^»wlnio rac vojne ^fiONDE H in t"!NAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME {SLOVENIAN MORNING DAILY NEW3PAEEB CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 13, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL7III :j tednu | zakladniški tajnik Vin-v®dal zaupnim kongres-ence tva Je proti temu, da bi hioEY bod°čnosti znižalo1 Jl^grtfe davke. Rekel jej ^ začel odplačevati ogro. drŽav in to je mo- Z VOJNO SE NADALJUJE a in z davki. eies S rA' g theL, Truman namera-ed^f i pacifično bojno ehefe40 Prih°dnjih par mese" as cof0 "amreč tam še fronta, r te»; *mo vozi angleška ar-.gicalfle z letal C. L J Padali NavV'j it to 'iur mast3 ry 'i in jih tam na tla. Vojaki ■P lb tal<0j drastične jda kongresniki bodo absolutno L v deželi. fPlVifly ogc% proti. ngly lance ig li t/ cle^eli> čemer so se ' so hoteli v neka- aiid oved ;e Kongres bo ustavil novačenje, čim se bodo Japonci podali Washington. — Kongresni voditelji so izjavili, da bo kongres takoj pri prvem zasedanju ustavil nadaljno novačenje re-krutov, čim se bodo Japonci podali. Kongres se bo sestal k zasedanju 8. oktobra, ako ne bo prej pozvan k izrednemu zasedanju. Nekateri kongresniki so mnenja, da naj bi se ustavilo novačenje 1. novembra, pa če je vojna z Japonci takrat končana ali ne. Urad za obvezno vojaško službo je izjavil, da bo rekrutiral do 15. maja, pa če je arJi pričakovali, i vojna prej končana ali ne. To- ., ,_ftSe mulam zelo dopade tvi-Zraku- Kadar hočej° S"LC,Spraviti na letalo, Vfde* 6 tri ure Truglč Pa mula fic«4«h v letalo, da jo mo- Zadrževati. ued . A Sarski okupacijsko armado e the ^ko°7SKlrni komunisti sels*, -j-"vljar>.u arm; rd k° gladk0- kot so novince for»tve ; NOVI GROBOVI Fred Skufca j 111., zapušča brata Johna, ki bo Kot je bilo že poročano je I prišel na pogreb. Pogreb bo v samfrski sopotni Japonski narod še nič ne ^ i ve, da so voditelji za- ^h bol •var L-,"01 prosili za mir * ued^e Stalin oir l'i vt ' < San Francisco- — Japonski r^ftttieri,, n kltaJ"' narod v splošnem še nič ne ve, C H bo Mo®- da so njegovi voditelji priprav- iz UO >\y»' njvgv » i r vutvi/ijl jji m H WZ ' niti pod- , l.ieni na kapitulacijo. Edino, m komunistov, če mu1 - - .... ,, - ^ ^taT^T' ce mu česar bi narod lahko sklepal, da -lšeka obljubi vrSi 7. a kulisami neka i nena- e vrši za kulisami nekaj nena- ^ndžur-'-m0ng0lSki vadnega> t0- ker J'e Japonsko ' IJ1" | časopisje prineslo sliko prestolo- p—njl3<)boV1 'naslednika Akihita s pripomno, ' no 1 n,ajmanj dVe ! da b0 morda v kratkem nasledil ;o Ji nni a iZ Zemlje 'na prestolu svojega očeta. ,. Položili Nemci, ki ) ,0ne- Tudi ^atnščih iiin. HAtf°bo Vt°motile uP'ti bodo mogli c^tlCi 2traVniki' bolili- , ,«Mi t ' kl Jih potrebu-S?dne«a zdravja I^^vci ,°dnji na vrsti i Wiji ..' ,kl delajo v voj. ' bodo dobili pri- A Em .Hu dn W«*** bodol 8pl0šn0 pri" l-^odal JaP°nci brez. ___hitela •' predno bo ame- ./|»a,'*nvadirala deželo, inva2tnaprej Pri" 4>adJ notranji tajnik Sf na-> spusti do- iiSv U l,l8l>ki Odpuščeni ( Akihito, pravijo, cla hodi v fran-|§0j0 z drugrimi otroci in da v Je še vedno ,,azrecju vr§j jste IX)Sie k0t dru- Igi otroci, tudi kadar je treba po- premogar- no Poveljstvo dvo- zopet nazaj v pre- i čistiti šolsko sobo. -o— Poročilo iz domovine Mrs. Urška Marn, 7303 Donald Ave. je prejela brzojav od sestre Pepce Dolinar iz Podpeči pri Vrhniki. Oče so umrli, drugi so pa vsi doma, pravi brzojavka. umrl v soboto zjutraj Fred Skufca, stanujoč na 3575 E. 82. St. Bil je star 51 let. Doma je bil iz vasi Lopata, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Bil je član društva Bled št. 20 SDZ in sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj Tomšič, pastorka Antoinette in Pvt. Louisa, sestre: Elsie Gorski, Nettie Domback, Ana Vyskocil, brate Cpl. Franka, ©gt. Charlesa in Johna ter več sorodnikov. Pogreb bo jutri zjutraj ob pol devetih iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda in v cerkev sv. Lovrenca ob devetih. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Mary Terselič Po daljši bolezni je umrla Mary Terselič, roj. Lupšina, stara 74 let. Stanovala je na 1763 E. 45. St. Doma je bila iz Artič pri Brežicah, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti. Bila je članica št. 5 SNPJ. Zapušča tri hčere: Anna Ha-binc. Agpes Gall v Kenosha, Wis., Rose, tri sinove: Frank v Chicago, 111., Joseph v Racine, Wis. in Anthony. Pogreb bo v torek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. St. ter na Kalvarijo. Louis Kulovec Po kratki bolezni je umrl v Huron Rd. bolnišnici Louis Kulovec, star 53 let. Stanoval je na 1171 Addison Rd. Doma je bil iz Gradišča pri Toplicah, odkoder je prišel v Cleveland pred 35 leti. Več let je delal pri Browning Crane & Shovel Co. Bil je član dr. št. 5 SNPJ in št. 3 SDZ. v Springfield, četrtek zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Louis Resar V soboto popoldne je bil ubit na Pennsylvania železnici Louis Resar, star 55 let. Stanoval je na 19114 Shawnee Ave. Doma je bil iz sela Oriše na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti^ Tukaj zapušča soprogo Frances roj. Stu-kac Sgt. Louis in Cox Steve, oba onstran morja. Dalje zapušča hčeri Evelyn in Ana po-roč.. Kozely, v Waukegan, 111. hčer Mary poroči Valentinček, v Lugerville, Wis., brata Julija, v Sheboygan, Wis. brata Martina, v Iroiiwood, Mich, sestro Barbaro Miklish, v East Pittsburgh, Pa. Isestro Mary Skeya. Bil je čjfan unije št. 4276. Pogreb bo ^v sredo zjutraj on desetih ft Svetkovega pogrebnega zavoda na Lake-view pokopališče. John Lavrinc V soboto zjutraj so našli mrtvega, zadetega^ od srčne ka- I EISENHOWER JE ZDAJ V MOSKVI NA POVABILO Moskva. — General Eisenhower in maršal Gregor žukov sta v soboto dospela z letalom v Moskvo. Na letališču ju je pozdravila častna garda. Eisenhower je prišel v Moskvo na povabilo Sovjetov in obisk je samo ' za zabavo," kot trdijo. "V veliko veselje mi je, da sem dospel v deželo, ki je toliko pripomogla k zmagi nad Nemčijo," je izjavil general Eisenhower. V nedeljo je bila prirejena na Rdečem trgu ogromna vojaška parada v počast ameriškemu generalu. Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama pi, Johna Lavrinc, stanujoč na 1137 E. 72. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Albert Mencin Včeraj popoldne je umrl staršem Frank in Mary Mencin, 7417 Lockyear Ave., novorojenček Adelbert. Pogreto bo danes popoldne pod oskrbo Zeletovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Pogreb Marij Koci Jutri ob 8:30 bo pogreb Mary Koci in sicer iz Grdino-vega pogrebnega zavoda ter ob kontrola, devetih v cerkev sv. Vida. Naj bo vsem tem prerano umrlim miren počitek v ameriški zemlji, preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje. -o-- Japonski general pravi, da je vzrok porazu Japonske atomska bomba Stockholm. — General Maka_ to Onodera, ki je japonski vojaški atašej v tem mestu, pravi, oa je bila ameriška atomska bombj| vzrok, da je Japonska vprašala za premirje in ne to, da je Rusija stopila v vojno. Rekel je tudi, da se bo japonski narod prej prilagodil miru kot vsak drug narod. On sam, pravi, da se bo umaknil na svojo kmetijo. Z smehom je pristavil, da bi si morali zdaj Japonci in Amerikanci podati roke, kakor da bi odigrali igro tenisa, pri kateri so Japonci izgubili. -o-- Do polnoči v nedeljo ni ameriška vlada prejela od Japoncev se odgovorar če sprejmejo pogoje zaveznikov. Pričakuje se pa odgovora vsak čas. Radio svari japonski narod naj bo miren in naj uboga voditelje, naj pride kar hoče. New York, 13. avg. — Radio v Tokio je naznanjal ob 1:30 danes zjutraj, da je cesar Hirohito sprejel v avdijenci svojega zunanjega ministra Toga v cesarski palači. To je bilo ob 2:10 popoldne v pondeljek po japonskem času, ameriški čas pa ob 1:10 danes zjutraj. Jugoslovanska vlada za-sežd industrijo Belgrad. — Ministrstvo za narodno ekonomijo javlja, da ima vlada v načrtu zaseči vso jugoslovansko industrijo. Nad tujezemskim kapitalom bo stro- so i0emok^ N'avt Lk0t rePubli" r Volit,,30 P°časi na Vi^Ve drugo leto. *>n0 dr*30' da bodo iz-^ Vsai^n drugo e ka Ako bo v ' dežp,T^Panje Pfc. Steve Zelko, s'in Mr. in Mrs. Steve Zelko, 5902 Pros-ser Ave. je poslal svoj nov naslov, kamor mu prijatelji lahko pišejo, namreč: Pfc. Steve Zelko, 35928836, Naval Gunfire Liason School, Group No. 78, Coronado A.T.B., San Diego 55, Calif. Za 30 dni je prišel domov na dopust Pfc. Joseph A. Franch Bil je 18 mesecev onstran morja 'in si-arji. To-'cer je služn v Angliji, Franci- brezpo- ■ ^ 2eli. boriTorezp°- iz 9206 Prince Ave pio Sik m°krati —v onstran Višje šole. poklican v morja je novembra. V armado je bil marcu 1943. Preko bil poslan lanskega Prej je bil zapos- ,Upai°. da bo do PonehabL^-Tiji- Holandiji, Nemčiji. V ar- in materifliQP(!manu"lmadi je že 3 leta. Doma bo Hviinwi woolAvn nn A ers, fixate Goliti ev velika coklai°Stal "a ^ornjem nasloVU d° 4< septembra. 108 M. , -llKl Pfc. Raymond F. Kovač je Vini ri?bvezne vojaške bil na 20. junija že drugič ra-ih kfruKv Času že pri-njen na Luzonu, kjer služi pri ^ ni3e in " 5ljaio igro. De-, 37. diviziji. Obvestilo o tem roti, p z*°iitelji so 0d-'sta prejela starša, Mr. in Mrs. ^dse^^Sa tudi po-1 Martin Kovač, 18621 Shawnee avttiirn RooseveltajAve. Ranjen je bil v glavo 'in l^oje in ^ času v pr- levi bok ter se -zdaj nahaja v rreninge zdravja, ne pa bolnišnici na Filipinih. 1 Graduiral je iz Collinwood m len pri McKinney Tool and Mfg. Co. V armadi Strica Sama ima še brate: Pvt. Anthony je v Nemčiji, Cpl. Frank v Franciji, Chief Petty Officer Carl v Iowa City, la., Coxswain Joseph na Paficiku in Cpl. Edward v Franciji. n n n Iz Bemberga, Nemčija piše Sgt. Joe Zallnick, sin Zallnicko. ve družine iz 1058 E. 72. St. Joe piše, da je tam mnogo Slovencev, ki so bili pripeljani v Nemčijo na prisilno delo. Seznanil se je z nekim Grmom, ki je star 37 let, doma od Dobrega polja, po poklicu krojač, ki ima brata v Clevelandu. Omenja tudi, da pravijo vsi Slovenci tam, da ne bodo šli domov v Jugoslavijo, dokler bo tam gospodoval Tito. Prosili so ameriško vlado, da bi jih vzela v varstvo. Tam je okrog 700 Slovencev, pravi Joe. VOJNA PROTI JAPONCEM LONDON — Ruski marini invadirali Korejo ter okupirali dvoje važnih pristanišč pod varstvom ruške flotile. To sta glavni prsitanišči za japonsko armado v Mandžuriji. Iaguba teh je velik udarec za Japonce. GUAM — Danes zjutraj so ameriška in angleška bojna letala poletela z nosilcev letal ter z vso silo udaorila na kraje okrog Tokia. Napad je ob tem času še vedno v teku. Pri napadu sodeluje do 1,000 letal. Na obisku Iz Kansas City, Kans. sta prišla na obisk Mr. in Mrs. Joe Juratovac k Mr. in Mrs. Anton Marolt, 1128 E. 71. St. Mrs. Juratovac je doma. iz Srednje vasi pri Kočevju. Prijatelji ju lahko obiščejo na gornjem naslovu, kjer ostaneta en teden. K mdlitvi Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ naj pridejo nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Mary Koci, v torek zjutraj ob pol devetih naj se pa udeleže pogrebne sv. maše. Od kdaj bo štet konec vojne z Japonci uradno? Kadar bodo Japonci sprejeli naše mirovne pogoje, s tem še ne bo konec vojne na Pacifiku, ampak bodo samo sovražnosti prekinjene. Kadar bodo pa Japonci podpisali kapitulacijo, bo Šele predsednik