Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Natoiolna za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. PaaamczHa it**!lka 10 «. Reklamacije so poštnina pr.it« Nefr&nklrana p lam a <• a» spri j«M«4«. Eokoplal s« a« vr»««j«, Iai*»H. Knasiapaa patit vrstit« (iirbu 88 hm) ta enkrat 10 rta., rsikrst pa fafevora. 85. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 24. oktobra 1908. Leto XI. NASLOVA: Za dopisa in rokopisa ia Ust: UradnUtvo «Bdateg* Prapora >, Ljubljana. — Za denarna poliljatre, naročila na llsft, reklamacija, inaorata i. t. d.: Upravnlitvo «Riefefa Prapora>, Ljubljana, Dunajska cesta Jtev. 20' !! Sodrugi po deželi KranjsKi!! Ha dan 1. novembra 1908 sklicujemo v Ljubljano deželno konferenco z dnevnim redom: 1. Deželnozborske volitve na Kranjskem. 2. Organizacija. 3. Raznoterosti. Lokal: Hotel Ilirija, dvorana na levo. Začetek točno ob 7«10. nro dopoldne. Udeležiti se smejo te konference zastopniki po-litičnih in strokovnih organizacij cele Kranjske, ki se morajo izkazati z mandati. Priglasiti se je na naslov: „Rdeči Prapor", Ljubljana. V LJUBLJANI, dne 18. oktobra 1908. Okrajna Okrajna Okrajna organizacija organizacija organizacija V Idriji. v Ljubljani. ▼ Zagorju. Prvi korak ... Trst, 20. oktobra. «Edinost» je v enomer pihala, kako narodnjaki korakajo v boju za slovensko šolo v Trstu že 25 let. Pretekli teden je vlada poslala dr. Ry-bafj dekret, s katerim se določa, da vzdržuje država za letos pet učnih moči za slovensko šolo v Trstu. «Edinost», ki je yedno pisala o petindvajsetletnem korakanju, je dan potem, ko je izvedela o sklepu vlade, zapisala: «To je prvi korak v šolskem vprašanju tržaških Slovencev.» Petindvajset let korakati in potem napraviti prvi korak, to je res nekaj čudnega. Toda šalo na stran. Če imamo danes slovensko ljudsko šolo v Trstu, katero vzdržuje deloma tudi vlada, je to edinole posledica zadnjih državnozbor-skih volitev. Smelo trdimo, da gre za t(, kar se je pridobilo, največja zasluga socialni demokraciji. Vlada bi bila odločno odklonila vsako zahtevo dr. Rybara, ali kogarkoli, če bi je ne bili podprU socialno-de-mokratični poslanci v Trstu. In to vesta najbolje narodna prvaka tržaška: dr. Rybsi, dr. Gregorin. Ko je Rybaf zahteval od Becka ljudsko šolo, mu je ministrski predsednik odgovoril: «O tej zadevi se moram pogovoriti s tržaškimi poslanci.» Pittoni, Oliva, Pagnini in Scabar so izjavili ministrskemu predsedniku ne samo, da se ne upirajo zahtevi tržaških Slovencev, temveč da se tega postulata polaste in zahtevajo brze rešitve. Kdor pozna avstrijsko vlado, ta ve, da je vlada upala v nasprotstva od strani socialističnih poslancev, ker so italijanske narodnosti, da bi imela tedaj izgovor napram jugoslovanskemu klubu, češ: tržaški poslanci so nasprotni. Toda socialisti so napravili Se več nego objektivnost stališča: Mesec dni pozneje, ko se je povedalo ylad>, da so vsi tržaški poslanci edini v tej zadevi, je vlada še zavlačevala stvar z upanjem, da se polagoma spravi «ad aeta». In tedaj sta šla zopet poslanca Pittoni in Oliva k c. kr. namestniku ter zahtevala rešitev vprašanja slovenske šole -v Trstu v najkrajšem času. Tudi takrat je vlada obljubila in tudi takrat prav po avstrijsko — pozabila na obljubo. In zopet je šel poslanec Oliva pred sedmimi dnevi k ministrskemu predsedniku zahtevat slovensko ljudsko šolo v Trstu. Tedaj se mu je obljubilo, da vlada nabavi pet učnih moči že letos in to da bo začetek, s katerim vlada pripozna potrebo slovenske ljudske šole v Trstu. Potem ne bode dolgo čakali na ustanovitev šole same. Ves ta čas je seveda delal za šolo tudi dr. Rybaf in podcenjevati njegovo delo v tem vprašanju bi bila hiba. Ampak od tega priznanja pa do izveličevanja, kakor dela «Edinost» o Rybafu in Gregorinu, je vendar še precej