziroma 4. avgusta se bo nadaljevala prekinjena montaža unifilov na strojih KOVO 275. Do tega roka bodo s strani kooperantov izdobav-Ijeni potrebni strojni deli (zunanje škarje in udarni mehanizem — na desni strani). Cimprej bo potrebno izvršiti pozidavo oziroma pritrditev južne stene tkalnice, kajti delo je že precej v zaostanku. 2j% ——( 4. Delov: % izostankov .Rorodnišli dopüst-Wil. 75 jjplezenski, izostanki retni dopuHyjß'j odobreni izost; Tudi v mesecu juniju je opaziti ponovno porast bolezenskih izostankov, v primerjavi z mesecem aprilom od 5,9 % na 7 %. Stalež delovne sile se je ponovno znižal, in sicer 3 delavke so odšle v Počitniški dom Poreč, 4 delavci so bili na novo sprejeti, ravno toliko pa jih je zapustilo podjetje. Pomanjkanje delovne sile je najbolj pereče na delovnih mestih tkalk, nati-kalk, ter v.čistilni koloni. Kadrovska služba nam ne more zagotoviti potrebne delovne sile, ker je na tržiškem območju ni. Ustavitev enega oddelka v nočni izmeni nam na TV! fr 0% _____5 % 0_C/\A B 0/0 tem področju ne prinese ničesar, ker ravno toliko tkalk odide v pokoj. Predvideti pa je potrebno tudi delovno silo za nove brezčolnične stroje, ki bodo v bližnji prihodnost; v podjetju. 5. Doseganje norm maj jumj 121,8% 121,7% 6. Kvalitetni faktor 10 % ocenjevanja tkanin 97,1 % 96,4 % Obratovodja tkalnice ing. Janez Šmid 5. AVGUST, PRAZNIK OBČINE TRŽIČ 5. avgusta praznujemo občani Tržiča svoj krajevni praznik v spomin na prve žrtve okupatorjevega nasilja. Letošnje praznovanje bo še toliko bolj slovesno, ker sovpada s 30. obletnico osvoboditve naše domovine. Podobno kot prejšnja leta bodo tudi tokrat na sporedu številne prireditve: Petek, 1. avgusta ob 18. uri Sobota, 2. avgusta ob 11. uri ob 16. uri ob 19. uri Nedelja, 3. avgusta ob 8.30 ob 8.30 ob 9. uri Torek, 5. avgusta ob 17. uri Petek, 8. avgusta ob 18. uri PRIREDITVE Otvoritev gozdarskega in lesnega oddelka v tržiškem muzeju Komemoracija pod Storžičem Rokometni turnir na igrišču TVD »PARTIZAN« Tržič Promenadni koncert godbe na pihala na Trgu svobode športna tekmovanja VVI Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Črnomelj, Ljubljana in Tržič Streljanje z zračno puško v mladinskem domu na Ravnah šahovski turnir v sindikalni dvorani Kegljanje na kegljišču KOMPAS Ljubelj Svečana seja skupščine občine Tržič v paviljonu NOB Otvoritev razstave slikarskih del tržiških amaterjev v paviljonu NOB Sejo političnega že v mesecu juniju je bil v naši občini sklican skupni sestanek najodgovornejših tovarišev družbenopolitičnega samoupravnega in gospodarskega življenja Tržiča, z namenom konkretnega dogovora o ukrepih v zvezi z ekonomsko politično situacijo na področju gospodarske stabilizacije. O tem je tekla razprava tudi na zadnjem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK. V četrtek, 17. julija, je bil v zvezi z navedeno tematiko tudi v našem podjetju sklican razširjeni politični aktiv, na katerem so bile obravnavane aktualne družbenopolitične naloge v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi in gospodarjenje v podjetju. Uvodoma je tov. Jože Zupančič, namestnik sekretarja 00 ZK BPT podal oceno, stališča in sklepe sprejete na razširjeni seji izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, ki je bila 23. 6. 1975. Glede na aktualnost in pomembnost navedenih ocen, stališč in sklepov jih posredujemo našim bralcem v celoti: Na osnovi sklepa, ki je bil sprejet na 10. redni seji predsedstva CK ZKS je izvršni komite na svoji razširjeni seji ponovno obravnaval in ocenil dejavnost ZK ter drugih organizacij pri uresničevanju sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS. Ugotovil je, da se kljub povečanim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo negativni trendi v tekočih gospodarskih gibanjih še naprej zaostrujejo, ker zahteva celovito družbeno akcijo za njihovo odpravljanje. Opredelil je izhodišča za najširšo mobilizacijo vseh nosilcev družbenega razvoja pri reševanju gospodarskih problemov, posebno pa način organiziranja in usklajevanja dejavnosti vseh subjektivnih sil pri spremljanju in spodbujanju celotne družbene akcije. Iz dosedanjih ocen je razvidno, da je pri izvajanju resolucije v družbenoekonomskem razvoju v letošnjem letu prišlo do bistvenih odstopanj, zlasti na področju zunanje-trgovinske menjave, cen ter investicijske in skupne porabe. Zato je le z intenzivnejšo in bolje organizirano akcijo možno doseči, da se ta odstopanja do konca leta zmanjšajo in se ustvarijo ugodnejši pogoji za oblikovanje in uresničevanje srednjeročnih planov za obdobje 1976 do 1980. V precejšnjem številu TOZD in drugih nosilcev družbenega razvoja se še vedno ne zavedajo dovolj resnosti položaja kakor tudi lastne odgovornosti za reševanje gospodarskih problemov. S široko zasnovano družbeno akcijo je treba spreminjati takšno zavest in s tem prispevati k učinkovitejšemu uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. V številnih OZD so nosilci prizadevanj za oblikovanje stabilizacijskih in varčevalnih programov ter njihovo uresničevanje le družbenopolitične organizacije, medtem ko so samoupravni in poslovod- ni organi osredotočerii predvsem na reševanje tekočih gospodarskih problemov. Z družbeno akcijo je treba ta razkorak čimprej preseči. V TOZD se že pojavljajo poskusi demagoškega prikazovanja gospodarskih razmer, katerih nosilci so. v večini primerov vodilni in strokovni delavci. Bistvo te demagogije je, da so pomanjkljive sistemske rešitve in slabo vodenje; tekočo ekonomsko politiko prikazujejo kot osnovni vir gospodarske nestabilnosti, odgovornost TOZD pri tem pa se zmanjšuje z utemeljitvijo, da niso kos administriranju. Tudi te demago-ške poskuse je treba obvladovati z družbeno akcijo, če ne, lahko povzročijo težke socialne in družbene posledice. V zvezi s sklepi 4. seje CK ZKS ter sklepi izvršnih komitejev predsedstva CK ZKS in predsedstva CK ZKJ o zakonitosti se med vodilnimi delavci pojavlja preplah, češ da bodo samo oni odgovorni za nepravilnosti v poslovanju in gospodarjenju. Pri tem gre tako za nerazumevanje sklepov, kot tudi za zavestne odpore proti njihovemu uresničevanju, ki terjajo, da se v družbeni akciji namen sklepov dodatno pojasni. Čeprav je za preobrnitev trendov v tekočih gospodarskih gibanjih potreben celovit pristop, je za družbeno akcijo in mobilizacijo kar največjega števila delovnih ljudi in občanov potrebbe izpostaviti predvsem probleme zunanje-trgovinske menjave, inflacije ter investicijske in skupne porabe. V vsaki TOZD morajo oceniti, kako se ti problemi kažejo z njihovega zornega kota, in oblikovati lastne ukrepe za njihovo odpravljanje. Ta ocena in ukrepi v TOZD morajo izhajati iz: — sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ in 10. seje predsedstva CK ZKS; — resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije dn Jugoslavije v letu 1975; — informacije predsedstva CK ZKJ o gospodarskih razmerah; — petmesečne ocene uresničevanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju Slovenije v letu 1975 ter predlogov in ukrepov; — zaključnega računa za leto 1974, v katerem je jasno opredeljeno dohodkovno stanje vsake TOZD; — petmesečne ocene rezultatov gospodarjenja TOZD. V vsaki TOZD morajo komunisti zagotoviti, da vodilni in strokovni delavci pripravijo analize in