Truman naznanil uraden konec vojne z Japonci. Darovi za begunce Za slovenske begunce v Rimu smo prejeli darove od sledečih : John Pelhan iz Stra-bane, Pa. $5, Mrs. Jennie Pe-ternel iz Meadow Lands, Pa. i, neimenovan je daroval $15, John Gornik iz 1331 Giddings Rd. pa $2. Najlepša hvala za velikodušne darove vsem skupaj. Važna seja Podružnica 25 SŽZ ima nocoj ob osmih mesečno sejo v novi šoli sv. Vida. Prosi se številne udeležbe. Po seji bodo šle članice k skupni molitvi v Grdinov pogrebni zavod za pokojno sestro Mary Koci in v torek naj se članice udeleže- pa pogrebne maše. Maša za 30 dnevnico V torek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te maša za Capt. Julie Mra-mor v spomin 30 dnevnice. Nevarno bolan Na domu družine Kovač, Stevens Blvd. Willoughby, O., je nevarno bolan poznani Frank Ferenčak. Washington, 13. avg. — Ves svet je vso nedeljo napeto pričakoval kake besede od Japoncev, če sprejmejo pogoje zaveznikov za kapitulacijo ali ne. Predsednikov tajnik Charles Ross je sinoči ob 10:25 izjavil sledeče: "Niti predsednik, niti vojni, niti mornariški, niti državni oddelek niso prejeli kake tozadevne vesti do tega časa." (Časnikarskim poročevalcem je bilo naročeno, naj bodo pripravljeni do polnoči, če se kaj zgodi. .Toda vse je ostalo tiho, Japonci niso odgovorili ne tako ne tako na pogoje zaveznikov. Ob 9:30 zvečer je prišla nenadoma vest po radiu, da Japonci sprejmejo pogoje in da je vojna na Pac^iku končana. Toda par minut zatem je prišel popravek, da je bila vest lažnjiva in zdaj preiskujejo, kdo jo je vrgel v radijsko omrežje. Razpisana je $5,000 nagrada, kdor bi kaj povedal tozadevno in da bi se prišlo krivcu na sled. To je bilo več kot 30 ur potem, ko so zavezniki povedali svoje pogoje Japonski ter jih izročili švicarsqi vladi, naj jih izroči Japoncem. Predsednik Truman, ki je ostal pri svoji pisalni mizi od zjutraj včeraj, se je podal k počitku šele ob 10 zvečer. Prihodnje vesti se bo dobilo iz Bele hiše šele danes od 9 zjutraj naprej. Ob 5:50 popoldne je predsednikov tajnik Ross izjavil: "Nobene vesti ni še iz Tokia." Nato pa dostavil: "Z vojno se nadaljuje." Državni tajnik Byrnes je šel na posvete k predsedniku pozno zvečer. Govorila sta 45 minut. Tudi državni tajnik je bil ves dan na delu in čakal besede iz Tokia. Pogoji zaveznikov Japoncem so, da lahko ostane cesar Hirohito, vsaj začasno, na japonskem prestolu, toda ravnati se bo moral po ukazih vrhovnega vojaškega poveljnika zaveznikov. Sčasoma pa da naj dobi japonski narod priliko, da si sam izbere vlado po svoji volji. To je bil odgovor zaveznikov na ponudbo Japoncev, da se podajo, če ostane cesar na prestolu, toda z vsemi ustavnimi pravicami. Zavezniki v svojem odgovoru niso sprejeli izraza "z ustavnimi pravicami." Iz Švice se poroča, da so sprejeli iz Tokia v nedeljo zvečer po radiu vest, da Japonska še ni pripravljena z odgovorom in da pride enkrat v pondeljek. V Genevi, Švica, so prejeli ob 7:13 v nedeljo večer radijsko vest: "Prosimo, da ostanete še naprej v zvezi s Tokiem." Odgovor Japoncem je dal v imenu zaveznikov državni tajnik Byi ■nes. Take Anglija kot Rusija sta izjavili,..da..se. strinjata, z vsem, kar bodo odgovorile Zed. države na japonsko ponudbo za kapitulacijo. Edino Kitajska je zahtevala, da se Hirohitija postavi pred sodišče kot vojnega zločinca. Državni pravdnik zahteva za maršala Petaina smrt Pariz. — V soboto je bila zaključena sodna obravnava, ki je trajala 17 dni proti maršalu Pe-tainu. Državni pravdnik je zahteval za maršala smrt in sicer iz treh razlogov: 1) ker je podpisal z Nemčijo sramoten mir; 2) ker je pomagal Nemcem ob okupaciji in 3) ker je sistematično deloval proti zaveznikom. Ob času zaključnega govora državnega pravdnika je stari maršal udobno dremal na stolu. V torek večer bo najbrže podana razsodba. Parnik je zadel mino pri Trstu London. — Radio iz Jugoslavije je poročal, da je parnik William Palmer, last Relifne komisije združenih narodov, zadel na mino, ko je plul v tržaško pristanišče zadnjo soboto. Parnik se je pogreznil v morje tekom 30 minut. Posadko so vso rešili, samo štirje so bili ranjeni. Vabilo na sejo Podružnica št. 15 SŽZ bo imela sejo jutri večer v navadnih prostorih. Sejo bo posetila tudi urednica Zarje Mrs. Albina Novak. Pridite v velikem številu in boste videle, kaj bo prinesla na sejo. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke Y-2 do T-l so zdaj v veljavi. MESO, sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke Q-2 do K-l so v veljavi zdaj. SLADKOR — Znamka 36 je veljavna do 31. avgusta. ČEVLJI — Znamke 1, 2, 3 in 4 iz knjige 3 so veljavne do preklica. GAZOLIN — Znamka A-16, vsaka za 6 galon, je veljavna do 21. septembra; B-7 in C-7 ter B-8 in C-8, vsaka za 5 galon, dokler jih ima kaj. i "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVKC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto «6.50. Za Cleveland, do do*ti. celo leto 17,50. Za Ameriko ln Kanado. Dol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti. doI leta »4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta $3.00. Za Cleveland, do pošti četrt leta 12.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaAalclh: Celo leto »fl-60. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 POMmama Številka 3 cente SUBSCRIPT!ON RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7JO per y»ar. U. S. and Canada. $3.60 for 8 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. D. S. and Canada, $3.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.515 for S months. Cleveland and Euclid by Carrier. $0.