daleč. Če imata ta dva gospoda še trohico dostojanstva, morata odločno obsojati tako božanstvo, kakršno krije «Edinost» o njunih osebah. Ljudstvo vendar ni neumno, da ne bi razumelo, kam se dviga kadilo in kam merijo vsi tisti slavospeyi «Edinosti» o advokatih Rybaf in Gregorin. Posebno, ko se nalašč pozablja povedati, da imajo tu neprecenljivo zaslugo socialistični poslanci. Če bi ne bili zmagali socialisti pri zadnjih državnozborskih volitvah, je gotovo, da bi tržaški Slovenci v šolskem vprašanju ne bili naredili niti takozvanega — prvega koraka. Kara naj bi se bil Rybaf obrnil za pomoč? Mcrda k Čehom? K Poljakom? Kako naj bi prisilil vlado v to, čemur bi se bila odrekla? Poljaki so dobro znani in ves kulturni svet že ve, kako narodno zatirajo Rusine v lastni deželi. Čehi pa imajo vedno kaj izsiliti zase. Toda še več: Nam je znano, da se je Rybar obrnil do Čehov, naj ga podpirajo, oni pa so mu izjavili, da ga bodo podpirali samo pod pogojem, da se pridobi tudi dunajskim Čehom ljudska šola. Tega bi pa vlada ne zamogla dati, ker so dunajski poslanci — izvzemši sedem socialistov — vsi nemški šovinisti, začenši pri nacionalcih in končavši pri krščanskih socialcih. Tako so izjavili dr. Rybsfa češki poslanci in so mu celo povedali, da če vlada tržaškim Slovencem kaj privoli, potem bodo oni proti vladi odločno protestirali, ker se ta vprašanja rešujejo tako enostransko 1 To, kar trdimo, vemo iz gotovih virov. Torej od slovanskih bratov nobenega pritiska na vlado; še celo nasprotnostl In vendar je storjen — prvi korak. Vspeh socialističnih zastopnikov v Trstu je tu jasen kot beli dan, pa naj se «Edinost» še toliko dela nevedno in neumno. Tistim socialistom, ki ste jih in jih še danes zmerjate za Lahone, predbacivate sovraštvo do Slovencev; tistim socialistom, proti katerim ste.se v volilnem boju bojevali z najustudnejšim obrekovanjem; tistim socialistom, katerim ste hoteli škodovati s tem, da ste v stavkah silili Slovence za stavkokaze — tistim socialistom gre največja zasluga za slovenske šole v Trstu. To je dejstvo, častita gospoda, ki ga ne boste nikdar izbrisali iz zgodovine tržaškega Slovenstva. Zahtevajte po vieb gostilnah, kavarnah in brlvnicab MT i! Pod zagrinjalom sloge. Tržaška posojilnica in hranilnica nam pošilja sledeči «popravek»: Slavno uredništvo «Rdečega Prapoija» v Ljubljani. Sklicevaje se na določbe § 19. tisk. zak. Vas uljudno prosimo, da priobčite v svojem cenjenem časopisu sledeči popravek: V št. 79. Vašega cenjenega lista ste objavili z naslovom «Pod zagrinjalom sloge» članek nekega F. Milost, s katerim se je napadlo Tržaško posojilnico in hranilnico in nje načelništvo (odb jr). Trditve, navedene v tem članku, pa ne odgovarjajo resnici, če tudi je neki F. Milost celo svojim s imenom za to prevzel odgovornost. Žalibog ni res, da je tržaško-koperska škofija takoj vložila nad en milijon kron in da so ravno toliko kapitala naložili tudi poreško-koperski gospodje «nunci». Ni res, da si je posojilnica in hranilnica izvolila olbor 15 mož. Tržaška posojilnica in hra-n Inica ima načelništvo (odbor) iz 10 udov in nadzorništvo iz 5 udov in izmed načelništva je izvoljen izvrševalni odsek, obstoječ iz 5 udov, kateri rešuje vse tekoče in manj važne posle. Ni res, da S3 sklenili načelniki ali odborniki, da se 10% čistih letnih dohodkov razdeli med odbornike kot odškodnina, pač pa določujejo pravila, da je dati udom načelništva 5% letnega čistega dobička in pa 5% čistega dobička članom izvrševalnega odseka za njih trud. To ne določuje odbor, ampak določujejo pravila in sklepa o tem občni zbor. In tudi ni res, da je bilo dobička vsako Isto toliko, da je vsak posamezen odbornik prejel 35 K za vsako sejo. Kaj takega se ni dogodilo nikdar. Udje Tržaške posojiln:ce in hranilnice so prva leta, ko je