ocene o vključenosti OZD v mednarodno aktiva trgovinsko menjavo ter oblikujejo ustrezne programe, katerih uresničevanje bo prispevalo k izboljšanju zunanje-trgovinske bilance. Ta program morajo obravnavati samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Komunisti morajo s svojo dejavnostjo zagotoviti, da se razprave ne bodo omejile na kritiko sistemskih rešitev in ukrepov ekonomske politike na področju zunanje-trgovinske menjave, ampak da bo v ospredju bistveno vprašanje, t. j. kako lahko OZD prispeva k izravnavanju uvoza in izvoza. Komunisti so skupaj z vodilnimi in strokovnimi de- lavci odgovorni tudi za uresničevanje programov. Vse tiste, ki bodo nasprotovali takšni usmeritvi, je treba odstraniti iz ZK in z vodilnih položajev. Vso pozornost je treba posvetiti naraščanju cen, ki bistveno vplivajo na visoko stopnjo inflacije. Družbeno akcijo na tem področju je treba zastaviti predvsem z vidika lastne odgovornosti za povečanje cen. V ta namen morajo v TOZD temeljito analizirati strukturo lastne in prodajne cene, zlasti stroške, ekonomičnost, rentabilnost, ipd. Analizirati je treba tudi vpliv cen na povečanje zalog surovin, reprodukcijskega materiala in gotovih izdelkov ter s tem na zmanjševanje likvidnosti, padanje konkurenčne sposobnosti na domačem in zunanjem trgu itd. V vseh TOZD je treba analizirati, ali so za vse investicije v teku in planirane investicije zagotovljena potrebna sredstva za njihovo kritje. Zagotoviti je treba, da skupna poraba ne bo naraščala izven predvidenih okvirov. Tudi v primeru, če bi se v SIS steklo več sredstev kot je predvideno, se ta sredstva ne smejo porabiti. Zlasti je treba zagotoviti odgovornost do vseh organizatorjev protestov, pritiskov, prekinitev dela, ipd. Bolj kot doslej se morajo na tem področju angažirati sindikati. V vseh TOZD je treba analizirati dosedanje rezultate povezovanja in združevanja dela in sredstev ter obliko-\ati predloge za nadaljevanje integracijskih procesov, zlasti v okviru dohodkovnih oz. reprodukcijskih kompleksov, kjer se vrsta sedànjih gospodarskih problemov lahko reši na samoupravnih osnovah (npr. na področju cen in zunanje-trgovinske menjave). In kako smo se v prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo vključili v naši občini? Glede na navedene ocene in stališča je bil pri predsedstvu občinske konference SZDL že formiran koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacijskih ukrepov. Prav tako se morajo koordinacijski odbori formirati tudi v vseh OZD. V našem podjetju je bila prva seja koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo: glavni direktor, sekretar OO ZK, predsednik konference OOS, predsednik OO ZSMS in predsednik SDS, v torek, 8. julija. Sprejetih je bilo že nekaj sklepov, med njimi tudi sklep, da je treba takoj pristopiti k izdelavi stabilizacijskega načrta naše OZD in da je treba posvetiti večjo pozornost informiranju kolektiva na vseh področjih, še posebno pa o prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. V izdelavi je že analiza uvoza in izvoza ter analiza izvoza v zadnjih treh letih, katera bo obravnavana na prihodnji seji koordinacijskega odbora. Družbena akcija za uresničevanje sklepov obeh sej predsedstev in resolucije o družbenoekonomskem razvoju se mora v letošnjem letu nadaljevati tudi prek poletja. Zato je treba v skladu s tem organizirati tudi letne oddihe vodilnih delavcev v OZD in družbenopolitičnih organizacijah v občini. Kljub temu, da iz razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih v prvih petih mesecih lahko ugotavljamo, da se tržiško gospodarstvo obnaša dokaj stabilizacijsko, se s tem ne smemo zadovoljiti, ker so po posameznih OZD in TOZD večja ali manjša odstopanja. Zato bi bilo potrebno, da po sprejetih periodičnih obračunih za prvo polletje vsaka TOZD in OZD naredi kritično oceno dosedanjega gospodarjenja. Te ocene bi morale vsebovali poleg ocene uspešnosti polletnega gospodarjenja še: — pregled tendenc zunanjetrgovinske menjave in pregled sprejetih sklepov za odpravo negativnih tendenc; — pregled investicij v osnovna sredstva, njihov obseg, strukturo, kritje; — oceno likvidnosti in ukrepe za izboljšanje le-te; — oceno stopnje produktivnosti, ukrepe za povečanje te, odnos do produktivnosti in gibanje OD; — dinamiko prodajnih cen, režim oblikovanja cen; — pregled učinkovitosti gospodarjenja in ukrepe za izboljšanje ekonomičnosti; — oceno teženj v razvoju Jo konca leta. Po izvajanju tov. Zupančiča je sledila razprava, v kateri je bilo govora o produktivnosti, varčevanju, delovni disciplini in nekaterih konkretnih akcijah oziroma ukrepih v zvezi s stabilizacijo, ki je zajela celotno družbenopolitično skupnost. Iz razprave je bilo razvidno, da se zavedamo pomembnosti nalog, ki jih je pred kolektiv postavil stabilizacijski program, seveda pa njihovo izvajanje ni skrb samo družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in samoupravnih organov v podjetju, temveč obveznost slehernega zaposlenega, kajti le z enotnostjo in polno mero odgovornosti bomo lahko uspešno realizirali ukrepe, ki smo si jih zadali v svrho stabilizacije gospodarstva. O vseh pomembnejših dogajanjih na področju stabilizacije bomo redno obveščali člane kolektiva preko »Dnevnih informacij«, ter v naslednji številki »Tekstilca«. Izreki rravi izrek je vsemirje v kapljici vode Martin Kesel ■ Pregovor je duhovitost enega in modrost mnogih G. Pollard Ljudski izreki so kot bankovci v obtoku; da bi dobili polno vrednost jih mora nekdo podpisati Fournier Smola modrih izrekov je v tem, da jih pišemo za druge. Je redko za sebe Abel Dufresnes Tri stvari... Vse dobre reči so tri Domača modrost V življenju se je treba čuvati treh stvari: v mladosti — pregrehe, v zrelosti — boja, v starosti — lakomnosti Konfucij Tri stvari so nemogoče: lestev do neba, pokrov morju, smrti nadomestilo. Narodni pregovor Svet Svet je gledališče: prideš, vidiš in odideš. Claudius Svet pripada tistemu, ki ga najbolj ljubi. F. Duff Mi beremo svet narobe, pa mislimo, da nas vara. Tagore Udeležba na seji političnega aktiva je bila kljub dopustom zelo dobra Naš razgovor Ob priliki praznovanja tedna »Komunista« v naši občini so bila na sklepni svečanosti v petek, 20. 6. v Osnovni šoli Kokr-škega odreda v Križah podeljena knjižna priznanja 41 komunistom s 30 ali več letnim partijskim stažem. Tudi v naši OZD še vedno delajo člani ZK, ki so bili med nagrajenci. Ker je čas letnih dopustov v polnem razmahu, smo se na delovnih mestih srečali le s tremi, ki so nam predstavili vsak svoj in obenem skupni delež v borbi za enakost in boljše življenje. Tine Tomazin, direktor komercialnega sektorja, mi je takole opisal svojo pot revolucionarja: »11. januarja leta 1944 sem se priključil 3. Kranjski četi Gorenjskega odreda, ki se je takrat zadrževala pod Storžičem. Četa je kmalu prerasla v bataljon, zato jc prišlo do reorganizacije; postal sem borec Prešernove brigade, ki je bila v sklopu 31. divizije. Za vstop v organizacijo Komunistične partije se je moral vsak skojevec še posebno iz kazati predvsem v borbah in s tovarištvom, ki je bilo pred pogoj za uspešno izvršitev ka terekoli akcije, član Komuni stične partije sem postal 9. septembra 1944. leta. Takrat se je naša četa zadrževala n? Klad ju nad Cerknem. Sprejem ni mogel biti posebno slovesen, saj je potekal med predahom preden smo šli v zasedo. V prvih povojnih letih srno se prebijali skozi različne težave. Treba je bilo obnavljati od okupatorja opustošeno domovino, predvsem pa graditi socialistični samoupravni vati in pomagati pri oblikovanju sedanje družbe, ki je rasla s skromnih predvojnih začetkov, preko krvave poti med vojno in trdega dela v povojnih letih. Nikoli nisem dvomil v mlade, v njihove sposobnosti in pripravljenost delati, vseeno pa mislim, naj jih pri njihovem delu še bolj podžiga pomen naše revolucije bogate zgodovine in spomin na izredne žrtve, ki so jih jugoslovanski narodi dali za to, kar danes imamo. Mladim je potrebno znanje, ker le tako bo mogoče iti še naprej po poti, ki sta jo začrtala tov. Tito in partija.