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 far 8 months. Single copies I cents. i Entered as second-class matter January 5th. 180t. at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 187 Mon., Aug. 13, 1945 Še eno besedo o Churchillovem padcu Angleške volitve pretekli mesec so vse presenetile. Začudeni so bili zmagovalci — delavska stranka in premaganci — konservativci. Presenečen je bil tudi zunanji svet, ki ni pričakoval, da angleško ljudstvo vrže svojega zmagovitega voditelja takoj prve dni.po zmagi nad Nemčijo. Mnogo se piše in ugiba o teh volitvah. Mnogi poudarjajo, kako da te volitve pričajo, da gre svet na levo. Pri tem vsi ti pisci pozabljajo povedati, kaj razumejo pod besedo: iti na levo. Če razumejo pod levičarstvom to, da so Angleži dali zaupnico komunizmu ali tudi le socialističnemu marksizmu, se zelo motijo. Anglež je daleč od komunizma, če tudi je v zmagoviti delavski stranki nekaj prijateljev ne samo sodelovanja z Rusijo, ampak tudi ruskeva totalitarizma. Ogromna večina delavske stranke je daleč ad takega levičarstva. Če pa kdo razume pod levičarstvom željo po novi boljši družbi, kjer bo tudi mali človek prišel do polne veljave, potem bi morali reči, da je Anglija šla na levo. Anglija je bila klasična dežela gospodarskega liberalizma, iz katerega je zrasel moderni kapitalizem. Prepad med delavcem in delodajalcem je bi! velik. Tudi moderni socialni zakoni tega prepada niso premostili. Bil pa je na Angleškem tudi silno izrazit razloček med človekom iz ta-kozvane boljše' družbe in preprostim meščanom ali delavcem. Enakost vseh ljudi je bila sicer pred zakonom. Toda s sodiščem in raznimi paragrafi ima človek le bolj' redko opraviti. Na papirju je bila vsa enakopravnost ljudi, toda v življenju so redko kje ostale tako globoke razlike med višjimi in nižjimi sloji kot ravno na Angleškem. Četudi ni bilo po zakonih nikakih privilegijev za boljše sloje, vsakdanja praksa je vendar ljudi delila na dvoje. Kdor ni študiral v Etonu ali tej podobni šoli izbranih ljudi, je bil družabno zaostal. Kdorni bil vsaj nekaj časa na univerzi v Oxfordu ali Cambridge-u se je kljub svojim zmožnostim težko pritolkel do odličnejšega mesta. V ljudskih očeh je konservativna stranka bila nekak glasnik in zaščitnik tega malo demokratičnega duha in mišljenja ter starih navad, ki so več veljale kot postave. Proti temu zastarelemu in nedemokratičnemu pogledu na življenje so se dvigali delavci in izobraženci. Zmaga delavske stranke ima svoje globoke korenine v tej želji po tako urejeni družbi ,da more vsak zmožen človek doseči primeren prostor v življenju, ne da bi ga tlačile k tlom kake stare navade. Poleg tega šo seveda še drugi razlogi za zmago delavske stranke. Veliko vprašanje bo na Angleškem zidanje novih hiš, delavce skrbi povojno zaposlenje, debatira se o načinu splošnega socialnega zavarovanja ... V vsem tem je povprečen Anglež mislil, da mu bo bolje ustregla delavska stranka z novimi ljudmi. Tudi vprašanje delne mobilizacije je igralo vlogo, a gotovo ne odločilne. Ni naša stvar presojati, kaj je bolje za Anglijo, zmaga delavske ali konservativne stranke. Poudariti smo hoteli, da zmago delavske stranke mnogi brez globljega razumevanja proglašajo za zmago prijateljev komunizma, kar nikakor ni utemeljeno. Za bodoče pa velja: Sodili bomo po delih. Hoteli pa !bi ob tem Churchillovem padcu podčrtati danes dve stvari, ki nam kot Slovencem prihajajo na misel ob teh volitvah. Gotovo je Churchill za Angleže velik in pomemben mož. V njem so našli v najhujšem času spretnega in trmasto vztrajnega voditelja. Njemu je bilo vse: Anglija in njena zmaga, Za to je žrtvoval vse. Žrtvoval žalibog tudi svojo dano besedo, žrtvoval tudi resnico in pravico. Da obdrži na strani Angležev Rusijo, je tej in komunizmu žrtvoval vse, kar se je od njega zahtevalo. Pozabil je pri tem, kaj je prav in kaj narobe. Da bi padlo manj Angležev, je delal tako, da so padali drugi. Pri reševanju angleških koristi je preliimljal svojo besedo in svoje obljube. Nikdar se Angleži ne bodo v zgodovini oprali, da so izročili Poljsko Rusiji, četudi so dali besedo za njeno samostojnost. Vsi izgovori tu nič ne drže. Celo reparacije od Nemčije bo dobivala le, kakor bo Rusija določila. Besed in obljub danih v Jalti v poljskem vprašanju nista držala ne Churchill, ne Eden. Tako je Eeden v parlamentu izrečno izjavil, da se ne bo zadovoljil s tem, da stopi v varšavsko komunistično vlado par drugih osebnosti, kasneje pa je Poljake v to naravnost prisilil. Prav tako bo Atlantski čarter, ki je toliko govoril o SA-obodi malih narodov, vedna priča, da Churchill ni držal dane besede. Nam Slovencem zlepa ni kdo napravil strašnejših stvari kot ravno Churchillova vlada. Takoj po Teheranu se je Churchill odločil, da ustreže Rusiji in podpre Tita. Bahato je povedal ta takoimenovani "konservativni" politik, da podpira v Jugoslaviji komunista. Od takrat naprej so bili v Jugoslaviji obsojeni vsi, ki so se borili proti komunistom. Komuniste v Jugoslaviji je podpiral do zadnjih dni. Ko je bil on predsednik angleške vlade, je Anglija izročila 12,000 slovenskih fantov in mož komunistom, da so jih ti potem mučili in pobijali. Storili so to Angleži proti svoji dani besedi. Vemo, da mi ne moremo nič proti Angležem. Naših obtožb se oni ne boje. Vendar ni odveč, če povemo, da slovenski narod tega angleškega verolomstva ne bo nikoli pozabil. Zato za Churchillom in njegovo politiko, ki vidi samo angleško korist brez ozira na poštenje in pravico, res ne moremo žalovati. Drugo, kar nam angleške volitve živo postavljajo pred oči pa je tole: Angleži so svobodni, da odločajo sami o sebi. Odločajo o svoji usodi pri rednih