bil zavod še mlad, prepuščali v»'s svoj del čistega dobička rezervnemu zakladu Tržaške posojilnice in hranilnice ali pa za dobrodelne namene. Lansko leto je imela posojilnica primeroma velik dobiček in udje načelništva so dobili iz čistega dobička za svoj trud in svoje delo vsega skupaj K 3493 97. Ker obstoji načelništvo iz 10 udov in ker je načelništvo imelo razven dveh rednih mesečnih sej še razne izvanredne seje, posebno ob zaključku letnih računov, pride na vsakega uda načelništva za vsako sejo okrog 10 K. Udje izvrševalnega odseka so po pravilih in vsled sklepa občnega zbora dobili za svoj trud znesek K 3493*97: če se pomisli, da ima izvrševalni odsek, ki obstoji iz 5 udov, vsak teden povprečno dve svoji posebni seji, ne pride niti 10 K za vsako sejo na posameznega uda. Nadzorništvo Tržaške posojilnice in hranilnice, obstoječe iz 5 udov, je dobilo za svoje nadzorovanje, pregledovanje knjig in za svoje seje in udeležbe pri skupnih sejah z načelmštvom vsega skupaj K 700. To vse zamorete izračuniti na podlagi letnega poročila, odobrenega na občnem zboru Tržaške posojilnice in hranilnice. Če uvažujemo, da je načelništvo in nadzorništvo Tržaške posojilnice in hranilnice gospodarilo z milijoni, Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, je imela leta 1907 prometa nad 20 milijonov kron, vidimo, da so udje načelništva in nadzorništva Tržaške posojilnice in hranilnice slabše plačani, nego odborniki kateregakoli si bodi jednakega zavoda in tudi slabše, nego udje socialističnih gospodarskih zavodov. Ni torej res, da so dobili odborniki Tržaške posojilnice in hranilnice 13% čistega dobička ali 8700 «svetlih narodnih kronic». Tudi ni res, da zasluži kdo s tem, da sedi par ur, 35 K. Prepuščamo čitateljem presoditi, če je početje načelništva in nadzorništva Tržaške posojilnice in hranilnice «izkoriščevalno» ali ne in če se sme imenovati odbornike Tržaške posojilnice in hranilnice «narodne pijavke», kakor je to storil g. Milost v svojem članku, priobčenem v Vašem listu. Spoštovanjem: «Tržaška posojilnica in hranilnica, registr. zadruga z omejenim poroštvom v Trstu». To je torej popravek. Juristi tržaške posojilnice in hranilnice, bi sicer lahko bolje vedeli, kakšen mora in kakšen sme biti popravek v zmislu zakona, ter se ni smeti prav nič čuditi, če bi mi mirne duše položili v koš pismo, ki nima kaj opraviti s s t varnim popravkom. Ampak priobčili smo njihovo poslanico, ker je res zanimiva za paznega čitatelja. Sodrug Milost, kateremu smo kot avtorju prvega članka pokazali to poslanico, odgovarja sledeče: Gospodje pri «Tržaški posojilnici in hranilnici» smatrajo čitatelje za preveč naivne. Drugače bi ne pošiljali v javnost popravka, ki nič ne popravlja, temveč potrjuje to, kar sem pisal v članku: «Pod zagrinjalcm sloge». Talmudovski način tega popravka je preveč prozoren. Prvič trdijo, da ni res, da ima posojilmca 15 odbornikov, ampak res je — pravi gospoda — da imamo načelništvo (10 udov) in nadzorništvo (5 udov). Torej celo vodstvo sestoji iz 15 mož, prav toliko, kolikor sem bil napisal. Ampak za narodnjake 10 in 5 ni petnajst. In to so popravili 1 To se pravi trditi približno tole: «Ni res, da je muha padla v juho, ampak res je, da je v juho padla muha.» Toda čimbolj pazno človek čita ta popravek, tembolj zanimiv postane. Cujte in strmite: Ni res, da so si razdelili 8700 — svetlih narodnih kronic, ni res, da so «narodne pijavke» in da so izkoriščevalci. Res je pa — pravi popravek — da so dobili za svoj trud načelništvo in izvrševalni odbor (lOudov) dvakrat po 349397 narodnih kronic. skupaj kron 6887-94. Nadzorništvo (5 udov) pa 700—, skupaj torej kron 7687 94. Sami priznajo, da so spravili čez 7000— kron v rodoljubno bisago in imajo korajžo pošiljati popravke 1 In se še jočejo povrhu: «Prejeli