« Rasim Kovačevič, dežurni gasilec v naši OZD, jc že od avgusta 1942 aktivno sodeloval v NOB. Svojo pot med revolucijo in po osvoboditvi je takole opisal: »Najprej smo se borili v centralni Bosni, glavne operacije pa sem kot borec Maje-vičke brigade preživljal na Sutjeski, nakar smo se pomaknili v Srbijo. Konec vojne Tine Tomazin — član ZK od leta 1944 sistem. V vseh povojnih letih aktivno sodelujem v političnem življenju. Sem predsednik častnega razsodišča pri Občinski konferenci ZK in predsednik komiteja za pobratenje s francoskim mestom Ste-Marie-Aux-Mines, sodelujem pa še v različnih gospodarskih organih v okviru tekstilne industrije Jugoslavi. j-- Knjižno nagrado sem dobil za dolgoletno vestno delo v ZK. To priznanje za članstvo v elitni organizaciji mi pomeni svetal simbol prehojene poti, ki je bila včasih zelo težka. Treba je bilo sodelo- sem dočakal na Štajerskem. Med vojno sem bil skojevec. Takrat je bila Komunistična partija organizirana nekoliko drugače kot danes Zveza komunistov. Dobre neustrašne borce, ki so na vsakem koraku kazali nesebično tovarištvo v vsaki situaciji, je partijska celica najprej sprejela med skojevec, katerih naloge so bile v glavnem iste kot članov Komunistične partije — vedno biti v prvih vrstah in v svojih enotah vzdigovati borbeno in politično moralo soborcev. Clan Komunistične partije sem postal 5. septembra leta 1945 v Cazimu pri Bihaču. Čeprav sprejem v povojnem času ni bil izveden na tako slovesen način kot se to dogaja danes, so spomini na ta dan še vedno topli in sveži, kot da bi se to zgodilo včeraj. V JLA sem ostal do leta 1952. Vseskozi sem aktivno delal na področju seznanjanja mladih vojakov s tradicijo NOB. Kljub temu, da ni več dolgo do zaslužene upokojitve, še vedno aktivno sodelujem v družbenopolitičnem življenju. Sem član Konference SZDL krajevne skupnosti Bistrica, podpredsednik organizacije invalidov Tržiča, delegat SDS naše OZD in član aktiva neposrednih proizvajalcev. Knjižno priznanje, ki sem ga dobil na slovesnosti 20. junija, mi veliko pomeni, saj v teh tridesetih letih mnogokrat ni bilo lahko. Apeliral bi na mlade, da bi statut Zveze komunistov dosledno izvajali, pri tem pa smo jim mi starejši vedno pripravljeni pomagati.« Milan Tribušon, vodja skladišča gotovih izdelkov, je 30 let članstva v ZK takole opisal: »Junija 1944. leta sem dezertiral iz nemške vojske in odšel k partizanom. V škofjeloškem odredu sem bil sprejet med skojevce. Člani Komunistične partije so bili zgledni tako na vojaškem in tovariškem področju. Na celičnih sestankih so tovariši sklepali o sprejetju novih članov. Clan komunistične partije sem postal 1. maja 1945. leta. Bilo je na Jelovici tik po zadnji nemški ofenzivi. Politično vodstvo zaščitnega bataljona, katerega borec sem bil, me je poklicalo v zasilno barako in mi podelilo člansko izkaznico. Po končani vojni je bil naš zaščitni bataljon razformiran, večina borcev pa je bila priključena sestavi SKOJ. Bil sem premeščen v granični oddelek. Najprej sem nadaljeval s služenjem vojaškega roka v Tamarju, od tam sem bil premeščen v Gornjo Ra-dovno, do aprila 1947 pa sem bil graničar na bolgarski meji. Po odslužen ju vojaškega roka sem vseskozi aktivno sodeloval na družbenopolitičnem področju. Bil sem član občinskega in okrajnega komiteja Komunistične partije ter sekretar občinskega komi- teja ZK, 8 let pa tudi sekretar ZK v naši OZD. Na družbenopolitičnem področju sem še vedno aktiven, saj sem član Občinskega komiteja ZK, predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK pri Občinskem komiteju in član komisije za organiziranost in razvoj pri medobčinskem svetu ZK za Gorenjsko. Knjižna nagrada ima zame ogromen pomen. Pomeni mi bogato priznanje za dolgoletno delo na področju družbenopolitičnega življenja. Cilj vsakega člana ZK bi moral biti, da se osebno angažira. Seveda je včasih potrebno žrtvovati marsikatero uro prostega časa. Ce hočemo uresničiti statut ZKJ, moramo mladim članom omogočiti čim aktivnejše sodelovanje pri organizaciji in samoupravljanju nasploh. Le tako, da mladi kader smelejše zahteva svoje pravice do nasledstva, je mogoče pričakovati, da bo dediščina revolucije in nas starejših res prišla na že izkušen rod mladih.« F. G. Zlet gasilk Drugega zleta gasilk, ki je bil organiziran 28. in 29. junija v počastitev 30-letnice osvoboditve in mednarodnega leta žensk, se je udeležilo 1500 članic društev iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je še več kot tisoč gasilcev in v obeh dneh preko pet tisoč gledalcev. Prav nikomur ni bilo žal dneva ali dveh, ki ju je preživel v uniformi ali brez nje v Ormožu. Prvi dan, t. j. v soboto, je bilo na programu posvetovanje o pestrih oblikah dela članic v gasilski organizaciji. Ka predlog izvršnega odbora Gasilske zveze Slovenije je predsedstvo sklenilo, naj se tega posvetovanja udeležita 1—2 članici iz vodstev gasilskih organizacij in obvezno predsednik ali poveljnik Občinske gasilske zveze. Občinsko gasilsko zvezo Tržič so zastopali: dipl. ing. Jereb Bernarda, Oman Stane in Perko Zorka. Uvodno predavanje, z naslovom »Ženska v naši sredini«, je imela članica republiške konference za družbeno aktivnost žensk. Poudarila je pomen ženske v današnjem času na gospodarskem, kulturnem kot tudi družbeno političnem področju. Vloga ženske je danes precej drugačna kot je bila pred leti, ko je bilo njeno mesto samo v kuhinji. Smatrali so, da je njena naloga izključno samo v rojevanju in vzgoji otrok. Danes vemo, je poudarila, da imajo v marsikaterih organizacijah odločilno vlogo ženske in da so poleg funkcij, ki jih opravljajo v različnih organizacijah, tudi dobre žene in matere. (Nadaljevanje na 4. strani) Grobi pregled investicij, ki so v loku Ko smo izdelali osnove za hipotezo dolgoročnega razvoja BPT, smo se istočasno tudi opredelili kateremu področju naše proizvodnje bomo v bodoče posvečali večjo skrb, kateremu manjšo. Ta opredelitev je sicer zelo groba, vendar nam daje v posameznih parametrih zelo jasne cilje. Jeseni 1974 je skupni DS potrdil program investiranja in istočasno finansiranja za naslednje 5-letno obdobje. Ker je bila konstrukcija finansiranja postavljena samo na osnovi predvidevanj in ker v tem programu tudi niso bile zajete posamezne manjše investicije je kolegijski poslovodni organ smatral, da se vsaka investicija opremljena z vso dokumentacijo predloži ponovno Skupnemu delavskemu svetu v potrditev. Tako je SDS v letošnjem letu potrdil še vrsto investicij, od katerih so nekatere v