volitvah. Vsakdo pride pri volitvah do veljave. Če večini naroda vlada ni všeč, to vlado vrže. Angleži so vrgli iz vlade najmočnejšega moža, ker jim ni več ugajal. In ta bo sedaj v opoziciji imel priliko vlado kritizirati in ji dajati nauke. Vlada pa bo vedela, da mora dobro delati, sicer jo bo narod kmalu zamenjal. To je tista velika stvar zapadnih demokracij, kjer v medsebojni tekmi zmaga boljše mišljenje. Tega želimo tudi svojemu narodu v starem kraju! Žalibog, ni sedaj nobenega upanja, da bi imeli v Jugoslaviji svobodne volitve na taki demokratični podlagi. Tito je diktator, ki bo z nasiljem preprečil, da bi se mogle politične sile, ki so proti komunizmu, organizirati in nastopiti pri volitvah. Vršilo se bo vse kot se je v Hitlerjevi Nemčiji in v Mussolinijevi Italiji. INjastopila bo ena državna stranka z eno državno listo. To je totalitarizem — popolno nasprotje zapadnih demokracij. Na ta način manjšina, peščica komunistov vsemu narodu prepreči, da bi povedal svojo voljo. V tem je velika nesreča našega naroda v starem kraju. Drugače bi se ta hitro otresel novih tiranov. In k tej nesreči starega kraja nekaj ameriških Slovencev celo ploska. Pod vplivom divje komunistične propagande so izgubili vsak čut za svobodo in demokratično mišljenje. Slovenski pesnik vzklika: "Kako strašna slepota je človeka." Danes bi rekel: Kako strašna je zagrizenost in neumnost gotovih "naprednih" ljudi. Čez tri gore, čez tri vode. Brali smo izpod peresa Fath-ra Trunka: "Tako je zapisal in opozoril svet sam papež ter zahteval odločno borbo zoper komunizem, .torej ZOPER RUSIJO, dasi ni rekel tako, ko JE DIPLOMAT." Frank Opaskarja sem oni dan opozoril, da Rusija in komunizem nista eno in isto. Mislim, da je za dobro vzel. Jaz ne vem, koliko je Frank Opas-kar učen, to pa vem, da Father Trunk je precej. In če je v zgornjih besedah naravnost pripisal papežu, da zahteva borbo zoper RUSIJO, ko svari pred komunizmom, potem vem, da tega ni napravil 'zaradi pomanjkanja izobraženosti. Moralo je biti kaj drugega. ' Jaz res ne vem, zakaj je tako zapisal, ampak to vsakdo lahko vidi, da je zelo napačno zapisal in s svojim pisanjem dal veliko oporo našim načelnim nasprotnikom, ki neprestano dolže papeža, da hujska na vojno zoper Rusijo, toda svojo pravo misel da zakriva za DIPLOMATSKIMI besedami! * * # Dne 21. julija je papež sprejel v avdijenco nekaj ameriških časnikarjev, ki so se vračali s Kitajskega. Rekel jim je: "Urednik ali pisavec ali govornik, ki se zaveda svojega visokega poklica in odgovornosti pred tisoči bralcev, bo gledal na to, da piše . . . vedno zgolj resnico in nič razen resnice, v kolikor mu je le mogoče resnico ugotoviti." V nadaljnem govoru je papež opozoril na to, kako veliko škodo lahko naredi en sam stavek v kakem poročilu, ki ga pisavec ali ni dobro premislil a-li pa prenaglo in brez zadostnega preiskovanja zapisal. Bože mili, koliko takih stavkov je med dobrim zrnjem na Pisanem polju zadnja tri leta! In res je — škoda velika! Papež pri svojih besedah seveda ni pokazal na Fathra Trunka in Mr. Jericha. Ne radi tega, ker je "diplomat," ampak pač zato, ker zanju ne ve. Dobro pa ve zanju Bog in jaz ne bi bil rad v njuni koži, kadar bo Bog pogledal nanju brez "diplo-matstva." K> * * Ker je ta zadeva tako važna za naše vprašanje, kakšno katoliško časopisje imamo, naj pride naslednje v javnost. Mr. vAnton Grdina se je kot najožji prijatelj Amerikanske-ga Slovenca iz starih časov o-brnil osebno in pismeno na u-redništvo omenjenega lista s prošnjo, naj vendar glede današnjih svetovnih vprašanj zavzame drugačen ton. Storil je to ne samo v svojem imenu, lahko se je skliceval na celo vrsto drugih, ki imajo že davno enako željo. Dobil je takle odgovor: "Trunka vsi skupaj ne razumete. On pravi le, da je slo-vanstvo zmagalo z ruskim komunizmom, da ga ni uničil germanizem, to je nemštvo. Zdaj bo moralo slovanstvo tega roparja poriniti iz svoje koče, da bo imelo mir tudi pred njim. To je treba pravilno razumeti. Nas vseh čaka zdaj najstrašnejša borba za našo vero. Preje za narodnost, zdaj bo treba trpeti za vero. Pa ker je pravica na strani preganjanih, bo zmaga na strani kristjanov, tega jaz niti malo ne dvomim. Sicer bo pa že tudi Rev. Trunk spregledal vse in ni dvoma, da bo kot izkušen mož zavzel pravilno stališče v tej krizi." * * * Kako Father Trunk zdaj, ko je "slovanstvo zmagalo," pomaga pri porivanju "drugega roparja" iz koče, ste brali. Ko papež vodi to borbo za "pori-vanje," mu Father Trunk pripiše spodbujanje na boj zoper RUSIJO! Torej zoper središče tistega slovanstva, ki je po besedah urednika A. S. zmagalo. Če sta komunizem in Rusija eno in isto, kakor daje razumeti Father Trunk, kako naj slovanski narodi porinejo iz svoje koče komunizem, ne da bi obenem porinili tudi Rusijo? Torej zdaj vidimo, kako se razumeta Father Trunk in Mr. Jerich. In če ta dva drug drugega ne razumeta, kako naj mi navadni "učenčki" razumemo, kar nas učita? * * * Mr. Jerich torej pravi, da zdaj čaka nas vseh NAJSTRAŠNEJŠA borba za našo vero. Prav, da to ve. Čakamo, da bo tudi javno povedal. Radovedni smo pa, če tudi Father Trunk tako misli. Iz vsega pisanja na Pisanem Polju bi se po vsej pravici sklepalo, da on misli ravno nasprotno. On ne verjame, da gre sploh za vero. Saj še ni tako dolgo, ko je vse tiste, ki nismo s partizani v starem kraju in tukaj, ošpotal z nekakimi — šušteršičijanci. Pokazal nam je na rajnega Štefeta, Lampeta in samega Šuštaršiča, češ, da so bili zoper Jugoslavijo radi VERE! Smešni ljudje so bili, seveda. Toda po mnenju Fathra Trunka smo mi sedaj ravno tako smešni. Toda glejte, Jerič uči čisto