fazi zadnjih razgovorov, nekatere tik pred dobavo, nekaj se jih ravno sedaj transportira, nekaj pa jih je tudi že v zaključni fazi. Naj začnem po vrstnem redu, kot teče tehnološki proces. Predilnica: Za čistilnico sta naročena dva čistilca EMR za čiščenje bombaža, namenjenega predvsem za predelavo na BD-200. Dobavni rok september, oktober. Dalje je v predilnici predlog za zamenjavo predil-nih in krilnih strojev. Krilne stroje bi zamenjali vse, razen za najbolj grobe številke preje, pri predenju pa bomo Rieter prediine stroje nadomestili z nadaljnjimi BD-200 stroji (6 komadov). Dobavni rok januar 1976. Za zamenjavo 5 komadov v prvi etapi in 10 kom klasičnih predilnikov v drugi etapi, še niso bili opravljeni dokončni razgovori s firmo »Krušik«, Valjevo. To nameravamo opraviti v mesecu oktobru 75. V začetku naslednjega meseca se začne montaža že dobavljenih odpihovalno-sesal-nih naprav za prediine stroje in sukalnike. Tkalnica: V tem obratu pričakujemo dobavo 40 kom brezčolničnih tkalskih strojev firme Saurer in sicer v avgustu 20 strojev opremljenih z listov-ko in delno z barvno menjavo, v oktobru naslednjih 20 strojev opremljenih z žakardi za tkanje damastov. Naslednji mesec bomo nadaljevali tudi z montažo 108 komadov Unifil aparatov, ker je reklamacija, kot smo že poročali dokončno rešena. V avgustu predvidevamo montažo 15 kom listovk za tkalske stroje Elitex. Oplemenitilnica: V ta obrat vlagamo v skladu z našo razvojno politiko sorazmerno največ sredstev. Ravno sedaj prihaja v podjetje vrsta strojev, ki bodo bistveno spremenili naše tehnološke možnosti v tem obratu. Montaža se začne predvidoma konec avgusta in to z visoko-zlagalnim strojem, nadaljuje pa se s prepotrebnim strojem za striženje kosmatenih tkanin. Takoj zatem se bo montiral bobnasti stroj za sušenje tkanin, za katerega se prostor še urejuje. Istočasno bosta postavljena tudi stroja za pregled tkanin. Z dobavo stroja za navijanje gotovih tkanin se bo montiral tudi stroj za avtomatsko pakiranje. V ople- - k ^ ^ 'i llllp:: 1 ; || jjjj # ' , igeili;, v ' iS' 'W mmm. JP' r : if Jll- i §sg ' -sv T- %, 11 JI#: liig m V centru za izobraževaije so končno le dobili težko pričakovano in večkrat obljubljeno vodo, vendar na precej nenavaden način — skozi strop menitilnici je v zaključnih razgovorih tudi investicija v barvalne aparate za prejo, katerih dobavo predvidevamo za konec letošnjega leta. Konfekcija: V obratu konfekcije predvidevamo zamenjavo skoraj celotnega strojnega parka, nekaj strojev za specialna dela pri šivanju in dodatno še stroj za likanje. Trenutno je v tem obratu v teku samo adaptacija in prizidek obrata v Loškem potoku. V preizkusnem obratovanju imamo še stroj za izdelavo netkanega tekstila Weft-lock, v teku pa je dobava še enega stroja »Malipol« za izdelavo enostranskega frotirja. Vzdrževalni obrati in skupne službe: Nameravano investiranje v HC smo zaenkrat zaradi izredno visoke cene opustili, pač pa je kot protiutež v teku investiranje v razvod in transformacijo električne energije. Vsa dela s tem v zvezi bodo končana v mesecu novembru 75. V izdelavi je projekt za adaptacijo vile v parku za potrebe skupnih služb. Ta dela se bodo začela predvidoma konec avgusta. Gradnja nove hale tkalnice Podajamo kratko obrazložitev poteka razgovorov pred dokončno odločitvijo, da je ta objekt namenjen za postavitev novih tkalskih strojev. Objekt se je začel graditi z namenom, da preselimo del naših zunanjih obratov in da delno rešimo stalno pomanjkanje skladiščnih prostorov. Druga varianta, ki je bila tudi obdelana je bila barvarna, s tem, da se rezervira prostor tudi za bodočo barvarno v komadih gotovega blaga in eventuelno tiskovno. Največji problem pa so bili transport in odpadne vode, zaradi tega in ostalih problemov je ta varianta odpadla. Naslednja, tretja varianta je bila celotna selitev vseh zunanjih obratov. V tem slučaju bi pridobili v mehanični delavnici prostor za barvarno, v mizarski delavnici prostor za skladišče surovega blaga oplemenitilnice, v prostorih obeh elektro delavnic in sedlarske delavnice prostor za ureditev dvorane. Tudi ta kombinacija je odpadla, ker so se medtem razčistile nekatere tehnične podrobnosti v zvezi z barvarno, postavitvijo stroja Weftloc in pa v želji, da obdržimo zaradi ukinjanja nočnega dela čimveč obstoječih tkalskih strojev. Po vseh teh razmišljanjih, kjer smo vse pripombe pretehtali z vseh plati in upoštevali tudi mnenje inšpekcijskih služb, je dokončna odločitev sledeča: V spodnji etaži bodo postavljeni sledeči stroji: Weftloc, Malipol, saško snovalo za Weftloc. Poleg tega bo v tem prostoru skladišče barvarne in beljene preje na križnih navitkih in valjih in pa vsi pomožni prostori kot so sanitarije, garderoba in podobno. V zgornji etaži bo žakard-ska tkalnica, kjer bo v dokončni fazi 52 tkalskih strojev z žakardi. Zlet < (Nadaljevanje iz 3. strani) O vlogi, ki jo ima ženska v splošnem ljudskem odporu, je govoril tov. Leopold Štrukelj, pomočnik republiškega sekretarja za ljudsko obrambo. Poudaril je vlogo ženske-gasilke v primerjavi z vlogo, ki jo ima ženska v splošnem ljudskem odporu. Obe vlogi sta si namreč precej podobni, t. j. predvsem pomagati ponesrečencem, pa naj bo to pri požarih ali pri drugih katastrofah v vojnem času. Na koncu predavanja je tovariš Štrukelj dejal, da naj bi zaradi te podobnosti gasilske organizacije tesno sodelovale z odborom za SLO. Na vseh kasnejših predavanjih je bil poudarek na nalogah, ki jih lahko opravlja ženska v gasilski organizaciji. Ne samo, da gasilka opravlja delo tajnika ali blagajnika, ampak lahko tudi uspešno poučuje pionirje in mladino. Predvsem pomembna pa je vloga gasilke pri dajanju prve pomoči opečencem, saj so za to delo običajno bolj izurjene kot gasilci. Posvetovanje je bilo zaključeno z besedami, da bi bil takšen zlet vsako leto in da bi tudi z drugimi družbenimi prireditvami in tekmovanji privabili v svoje vrste več žensk, ki bi s ponosom dejale ..JAZ SEM GASILKA«. Za popoldanski čas je bil predviden ogled kulturnih prireditev: ogled razstave razvoja gasilstva, razstave slik in skulptur »Podravke« v stekleni dvorani, razstave »Ormož skozi stoletje« v gradu in ogled vinske kleti; v mestni zgradbi pa je bil recital partizanske poezije — »Svoboda« Ormož, folklorni nastop kulturne skupine iz Koprivnice, kresovanje in družabni večer, na katerem je igral ansambel Jožeta Krežeta iz Maribora. Naslednji dan so se našim trem predstavnikom pridružile še članice IGD BPT in GD Podljubelj. Ta dan je bil na programu koncert gasilske godbe na pihala iz Maribora, zatem povorka, zborovanje in gasilska vaja članic. Povorka gasilcev je šla po mestnih ulicah do gradu, pred katerim je bilo veliko zborovanje, na katerem je govorila Ivanka Vrhovščak, generalna sekretarka slovenskih sindikatov. Poudarila je pomembnost mednarodnega leta žensk in jugoslovanski delež pri tem. Med drugim je dejala, da imamo Jugoslovani, kot ena najnaprednejših družb, ki temelji na oblasti delovnih ljudi in kot člani vse večje dru žine neuvrščenih dežel, v Gradbena dela potekajo po načrtu in bo stavba v septembru pripravljena za montažo tkalskih strojev. Tehnični direktor Marjan Šarabon mednarodnem letu žensk še posebno velike naloge. Za to so vsa srečanja delovna, tudi ta dvodnevni zlet slovenskih gasilk. Vsako srečanje pa mora dati nov zagon vsej družbi, da pogumno nadaljuje preobrazbo, da na osnovi lastnih spoznanj spreminjamo odnose med nami, da bolj spoštujemo drug drugega, ne glede na spol. Nadalje je Ivanka Vrhovščak dejala, da republiški zlet gasilk dokazuje, da se tudi v tej organizaciji spreminjajo razmere. To je še posebej pomembno, ker gre za organizacijo, ki sodi nedvomno med najstarejše organizacije na Slovenskem. V javnem življenju je pognala globoke korenine in si pridobila med ljudmi velik ugled s svojimi humanimi dejanji. Še posebno pa je gasilska organizacija in njena vsestranska usposobljenost in organiziranost v naši samoupravni družbi pomemben čuvar, zaščitnik našega družbenega premoženja v miru in v okviru SLO v primeru vojne. Ženska ne vstopa v gasilstvo zgolj iz osebne nagnjenosti do organizacije, ki ji je zaradi vseh naštetih odlik blizu, ampak zato, ker je enako kot moški zainteresirana za zaščito svojega in družbenega premoženja. Ob koncu je Ivanka Vrhovščako-va pozvala ženske v večje vključevanje v to organizacijo in da naj bo republiški zlet gasilk nova vzpodbuda za večjo množičnost v gasilskih vrstah. Po končanem zborovanju je bil manifestativni praktični prikaz pripravljenosti in izurjenosti članic v gasilski intervenciji. Gasilska vaja članic je zadovoljila večino gledalcev. Gledali smo mnoge veščine, ki jih morajo gasilci in gasilke poznati in obvladati. Ekipe gasilk in gasilcev so pripravile raznovrstne požare, ki so jih potem spretne in vešče roke na mnoge različne načine pogasile. »Zažgali« so tudi streho na eni izmed osrednjih ormoških hiš, ki so jo morali hitro pogasiti. Hitre roke so reševale »opečene« in »ponesrečene«, spuščale so jih z vrhnjih nadstropij po vrveh na cesto, kjer so že čakale za prvo pomoč usposobljene gasilke in rešilni avto. V teh dveh dneh so slovenske gasilke pokazale, da zmorejo številne naloge gasilstva. Zato naj bo republiški zlet nova spodbuda za večjo množičnost v gasilskih vrstah, za večje vključevanje žensk. J.B., B.B. Kadrovska politika (Nadalj. iz prejšnje številke'; Glede na to, da številni subjekti oblikujejo in izvajajo kadrovsko politiko, je potrebno tako v delovnih organizacijah, kakor tudi v občinah in republiki ustrezno organizirati in strokovno ojačati posebne strokovne institucije t.j. kadrovske službe. V praksi pogosto prihaja do nejasnosti in zamenjave pristojnosti med kadrovskimi in samoupravnimi oziroma družbenimi organi, ki so odgovorni za kadrovsko politiko. Ena izmed resnih pomanjkljivosti na področju in-stitucionalizacije kadrovske politike je ta, da pristojnosti in funkcije, ki so jih v minulem družbenem obdobju imele strokovne kadrovske službe oziroma kadrovski organi, niso bile ustrezno prenesene v samoupravne strukture in odnose. Tako se je lahko zgodilo, da so samoupravni m družbeni organi posvečali premalo pozornosti kadrovski problematiki, ko so se kadrovske službe predvsem omejile na administrativna opravila in s tem povezano tekočo kadrovsko evidenco. Pri oblikovanju kadrovske funkcije v ustrezne kadrovske službe moramo jasno razlikovati pristojnosti tistih dejavnikov, ki so odgovorni za vodstvo kadrovske politike ter sprejemanje s tem povezanih samoupravnih odločitev in za dejavnost, ki je vezana na priprave za sprejemanje in realizacijo učinkov kadrovske politike. Jasno je, da kreiranje kadrovske politike in sprejemanje s tem povezanih kadrovskih odločitev ne spada v pristojnost strokovnih kadrovskih služb. Ravno tako pa lahko tudi ugotovimo, da brez strokovne priprave ni ustrezne kadrovske politike, še manj pa realizacije kadrovske politike in izvajanja kadrovskih ukrepov. Vse to pa spada v delovno področje kadrovskih služb (kadrovikov) in posameznih specialistov, ki obravnavajo ožja strokovna področja v okviru kadrovske funkcije (industrijski pedagog, sociolog, psiholog, pravnik itd.). V skladu z mestom in vlogo delovnega človeka v socialistični samoupravni družbi bo potrebno tudi v praksi realizirati načelo, da je kadrovska politika nepogrešljivi integralni del družbene, poslovne in s tem samoupravne politike, tako v delovnih organizacijah, kakor tudi v interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Ravno tako je potrebno zagotoviti ustrezno mesto in vlogo kadrovskih služb ter kadrovskih strokovnjakov in ne nazadnje oblikovati enoten or-ganizacijsko-kadrovski informacijski sistem, ki bo omogočil horizontalno in vertikalno pretakanje kadrovskih informacij. Razvojni in družbeni karakter kadrovske politike Ustvarjalne sile kadrov postajajo aktivni faktor v razvoju civilizacije. V obstoječi fazi razvoja postajajo kultura, izobraževanje, zdravstvena zaščita, rekreacija in prosti čas vedno pomembnejši čini-telji napredka in predmet proučevanja v okviru znanstvene discipline »ekonomika kadrovskih potencialov«. Za razliko od starega pojmovanja industrijske revolucije, ki izhaja iz mistifikacije strojev ter obravnava človeka kot njegov dodatek, pa pod pojmom znanstveno tehnične revolucije razumemo kvalitetno spremembo proizvodnih sil in civilizacije, kar pomeni revolucionarne spremembe v strukturi dela, v profilih kadrov ter načinu življenja in družbenem upravljanju. Znanstveno tehnična revolucija pri nas daje primat človeku kot ustvarjalcu in celoviti osebnosti, ki aktivno sodeluje v oblikovanju civilizacije, v zagotavljanju pogojev za razvoj kadrov in njihovem sodelovanju v ustvarjalni samoupravni praksi. Osnovni cilj kadrovske politike v samoupravni socialistični družbi je razvoj osebnosti kot osnovnega faktorja v okviru družbenega in ekonomskega napredka, ki izhaja iz združenega dela ter pomembno vpliva na (globalno strategijo) dolgoročni družbeni razvoj v okviru samoupravnega socializma. Delovnim ljudem pripada centralno mesto v strategiji dolgoročnega razvoja, zato je tudi cilj dolgoročne kadrovske politike predvsem človek, razvoj njegove osebnosti in način življenja. Delovni ljudje odrejajo cilje razvoja ter jih s svojo aktivnostjo oziroma delovno sposobnostjo tudi realizirajo. Na izbiro strategije dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja vpliva vrsta faktorjev, predvsem pa obstaja tesna medsebojna odvisnost med strategijo dolgoročnega razvoja in strategijo razvoja delovnih sposobnosti kot odločujočega elementa procesa dela in kadrovske politike. Strategija razvoja delovne sposobnosti zajema predvsem problematiko zaposlovanja in ustrezno formiranje kadrovske strukture s tem, da upošteva tako kvantitativne, kakor kvalitativne dimenzije delovne sposobnosti. Pod elementi kvantitativne dimenzije delovne sposobnosti razumemo na primer število prebivalcev, odstotek aktivnega prebivalstva, migracijo, delovno dobo, strukturo po spolu, starosti itd., medtem ko med kvalitetne elemente prištevamo znanje, strokovnost, poklicno in izobrazbeno strukturo itd. V ta namen proučujemo demografske trende, sistem izobraževanja, dinamiko profesionalne strukture, sistem oziroma strukturo stimulacije v zvezi z usklajevanjem kadrovskih potreb in možnosti, sistem delitve dohodka, motivacijo itd. Pri izdelavi projekcije kadrovskih potreb upoštevamo predvsem področja, na katerih bodo predvidoma nastale neusklajenosti med stanjem in kadrovskimi potrebami s stališča nujno potrebnega števila