drugače. Po njegovem mnenju mnenju nas čaka za vero najstrašnejša borba. Kako naj ju mi razumemo, če se med seboj popolnoma nič ne razumeta? Zato je včasih videti, da že samemu uredniku Jerichu Fathrovo pisanje pre-' seda. Tu pa tam napiše v u-redniškem članku take reči, da se glase naravnost kot popravljanje Pisanega Polja. In tu pa tam celo Father Trunk sam poprime za njim, pa menda samo za poskušnjo. Kmalu spet zavozi in potem mora papež nositi odgovornost za Fathrovo — kaj ? Ali naj rečem samo površnost? * * * Mr. Jerich ima seveda prav, ko pravi, da bo zmaga na strani kristjanov. Vidi se, da v besede "In peklenska vrata je ne bodo premagala," kajpada trdno veruje. Zakaj pa odlaša s to borbo za vero in se pusti vleči propagandi za komuniste in ne pove odločno, da je ta borba že na višku vsaj v naši stari domovini, da naj torej Father Trunk ne razlaga stvari drugače — to nam je velika uganka. Ako ne vidi Mr. Jerich, da Father Trunk borbe za vero še prav nič ne prizna in vidi le borbo za USPEH V POLITIKI in se norčuje iz katoličanov v Sloveniji, češ, da so izgubili POLITIČNO borbo in sicer popolnoma po svoji krivdi. . . Berimo, kako je pisal Father Trunk dne 31. julija: ♦ * # "Iz objav vidim jaz le to, da so — bodimo odkriti — komunisti delali po strogem načrtu, delali vztrajno, neumorno, odločno, MORDA tudi brezobzirno, sistematično, in delali tedaj, ko so drugi sedeli za pečjo, se zanašali na načela, in če so kaj delali, so delali pri politiki napake, prisegali, ko je bilo treba kleti. . . Kdor hoče v politiki uspeti, mora zavihati rokave, ne sme posedati po kavarnah, iti mora med narod, kakor je rekel Janez Krek. Komunisti so delali in so danes na vladi, za to gre. Kakšni so ti kosmatinci, za to ne gre." Tako! Iz starega kraja pišejo že dolgo, da trpe strašno VERSKO preganjanje. Begunci poudarjajo, da so preganjani in v begunstvu radi VERE. Mr. Jerich pravi: Nas vseh čaka najstrašnejša borba za našo vero. Na vse to pa natrosi Father Trunk dolgo vrsto obtožb na uboge katoličane v domovini radi zavožene POLITIKE! Preganjanje verskega življenja mu ne.gre k srcu! * # * Najprej naj spomnim Fathra Trunka na nekatoličana Roberta N. Hutchinsa, ki je 15. junija v govoru na graduante na čikaški univerzi povedal, da je poveličevanje golega uspeha toliko kot "zmaga hitlerjan-stva v Ameriki." Father Trunk je že ponovno poveličeval USPEH komunistov, da so pač prišli na vrh. Kako je prišlo do uspeha, po kakšnih potih, čeprav "MORDA brezobzirno — to njega ne vznemirja. In vsa bridka usoda stare domo vine mu je le POLITIKA! Katoličani v Sloveniji so drugega mnenja. Ne rečem, da spočetka niso mislili na politiko. Če so ob mislih na politiko sedeli v kavarnah ali ne, prepustim Fr. Trunku, da do kaže ali pa ostane pri goli trditvi, kakor ima že navado. Toda, ko se je pojavil komunizem v vsej svoji goloti in so mu zunanje okoliščine tako lepo gladile tla, so katoličani u-videli, da zdaj ne gre več za politiko, ampak za VERO! Tega Fr. Trunk še ni priznal. Seveda pa škofu Rožmanu in 99% njegove duhovščine ni kazalo čakati na kako priznanje Fr. Trunka, morali so brez tega na delo na podlagi od Boga jim dane naloge. O komunistih so seveda vedeli, da jim gre le za POLITIKO, toda vedeli so tudi, da je uspeh komunistov mogoč le po poti čim večjega razkristjanjenja Slovenije. Morali so torej katoličani pustiti politiko in braniti VERO. * * # In katoličani s škofom na čelu, ki so pač že bili MED NARODOM popolnoma po naročilu Janeza Kreka, so ta preobrat narodu takoj povedali. Zlasti je to povedal škof sam, ki je napisal tozadevni pastirski list. Ko so ljudje slišali tisti pastirski list, so vedeli, če prej ne, da stoje pred silno resnim vprašanjem l Ali bo KRIŽ z vsem, kar predstavlja, ostal v Sloveniji ali ne bo Father Trunk pravi, da je tedaj bilo čas — kleti! Morda bi imel prav, če bi bilo šlo za politiko. Ker je pa šlo za nekaj veliko večjega, škof Rož-man ni pisal vernikom, naj kolnejo, ampak je pisal, naj MOLIJO in se z vso resnostjo pripravijo na borbo zoper tiste satanske sile, ki so bile z "zavihanimi rokavi" na delu za raz-kristjanjenje Slovenije. Kolikor sem se jaz učil krščanstva, moram izjaviti, da dajem prav škofu Rožmanu, ne pa njegovemu koroškemu rojaku Fr. Trunku! Prepuščam pa svojim bralcem, ki tudi poznajo krščanstvo, da razsodijo med nama. # * * In da bi šlo ljudem še bolj živo v zavest, za kaj je šlo, in ker so okoliščine tako nanesle, je škof Rožman pripustil tudi prisego, ki je vsebovala obljubo borbe proti komunizmu, ki je bil na delu za razkristja-njenje Slovenije. To je bila vsa "politika" škofa Rožmana tiste čase in to je bila vsa politika njegove duhoščine, pa tudi katoliških laikov. Zoper tako "politiko" bi niti kak Kristan ne smel rohneti, kaj šele Fr. Trunk. Kristan je nekoč vzkliknil: Duhovniki v cerkev, politiko pa nam prepustite! Da, če pride do tega, da je kje vero treba braniti z rnuče-ništvom, je ta zahteva kar dobra. Tako so delali prvi kristjani, ki se kot svobodni državljani sicer niso ogibali politike, toda kadar so odpovedala vsa druga sredstva za zavarovanje verskega prepričanja, so znali za svojo stvar — umirati. Tudi v Sloveniji in bil zgolj pisatelj Narte Velikonja, ki je znal tako umreti, in ni bil samo on, ki je umrl z vzklikom: Živel Kristus Kralj! Živela svoboda! Žal, Fr. Trunk, tako se zdi, o takem krščanskem JUNAKU ne bi znal drugega povedati, kot da je posedal po kavarnah in moral končno umreti zato, ker pač njegova "politika" ni imela — uspeha. . . -o-- Pismo iz ubežništva et roči. Zanimalo jo f tudi, da je moja I' ki ji je bila birma«! postala šolska seS® ko