in kvalitete kadrov. Sistem projekcije kadrovskih potreb nam bo nadalje omogočil načrtovanje izobraževalnih potreb in programiranje izobraževanja, ki mora biti usmerjeno v razvijanje kreativne sposobnosti delovnih ljudi. Na ta način bomo lahko pravočasno formirali in zaposlili odgovarjajoče kadre v skladu z globalno strategijo dolgoročnega ekonomskega in družbenega razvoja. To pa bo možno realizirati le, če bo kadrovska politika oblikovana na podlagi informacij o dolgoročnem globalnem razvoju družbe in če bo na ta razvoj lahko tudi ustrezno vplivala. V pogojih znanstveno-teh-nične revolucije postaja položaj človeka v vedno večji meri odločujočega determinata poslovnega uspeha organizacije in dinamike celotnega razvoja družbe, pri čemer moramo upoštevati: — da zahteva sodobni tehnološki razvoj kadre z vedno višjim nivojem izobrazbe ter aktivnim in kreativnim odnosom do dela, — da je posledica hitrega tehnološkega razvoja tudi vedno višji življenjski standard delovnih ljudi, ki tako lahko zadovoljujejo vedno več svojih potreb. Vse to pa vpliva na potrebo ljudi, da aktivno sodelujejo pri odločitvah ter da sodelujejo pri oblikovanju delovnih pogojev in odločajo o rezultatih svojega dela. Sodobni razvoj tehnologije in, proizvodnje si ne moremo zamisliti brez predvidevanja kadrovskih potreb ter ustreznega profiliranja, izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja kadrov ter proučevanja njihove motivacije. Aktiven, kreativen odnos do dela pa lahko dosežemo samo, če kadri dobijo vlogo in položaj, ki odgovarja njihovemu znanju in sposobnostim in če jim je omogočeno, da tudi v praksi lahko realizirajo svoje samoupravne pravice. V tem primeru bodo motivirani za stalno izboljševanje rezultatov dela in pripravljeni, da se bore za skupne interese samoupravno organizirane družbe. Kompleks omenjenih problemov, pred kratkim se v pogojih znanstveno-tehnične revolucije in transfera tehnologije nahaja naša družba, je sestavni del in izhodišče obravnavanja kadrovske problematike. Tovrstni problemi niso samo pri nas. Pojavljajo se tudi v drugih državah, ki realizirajo proces znan-stveno-tehničnega napredka. Seveda pa obstoji bistvena razlika v procesu oblikovanja oziroma odrejanja ciljev in načina njihove realizacije. Cilji samoupravne socialistične družbe in iz teh izhajajoče naloge, ki so definirane z ustavo in drugimi dokumenti, nam dajejo veliko večje možnosti za reševanje omenjenih problemov kot pa je to slučaj v drugih družbenopolitičnih »Kdaj ste se zaposlili In na katerem delovnem mestu ste delali?« »V BPT sem prišla 1935. leta zaposlili so me pa na prstanč-nih strojih. Toda ta naj lepša leta brezskrbne mladosti niso trajala dolgo; prišla je vojna, z njo pa trpljenje in uničenje posebno za tiste, ki so bili napredno usmerjeni.« »Kako ste vi in ostali člani vaše družine doživljali prvo leto okupacije?« »Sestra je šla v ,gošo’, kot so tedaj rekli, tisti dan, ko je Nemčija Sovjetski zvezi napovedala vojno. Sestra Tončka, ki je bila že od leta 1936 komunistka, je delala na dopoldanski izmeni. Nekdo od sodelavcev jo je opozoril, da jo iščejo gestapovci. Da bi se aretaciji izognila, je pobegnila in se pridružila prvim partizanom pod Storžičem. Takrat smo stanovali na Ravnah. Z očetom sva se ravno pripravljala, da greva delat na popoldansko izmeno, ko se je razleglo po stanovanju razbijanje po vratih. Bili so gestapovci, ki so iskali izginulo sestro. Zasliševali so nas do večera in pretaknili vse stanovanje, verjetno misleč, da bodo našli vsaj sled za pobeglo sestro, ki se je šele zvečer oglasila pri sosedu, ker je dobro vedela, da je naša hiša zastražena.« »Kdaj ste vi odšli v partizane?« »Vsi smo se zavedali, da nismo več varni, kajti naša družina je bila pri petokolo-naših že pred vojno kaj na slabem glasu. Julija 1941. leta sistemih. V naših družbenoekonomskih pogojih odrejajo položaj delovnih ljudi trije osnovni faktorji: — družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, — ueiavsKo in družbeno samoupravljanje in — tržno planski karakter narodnega gospodarstva. sem tudi jaz odšla pod Storžič, kjer se je zadrževala Tr-žiška četa pod vodstvom šte-fe Kostja, ki je bila za tisti čas dokaj močna, saj je bilo vanjo vključenih okrog 60 borcev. Takšna skupina ljudi ni mogla biti skrita pred nemškimi obveščevalci, zato so nas sklenili uničiti. Bilo je zvečer pred 5. avgustom, ko smo po kurirju dobili sporočilo, da bomo skupaj z Jelovško četo od dveh strani napadli Begunje. Napad je bil določen za 4. uro 5. avgusta. Mi naj bi napadli z draške strani, oni pa od Sv. Petra. Na domenjeni znak nam z druge strani ni nihče odgovoril, zato smo akcijo morali opustiti. Vračali smo se čez Dobrčo in se ob koči hoteli nekoliko odpočiti. Šele ko je iz zasede zapokalo, smo vedeli, da smo izdani. Presenečeni smo se po skupinah umaknili v vse smeri. Umikala sem se skupaj s Stošičem (po njem se imenuje ulica v Kranju) in Uzarjevim Petrom iz Križev. Ko smo prišli v nižino, smo se poslovili. Kot sem pozneje izvedela, so Stošiča Nemci ujeli in ga v Kranju obesili, Peter pa še vedno živi v Križah.« »Kako ste bili oboroženi?« »Bili smo slabo oboroženi, saj je naša skupina, v kateri je bilo 40 borcev in midve s sestro imela le 2 brzostrelki in okrog 20 pušk, ostali pa le pištole. Nemška zaseda pa je štela okrog 300 do zob oboroženih izvežbanih vojakov.« (Nadaljevanje na 6. strani) Obisk pri naših upokojencih Tokrat smo se namenili, da vam predstavimo upokojenko, ki je v naši OZD delala 28 let. Mokorel Ana izvira iz tipične proletarske družine, saj je vsa štiričlanska družina delala v Bombažni predilnici in tkalnici. Ker ni bilo drugega izhoda, se je stara komaj štirinajst let zaposlila, čeprav je morala s tem pozabiti na svoj življenjski cilj — postati medicinska sestra. Letna »TEKSTILIADA« Kot smo poročali že v zadnji številki »Tekstilca« je bila v Zagrebu od 3. do 6. julija 13. tradicionalna letna Teksti-iiada. Iz naše OZD se je te množične športne manifestacije tekstilcev udeležilo 29 tekmovalcev, ki so nastopili v štirih panogah. Ker žal organizator tovarna »NIK« iz Zagreba še do danes ni dostavila rezultatov tekmovanj, lahko našim bralcem posredujemo le nekatere dosežke naših ekip. Rokometaši so se najprej pomerili z ekipo »Almire« iz Radovljice ter brez težav zmagali z rezultatom 21:13, medtem ko so naslednjo tekmo z moštvom »Pirota« izgubili in se uvrstili med 10. in 19. mestom. Nastopilo je skupno 38 rokometnih ekip. V kegljanju so med 57 moškimi ekipami naši osvojil? 23. mesto s 500 podrtimi keg lji; prijetno pa je presenetila naša ženska vrsta, ki je s 339 podrtimi keglji med 34 eki Pod to rubriko smo vas v zadnji številki Tekstilca popeljali pod ostenjem Begunj šči-ce do doma na Zelenici. Kdorkoli se je podal v ta prelepi gorski svet, mu verjetno ni bilo žal. V današnji številki vam predstavljamo eno naj lepših naših planin in z njim tudi dom na Kofcah. Dom stoji na višini 1505 m. V spodnjih prostorih sta dve gostinski sobi, v zgornjih pa osem sob s skupno kapaciteto 30 ležišč. Razsvetljava je plinska. Od 13. julija dalje je dom stalno oskrbovan. Tudi za ta dom lahko koristite bone za cenejšo prenočitev. Kot skoraj z vseh karavanških planin in vrhov se tudi s Kofc odpira širok razgled po vsej Gorenjski; od Kamniških Alp do Triglava ter po Notranjski do Snežnika in celo do Gorskega Kotorja. Čeprav so se tudi Kofcam približale gozdne ceste, so vendar še vedno ostale pravo parni osvojila odlično 4. mesto, za kar veljajo našim tekmovalkam posebne čestitke! Strelci so med 72 ekipami zasedli 16. mesto (522 krogov), strelke pa med 38 ekipami 9. mesto s 480 krogi. Igralci namiznega tenisa so imeli v prvem kolu za nasprotnika ekipo »NIK« Zagreb (organizator tekstiliade) in le malo športne sreče je manjkalo našim, da niso premagali nasprotnika in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje — srečanje so naši izgubili s tesnim rezultatom 2:3. Toliko zaenkrat o rezultatih naših tskmovalcev, več o tem bomo laTiko napisali, ko bomo prejeli uradne izide celotnega tekmovanja, na katerem je sodelovalo kar 3800 tekmovalcev iz 127 organizacij, zato smo lahko z dosežki naših predstavnikov povsem zadovoljni in upamo, da bodo taki uspehi zabeleženi tudi na 14. tekstiliadi, ki bo prihodnje leto v Sarajevu. zatočišče miru in preproste domačnosti. Do Kofc vodijo številne poti. Iz Tržiča preko Pirmane in Kala; iz Podljubelja iz več smeri, podobno tudi dz Jelendola. Za nas bo verjetno najboljše, če si izberemo tiste, ki so v poletni sezoni najbolj primerne in dostop do doma tudi najlepši in najbližji. Seveda, če imamo lastno prevozno sredstvo ne bo treba dosti pešačiti, precej dlje pa je treba hoditi, če tega nimamo. Danes vam predstavljamo najbolj običajne poti do Kofc. Izhodišče prve je vasica Jelendol, kraj, ki je Tržiča-nom dobro poznan. Do Jelendola vozi vsak dan avtobus v zgodnjih jutranjih urah. Če smo torej prišli z avtobusom, ki nas je pustil pri nekdanji »graščini«, bomo zavili v levo na dobro zaznamovano gozdno cesto po serpentinah, v začetku tik ob potoku Dolžanke, nato skozi gozd vse do prve gozdarske brunarice — levo ob cesti. Od tod se vije prijetna steza skozi gozd in zelenje. V kratkem času pridemo na nekdanji pašnik »Dovžanko«, kjer so se pred nedavnim planšarske koče spremenile v vikende. Pot vodi preko pašnika, kmalu pa postane strmejša in se nadaljuje vse dotlej, dokler ne prečkamo gozdne ceste. Levo stoji zopet gozdarska brunarica, smerne table pa nas opozarjajo, da moramo iti približno 50 metrov naprej in nato spet zaviti levo navzgor. Strma pot skozi smrekov gozd nas kmalu pripelje do kapelice, odkoder ni več daleč naš cilj — DOM NA KOFCAH. Od Jelendola do Kofc je eno uro in pol zmerne hoje. Če imamo svoj prevoz bo vožnja po vijugasti gozdni cesti trajala kakih 30 minut — do križišča, kjer bomo zavili v levo in parkirali v bližini gozdarske koče. Od tod vodi steza po gozdu in v desetih minutah pridemo na piano k že omenjeni kapelici. Od tu že slišimo žvenket kravjih zvoncev, ki nam naznanjajo, da smo res v planini. Na prej omenjenem križišču pa lahko zavijemo tudi v desno. Ta cesta nas bo kmalu pripeljala na Šijo — do nekdanje graničarske postojanke. Od tu imamo pol ure hoje po ravni poti do doma na Kofcah. Druga izhodiščna točka je Podljubelj. Z osebnim avtomobilom zavijemo ob nekdanji gostilni »Ankele« v desno. Dokaj dobra cesta nas vodi prav do zadnje — najvišje domačije pod Karavankami. Tam bomo izstopili, šli po travniku navzgor in takoj ob gozdu nas bodo table usmerile po poti, ki je precej strma, vendar se v poletni vročini prilega, ker je speljana po gozdu. Po slabi uri hoje bomo prišli na travnik, kjer bomo zagledali planinski dom. Za tiste, ki imajo malo več kondicije je verjetno naj lepša pot iz Tržiča čez Pirmance in Kal. Tretja izhodiščna točka je torej Tržič. Iz Koroške ceste zavijemo na otroško igrišče, kjer nas rdeča tabla usmeri do kapelice postavljene padlim Francozom v prvi svetovni vojni. Od tod zavijemo v levo na pot, ki nas pripelje do travnika, kjer nas markacija usmeri naravnost v gozd do roba Kamniškega hriba, odkoder je krasen razgled po tržiški, lomenski in kasneje Podljubeljski dolini. Ko pridemo na Pirmance, nas pot vodi preko domačije Završnik — od tu gre malo bolj strma pot na Kal in kmalu nato pridemo na travnik, kjer zagledamo lepo obnovljeno planinsko postojanko imenovano Kal. Ker smo že malo utrujeni, saj smo do tu porabili eno uro in pol hoda, morda tudi več, skoraj ne moremo mimo, da ne bi vstopili in se vsaj odžejali v prijetnem — urejenem domu. Pogled se nam bo spočil na velikem zelenem pašniku in Storžiču, ki mogočno stoji nasproti. Po krajšem ali daljšem postanku bomo lažje nadaljevali še eno urno pot po gozdu in po dveh oziroma treh urah hoje iz Tržiča prišli polni lepih razgledov, ki smo si jih nabirali spotoma, v dom na Kofcah, kjer se nam bo še kako prilegel vroč čaj ali druga osvežilna pijača. Za tiste, ki se jim zdi pot preko Pirmane preveč strma še posebno v poletni vročini, priporočam, da gredo po »Za-vršnikovi poti«, katera se odcepi na Ljubeljski cesti za zadnjo hišo na ovinku v desno. Lepa in položna prt po gozdu nas pelje tik ob Za-vršnikovi domačiji, kjer je bilo med vojno partizansko zavetičše; nato nas vodi pot preko Kala na prej opisani poti. Ko se bomo nn Kofcah dodobra okrepčali in odžejali, bo ob pogledu na bližnje vrhove marsikoga zamikalo, da jih obišče. Če se boste odločili. imate več možnih variant; na 2088 metrov visoki Veliki Vrh je približno eno uro in pol hoje, na Kofčjo oziroma Froncovo goro — 1967 metrov je približno eno uro, če pa imate še boljšo Obisk pri (Nadaljevanje s 5. strani) »Isto jutro kot vas so Nemci napadli tudi ostali del Tr-žiške čete, ki je ostala pod Storžičem. Kako je potekal ta napad?« »Tisto avgustovsko jutro so se s pomočjo domačih izdajalcev Nemci pritihotapili v bližino koče pod Storžičem. Ob 4. uri zjutraj so na kočo pričeli metati ročne granate in obenem streljati. Takrat je padlo 8 partizanov. Sama sem skrivaj prišla v Begunje, kjer sem se tri dni skrivala pri znancih. Nekega fanta sem prosila, naj mi od doma prinese nekaj obleke, toda Nemci so ga pri Sv. Ani aretirali in čez mesec dni ustrelili kot talca v Vodičih. Ker s partizani veze nisem dobila, sem šla ilegalno v Ljubljano.« »Kdaj ste zopet našli veze s partizani?« »V Ljubljani sem srečala Našič Milana iz Tržiča. Ta mi je preskrbel terensko vezo, ilegalci pa osebno izkaznico in delavsko knjižico na ime Močnik Milka. Seznanila sem se s hčerkami in ženo Staneta žagarja, ki mi je našla službo otroške negovalke pri Borisu Kraigherju, ki je bil tedaj že med partizani. Tako sem imela dovolj prilike, da sem poleg varuštva male Kraigherjeve hčerke v otroškem vozičku raznašala Slovenski poročevalec in vzdrževala veze. V Ljubljani sem pričakala konec vojne in se šele koncem maja skupaj s Stegnerje-vim Andrejem vrnila v Tržič.« »Kako so vojno vihro preživeli ostali člani vaše druži ne?