je dovršila po °|bi bil s še štiri leta mešČ8% d ^ štiriletno gospodinja _ , , jr w inu Lojze, njen brat je^e, da n veni j i in prav mal^je_ g da bi še živel, jnjim. so ga gotovo ubili, |a z dobili v roke. Lač U,t V Ljubljani, PorjTetrev nje vesti, komunistij ^ • pirajo. Zaprli so P!janez 1 neralnega vikarja 1 jn ne]f ha, ubili znanega P'5 iia f , * te Velikonja (pred nia vzkliknil: "Živel TSfi 8t Živela svoboda!"), Tetrev krog 50 duhovnikov ^ s poročilu je v Uf je od* tih okrog 20,000 W er ! ljane in dežele. ^ 111 so postrel'ili vse, aiicate v roke, le redki i ,dl Sicer pa je tam 1 ra ž ■» stiska za prehran°Jv I j ubez' ljudje že sedaj stfL^j šna bo prihodnja ; ,a vedno hitreje prib'! fSak ° 1 K"nlilf(ir naa ip V K, _ . Italija, 10. VII. 1945. Draga sestrična! Priložnost imam, da Ti pišem po 'hitrejši pošti, zato Ti sporočam nekaj novic. O Tvojih domačih mi ni bilo mogoče doslej še ničesar izvedeti. Kakor hitro bom kaj izvedel, Ti bom sporočil. Morda tudi Ti pišeš v Ljubljano. Ti lažje to storiš, ker si daleč in morda dobiš kak odgovor. Jaz pisma ne morem poslati v Jugoslavijo. Ti gotovo veš za naslov mojih sorodnikov, .ki so nekje v Milwaukee. Tam je sestrična, poročena Gregorčič. Doma je iz Sel pri Rotežu. Pred kakimi 14 leti so bili doma v Sloveniji in so v Gotni vasi pri cerkvi kupili hišo in nekaj sveta. Gotovo se jih spominjaš. Morda imaš kake zveze z njimi. Prosim Te, da jim sporočiš, da je umrla njih mati (ki je bila tudi moja teta) na Se-lih. V avgustu 1943 sem bil jaz nekaj dni doma. Njena sestra, ki je poročena v Mariboru, me je prosila, naj bi jo šel sprevidet. Res sem šel in jo našel pri popolni zavesti. Spo-vedal sem jo, jo obhajal in ji dal poslednje olje. Čez nekaj dni nato je umrla. Bil sem tedaj še doma in smo jo pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Če' veš za naslov moje se-strične v Milwaukee, ji to spo- Kolikor nas je no manj upamo goče kmalu, če sp niti domov. Stisk' hude za vse, ker $ morejo dobiti de'' nas prezirajo, An?1 ii jo za nas kot za Kri 1 Prija v nebe, Sebe in . da j€ V? S kl ima :vroka; kakor tako od .konca Mož in žena llla starodavni grad- Sj j ma grad razka$ g0v da: "Vidita, ta ( in , kaj že več kot f že ^ vsem tem času ]1J g, a i no prav nic spr eme#Sa nis° prav tako, kot JeJ*olCe Sl Ti," se obrne o*a • ** f v J,!1! P nik tega gradu n»; jPen dar, kjer midva ! ovani a. 'je u "Urška," reče n f lv'ica g0 traj, ko je odlfaj Ve8> ( saj poznaš J»cT°hodka delava skupaj v ne?" "Tistega, ki so asai Per> ki kot bi požrl drž"! >je n "Da, tistega!" puda, (|. "Kaj ga ne Wf'trev. "Sem mislil, <|Jj J^aša -ko je ravno so^ Jot pa ][ domov na večerj";, "Kaj se ti zavpije vsa iz sovka. "Ti saH1, za vse sama P1' S« Sij; • ti tfcv • nas je pustil ttfH «J kle, ki je šla v da otrok prav v zobe in da je si*e sreča; ti veš, d'1 dni prehlad, d* JH; sti glavo; ti p* . da nimamo 111 poineov za mes0' čil še druge 'J1' i Je vpi da c ki ; sebi Po1 let. v nV1 [je ] saj dober S>Pod einign Pa le kje si s P^'f bil0 ^ V1 Jeto5 takr£ sam > "O, vse to rfli predolg t» no, se mož. "In prav pripeljal Jack9 Veš, fanta iman1 rad pripeljal sf ti So. je namreč roji^j se oženli. Na.1 na malo ogled!1 konsko življenj^' ii ta.., etJa J'e Sn ill H. p°zn w ic 'JPozm Nekdo je P'5 ^one, ^ -■ al- ni ne — zob me D ,, ,v cri s0 , me trga obeneH1'. -t, da pismo ter mu kaj hujšega k^.LJela Prijatelj "še hujše bi(Uži;;v m revmatizem v jj Jo Sv te obenem met9 6 t; Hko so 1 J" a se rmar'" sest'; po etloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA bil sicer tadva ra-Kl drugač poravnal; Me. u bili, 'ba prostost, se shajajo v krčmi in k igram in hodijo moško na vas. Mnogo manj strahu jej o druge starši ko njega varih. Gašper, ki se je preveč pečal sam s seboj, se ni utegnil več z Andrejem in Pe- meniti z Lizo. Kakor da bi ne-gač 2asukati. kot si kam v daljavo gledal, se je ;°Sba je branila, in rnalof-' da mu Tetrev do- .. Sam vendar ni nJim; saj bi se uteg- misti h?reV- Obrnil se je „0 pl S mu Povedal svoje it fneZ je bil tak°J Pri' ra pisSn fkega večera sta 'pred fanta Proti Tetre- »1 p L „, .,»), L\sta Prišla?" je nikovfteLSladki obraz; j jubf ■ 011 samo enega )0 ljlp! °dpraviti Janeza; le VV ni izPustiL ' • f^ate cvrla :dki tam ,. cvrla. Začudi Ua' ?tukaj, da sta pri-raflOfc Sina; a prejeli j s4ge TmV0' in An~ lW»h i wma V roke; r4t r iko hinavšči-,dk olikani sprejem no, Iv,?0 ie imel pri Je najprej hva-inienitna ku- pni je ki StlSKf er Hkor " "a iiancate 111 i delli nobene takšne. jj3 ^ hvalila U& t lioi- Za fiancate ni i 4 i An?|ii *T m oce mimogrede, da bo ab|J krajcarjev in ni nič pre- j? tudi SP°- ed Krizmana, svo-Prijatelja, ki sc »ebesih veseli in ebe in druge tako e cla Je že takšna * ^ Pa so začeli Te-^-^T/^zmana milovati r-^L lnia tako lepo •>k!-kah pa nič, ki f >lahlaPec- sa" f / °iie ;Q1 dili 80 se tako hitro boga- za m io m1 a Šef jih"0 ki i" paiijf|t žiniF /e, Jož« 1. 0(1 kon ca ni rad po- . --------IJiMlkl^d" . e govoril z Lizo, ' nja in rjamiga-;o' azTla in ljubezni v z Janezom 2e dv£ vese-a snubca. To-pri :ot su % ga .meWjii0 111S0 Pustili ot jejtoi*0 Silili va»J s 3nieks VanJem, in ne-mor^J) v ' m Polagoma je iu »"|pen ^'Perj€V0 srce-idva '|ovan- Je vsak čl°-se če ^F'vica j,odn odljfHj v aj o Sg "Je in kako lah-dokaže, ■Praša,""' k°liko str0" feita« gospodar. , a variha," ržsfsvni ' se je začel df£> dednosti. fealoK\?artako," lil, S*d0r se za" , son Jot ' , v V Pa boš še pod i vPrašal zopet a®Pe'r i •dve in P01" ičerj0:! & il 51 IZ sai". ia Pr' 1 tist'l^J rav e sitct; S, d" pa . ,iif mes°;; lju sarv, kl se je že za-so ga Z Ja- . Sebi, ko tld vsaksebi; Pi'e vojake." Ntil"J- bi te vendar • krempljev," a." ' Saj ima že do- £ mizar, ni C P^ar," j0 me. . p/f bii°0 ' GašPer! Lan-pi- j rme malo in m'1 ^8liiet°S J'6 draga, rfdar aa bo pame- ^ni k«POval, V0 Prodajal. b " ^ tebe ' tej zdelo, kadar sta se ujela z očrn^, in prav nejevoljna je postala. Ali je za Tetreva cvrla flancate? Dobro, da je bil Janez tukaj, ki jo je, hvaležen za cvrtje, hvaležen za prijazne besede, tako živahno zabaval, da je bilo materi kmalu odveč. Da bi obimila njegovo pozornost na resnejše stvari, je prinesla iz hrama pet parov razbitih črevljev, da naj bi presodil Janez, kje in kako bi se da lo kaj popraviti, da bi ne bilo treba novih. Janez je presojal črevelj za črevljem, deval tiste, ki bi se dali še pokoncu spraviti, na eno stran, neozdravljive na drugo in dodajal ocenam svoje razloge. Lizi se je zdel fant ne samo zabaven kakor njegov oče, ampak tudi pameten; saj je govoril skoraj samo z njo, Gašper pr. vedno le z očetom, z materjo in s Tetrevom. "Pridi še kaj, Gašper!" s«. dejali vsi, ko so se poslavljali. "Pa še ti, Janez!" je dostavila Liza. Janez je vzel črevlje, ki sc budili še količkaj upanja, s se boj, in fanta sta šla, Janez vesel, Gašper pa slabe volje. Kar je bil slišal pri Križmanu, mu ni šlo iz glave. Saj marsikaj mu je bil že prej Tetrev namignil; a za tega strica sc cn ni veliko menil. Križmam pa so bili pošteni in pametni ljudje. Kako se res človek nac' človekom zmoti! Zdaj se je posvetilo Gašperju v glavi, in gospodarstvo in varuštvo strica Toneta se je pokazalo v neprijetno čudni svetlobi. Zakaj gc tako trdo drži, zakaj mu brani v druščino, zakaj se tako okle pa varuštva, zakaj gospodar tako samovoljno? Seveda jc prepuščal Tone go^podarstvf bolj in bolj Gašperju; toda ali ni to samo videz? Posvetoval; sta se skupno, to je res; sklenilo pa se je vselej to, kar sc je Tonetu prav zdelo; kaj, ko bi on ugovarjal? Še parkrat je bil Gašper pr Križmanu in predrugačil se je Postal je neprijazen, trmast, oblasten in začel je nagajati. "Ali niso šle ženske žet?" seje začudil nekega lepega jutra Tone. "Ne," je dejal Gašper; "ima jo doma dosti dela." "Doma se bo delalo, kadar bo slabo vreme," je menil Tone, "in snoči sva se bila drugai zmenila." "Vem, ampak jaz sem se pre. mislil." Tone je nejevoljen gledal svojeglavega fanta. "Oba sva bila teh misli," je dejal, "di; ne bo vsak zase ukazoval, da ne bova mešala." 1945 AUG KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 2. — Piknik fare Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu na cerkvenih prostorih. 2. — Piknik dr. Velebit št. 544 SNPJ in proslava 20 letnice obstoja. Piknik se vrši na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 23. — "First Entertainment" sponsored by Waterloo Rd. tombined Lodges for the servicemen's Homecoming Fund at SWH, Waterloo Rd. OKTOBER 20. — Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 21,—-Prireditev Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani. 1946 JANUAR 20.—praznovanje 10 letnice obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave. Bajtar Tomaž Spisal Viktor Flisek (Nadaljevanje) ni rekla besede ter je Liza odšla. "Gospod, velki greh me teži." "Spovedniku ga povej!" "Laže mi bo, ako ga š-e vi veste. Nihče ne ve, da imava Liziko devet otrok, še gospod župnik ne. Devetnik Silvester je utajen, on ni zapisan v župnišču in ni krščen v cerkvi. Že pri petem sinu so vsi botri odpovedali. Vsak je našel izgovor in obrnil hrbet. Ciganu bi storili dobro, le Tomažu ne. Ko je prišla#ista ura za Liziko, sem sam skrbel zanjo. Cez dva dni je po vsem hudem že krevljala po bajti, zdrava ko dren. Sina, devetni-ka sem krstil sam, ko je izpolnil tretje leto. Za silo je že sam odgovarjal na krstna vprašanja. Le ko sem ga baral, če se odpove hudiču in vsem njegovim pregreham, se je paglavec obotavljal." "O, ti Topiaž kujoiiasti, zdaj je pa konec potrpljenja in če se pretegneš tole uro. Bom jaz tvoj spovednik?" je vzkipel Jernej. Tomaž je prenesel cerkovni-kovo jezo. "Zadnjo prošnjo imam do vas na tem svetu. Boste storili ?» "Ne vem, kaj hočeš?" "Z gospodom župnikom se razumeta?" "Kolikor toliko." "Stari so, težko bi prišli k meni za spoved." ."Ti pa kaplana pošljejo." "So premladi za Tomaža. Vi bi stopili h gospodu Valentinu in rekli: 'Gospod, Tomaž umira. Odkritosrčno mu je žal, da je v žvljenju tolikokrat grešil. Kesa sq, ako je pobral kdaj kakšno stvar na vašem, četudi bi drugače konec vzela. JemaH so pa.tudi drugi na smolarjev račun. Tomlaž ima družino, ki od tega živi, kar sne. Odvezo mu dajte, gospod župnik, kar tako od daleč. Lepo na listek mu jo napišite s pokoro vred, to daste potem cerkovniku, da nese Tomažu. Laže bo umrl. Na ta način si prihranite pot. Kaj bi se mučili v Planinske rovte.' Trebušasti so in kuhalo bi jih kakor glistavega otroka. Tudi °ed ob1 rack3 man1, ojitifh ' Je n je pa in letos a ni imel nič * daSP02llaval, kako S C Križma-* ' h »P nCej° Za > P ta ples. fvf .'• * S * .i Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN ISCE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM > DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini na ,s,ja a Progri Vo3ne z *** žensk Se apelin v š, Wustrij bo odvz ^ustrjj ► ♦ vlada ;n° korp, rabo j ila bi PI uA Je tak 2r?iti v k°rpot Pfeisk lvalstVa 'el»o slfo '^iki , ;p0 voj ^ sled manj; ^JŠa, bodo b° čut h' 2 J ft r ° Nemški protizračm top, ki sedaj stoji , |u 'n° sta Olimpijskega stadiona v Berlinu, služi sedaj - igračo. To je 20 mm protizračni top, otroci s° kako se operira ta stroj in naravnava topovsW OESLQ O ŽENINI IN NEVES' Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.