« »Očeta so rabeljski streli podrli 8. julija 1942 na Čegel-šah, kjer je padel kot talec; mamo pa so isti dan izselili kondicijo pa greste lahko tudi na 2093 metrov visok vrh Kladvo (od doma na Kofcah približno dve uri in pol hoje). Sestavek, ki govori o lepotah naše okolice, je namenjen prav vsem zaposlenim, posebno pa še tistim, ki so prišli od drugod, od tam, kjer je ravnina, kjer niso imeli možnosti spoznati lepot gorskega sveta. Ponuja se mi misel, da morda ne bi bilo napak, če bi mladi organizirali skupen izlet v eno od naših planinskih postojank skupno s starejšimi člani planinskega društva, katerih je v našem podjetju precej. Vsekakor upam, da se boste odločili za eno od poti, ki vodijo do Kofc, kjer se pogled vsakokrat ustavi na Ka. tavankah, ki so prav zdaj najlepše, saj so posute s tisočerimi drobnimi cvetovi, žlahtni pašniki pa dajejo ži-\ ini slastno hrano, zato se v planšariji, ki je v neposredni bližini doma, tudi lahko odžejate z mlekom. Prepričan sem, da si boste nabrali novih moči za delovni dan in si še zaželeli nazaj v planinski raj. Vili Perko naših... na Bavarsko. Za posledicami taboriščnega življenja je leta 1949 umrla. Sestra Tončka je delala kot kurirka. Februarja 1942. leta jo je izdal nek kranjski študent. Nemci so jo v Kranju aretirali nato pa v Begunjah strašno mučili. Nemški lepaki so jo že proglašali za ustreljeno v Dragi, a izselili so jo le v zloglasni Mauthausen, kasneje pa premestili v žensko taborišče Ravensbrück 12. decembra 1942. leta je po strašnem mučenju umrla (odrezali so ji obe nogi nad kolenom in vzeli hrbtenični mozeg).« »Kdaj ste se ponovno zaposlili v BPT?« »Naše stanovanje na Ravnah je bilo čisto izropano, zato se tja nisem več vrnila. Na stanovanje me je vzela Nežka Likar. Sele avgusta 1945. leta se je iz taborišča vrnila mama, istega meseca sem se zaposlila v BPT. Nekaj mesecev sem v predilnici tehtala prejo, nato sem delala v statistiki ter kasneje kot administratorka v komiteju. Ker so bili komiteji kmalu razformirani, sem potem delala na delovnem mestu pregledovalke blaga, pokojnino pa sem dočakala 1956. leta kot vodja skladišča gotovih izdelkov.« »Kakšne občutke imate sedaj, ko že 10 let niste več aktivna članica naše delovne organizacije?« »Tovarna je bila krušna mati vse naše rodbine, vselej pa vendarle ni bilo storjeno vse tako kot je narekovalo ^poštenje. Za pravice delavstva sem se vedno borila, čeprav ne vselej uspešno. Delavcem želim obilo uspehov v nadaljnjem delu.« F. G. Naši predstavniki na Tekstiliadi Planine vabijo Nagradna križanka Učni uspehi naših štipendistov na srednjih šolah Naša OZD je v minulem šolskem letu štipendirala skopaj 16 dijakov raznih srednjih šol, in sicer 5 na Tehniški tekstilni šoli, 6 na Ekonomski srednji šoli, 4 na Administrativni šoli in enega na STŠ — strojni oddelek, poleg tega pa so od meseca januarja dalje naši štipendisti tudi učenci v gospodarstvu v času teoretičnega dela pouka; teh je bilo v tem šolskem letu sedem. Ce pričnemo z navajanjem učnih uspehov, moramo na žalost pričeti z nekoliko nerazveseljivimi dejstvi, ki kažejo na to, da so naši dijaki na Tehniški tekstilni šoli tokrat precej slabši kot smo vajeni iz prejšnjih let. Od skupno petih dijakinj sta samo dve izdelali razred (obe sta iz Loškega potoka), medtem, ko so ostale tri nezadostne, vendar imajo vse tri pravico do popravnega izpita. Naši štipendistki iz Loškega potoka, ki se šolata na konfekcijski smeri sta drugi letnik izdelali z dobrim uspehom. Na ekonomski srednji šoli, kjer je bilo šest naših dijakinj, so vse uspešno zaključile letnik; štiri z dobrim uspehom, ena je bila zadostna, ena pa pravdobra. Na administrativ-šoli sta dve dijakinji izdelali z dobrim uspehom, ena s pravdobrim, ena pa ima dve negativni oceni in pravico do popravnega izpita. Nezadosten uspeh je imel tudi naš štipendist na tehnični strojni šoli. Med učenci v gospodarstvu na šoli za avtomehanike, elektro šoli — šibki tok, poklicni kovinarski šoli so dijaki razen enega vsi uspešno zaključili letnike, eden od njih je pa opravil tudi zaključni izpit. Iz navedenih rezultatov je razvidno, da je učni uspeh v tem šolskem letu na splošno nekoliko slabši, kar gre predvsem na račun poraznih rezultatov na tekstilni šoli, kjer bi z ozirom na stroko morali imeti najboljše kadre. Seveda bodo glede na slabe učne uspehe prizadeti tudi štipendisti sami, kajti na podlagi učnih uspehov v zadnjem šolskem letu se določi višina kadrovske štipendije za naslednje šolske leto. Ker je sporazum o štipendiranju dijakov in študentov stopil v veljavo šele v letošnjem letu verjetno še ni imel takega vpliva na prizadevnost pri šolanju pa tudi dijaki sami tega dosedaj niso bili vajeni, v bodoče pa pričakujemo, da bodo določila o vplivu učnega uspeha na višino štipendije v pozitivnem smislu delovala na resnost in odgovornost pri šolanju. Kadrovske novice V mesecu juniju so v naše podjetje prišli naslednji delavci; V obrat predilnico; Mehič Sabid, Brkič Anto. V obrat tkalnico; Draksler Lidija, Becnak Veronika, Mar-janica Mira, Akalovič Dragica. V obrat oplemenitilnico: Zrim Janez. V skupne službe — okrepčevalnico: Akalovič Kata. V istem času pa so odšli iz podjetja naslednji: V poizkusni dobi: Sefič Ze-hiba, Draksler Lidija, Mišič Marija. Samovoljni izstop: Mujagič Hasan, Čauševič Refika, Klemenčič Anka. V pokoj: Janc Ana. Rešitev nagradne križanke Prejeli smo 60 rešitev nagradne križanke, od katerih je bilo 49 pravilno rešenih. Iz- ZAHVALA Ob smrti mojega očeta FRANCA FURLANA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujem sodelavcem kadrovsko-družbenega sektorja in članom IGD za podarjeni venec in cvetje. sin Janez žrebali smo naslednje dobitnike nagrad: L nagrado 50,00 din prejme Majda Šarabon — štipendistka BPT 2. nagrado 40,00 din prejme Majda Jančič — štipendistka BPT 3. nagrado 30,00 din prejme Ivanka Kukovičič — predilnica 4. nagrado 20,00 din prejme Nada Langus — kurirka 5. nagrado 10,00 din prejme Magda Žnidaršič — obračun OD Rešitev današnje križanke oddajte do 15. avgusta v nabiralnik TT. Naše mamice V mesecu maju in juniju letos so rodile naslednje naše delavke: Lončarevič Nurija 22. maja — dečka, Košnjek Veronika 25. maja — deklico m Draginc Marija 27. junija — deklico. Iskreno čestitamo in želimo vsem mnogo zdravja in veselja. Uredništvo Varujmo se nezgod V mesecu juniju so se v OZD BPT Tržič pripetile naslednje obratne nezgode: Fuks Franc, zaposlen v obratu oplemenitilnice, si je poškodoval levo nogo. Stopil je na žebelj, ki je štrlel iz palete in si pri tem ranil std-palo. Vzrok: ni osebnega faktorja Janc Anica, zaposlena v obratu konfekcije, si je pri zapiranju okna poškodovala čelo in roke. Vzrok: Nevaren način dela ing. Andrej Štamcar Izreki Misli so najupornejše takrat, kadar zgreše smer. Ksenija Atanasijevič Kaj je najhitrejše na svetu? Misel. Narodni pregovor Vse misli, ki imajo velike posledice, so vedno enostavne. Tolstoj Beseda je obleka duše. Seneka Beseda je bila dana človeku, da skrije misel. Malagrida Lepa beseda nikomur ne preseda. Domača modrost Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka. Arabski pregovor Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka. B. Gracian Pomisli, kaj rečeš, tudi beseda človeka ubije. Ljudska modrost Utrujeni moskvič (KR 33-47) že dolgo počiva v senci in se ne zmeni za gnečo na parkirišču, kjer se avtomobili naših delavcev parijo na soncu V soboto, 28 junija, so se Pod Storžičem zbrali delavci tkalnice na pikniku. Med drugim so se pomerili v pikadu, debeli in suhi pa so odigrali nogometno tekmo. Zmagali so debeli (na sliki zgoraj) z rezultatom 3:2. »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Seidel Vladimir, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Peternelj Štefka. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1450 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.