so samo 10 kron za vsako sejo in to je malenkost, če se pomisli na promet i. t. d.» Delavec dela ves ljubi dan in zasluži 4 krone. Advokatje pa, ko so zaslužili po dnevi dobro «žor-nado», pridejo zvečer par ur na sejo in zaslužijo še 10 kron ter pravijo, da je malo. Pri tem pa kažejo drugam, češ, «glejte kako so tam plačani b To je ravno tako kakor če bi se reklo: «Hlapec Jernej je zažgal hišo, zato jo moramo zažgati tudi mi.» Toda ni vredno temu popravku dodajati skoraj nobenega komentarja, ker je popravek samnasebi že tako smešen, da svečano obljubljam spraviti ga v muzej kuriozitet, ki ga ustanovimo v Trstu. Tja sodi. * Toda še nekaj: Gospoda popravlja malenkosti. Popravlja tako, da bi se površnemu čitatelju zdelo, da je kaj popravljeno. Ampak nekaj druzega je izostalo. Važno se mi zdi, pribiti tukaj, da ni gospoda nič popravila glede na mojo trditev, da so ubožnejšim okoličanom povišali obresti na 7 od sto; mestnim rodoljubom pa za 1/l od sto. In to je zanimivo 1 Neki P. Milost. Politični odsevi. Ministrska kriza, ki je nastala vsled demi sije Fiedlerja in Praška, še ni končana, kar kaže, da stvar vendar ne gre tako gladko, kakor je baron Beck mislil iz začetka. Ce bi se dala zadeva rešiti enostavno s tem, da cesar ne bi sprejel demisije, bi morala biti že rešena. A Bcck se je pač moral prepričati, da ne bi s tem nič profitirai. Saj njegova korist ni v tem, da sta dva češka mi nistra v kabinetu, ampak v tem, da ima v parlamentu večino, za katero pa potrebuje Nemce kakor Cehe. A s svojo modro taktiko je moral prijadrati prav tja, kamor prihajajo vsi avstrijski ministrski predsedniki: Do besnega spora Čehov in Nemcev, ki se ne da potolažiti, ker smatra vsaka stran vsako koncesijo, storjeno, drugi strani, za žaijitev in oškodovanje. Ta zagata preži na vsako vlado in bo prežala, dokler se ne urede narodne razmere v državi na trajni podlagi; in če Bccku sedaj prede, žanje samo to, kar je sejal. Položaj je res tak, da lahko vsako uro izbruhne splošna ministrska kriza. Značilno je, da so krščanski so-cialci začeli napadati Becka. To se navadno zgodi tedaj, kadar krščanski možakarji zaslutijo, da se kdo maje. « Delegacije hočejo zaključiti že koncem tega meseca. Se pred par dnevi je vlada trdila, da je zanje toliko dela, da bodo morale zborovati vsaj do 20. novembra. Kam je to delo tako naglo iz ginilo, ne v£ živ krst; opravile so ga delegacije doslej bore malo. Državni zbor hoče vlada zdaj čim prej skli cati, ker upa, da se izjasni politični položaj, kadar se snide parlament. Mešetarenje pri Cehih in Nem cib doslej ni imelo nobenega vidnega vspeha; Beck torej lahko misli, da je položaj nejasen. Nam se pravzaprav ne zdi tako. Jasno je, da je Beckova vlada v tem trenotku brez zanesljive večine. Prav je pa vendar, da se državni zbor skliče čimprej, prvič že zato, ker je važnejši kakor delegacije, drugič pa tudi zato, ker se mora javnost položaja i&kazati v parlamentu. Vlada, ki ne more vla dati, je breme in čim prej se je država iznebi, tem bolje je. Posebno važno je pa za delavce, da se snide državni zbor in da se pokaže, kaj je pravzaprav s starostnim zavarovanjem. O tem vprašanju se raznašajo zadnji čas tako čudni glasovi, da je nujno potrebno pojasnilo. Delavstvo se je že dosti dolgo vodilo za nos; večnega zavla-čenja mora biti enkrat konec. V vojnem odsekn avstrijske delegacije je Korošec govoril o ljubljanskih dogodkih. V obširnem govoru o militarizmu sploh se je tudi delegat sodrug Schuhmeier dotaknil teh dogodkov ter je ostro grajal nastop vojaštva. V sredo je odgovarjal vojni minister Schönaich sledeče: «Na podlagi izpovedb državnih, mestnih in civilnih oseb konštatiram, da se je na oddelek poročnika Mayerja metalo kamenje, vojake se je zasramovalo in jim grozilo. Po opetovanem, brezuspešnem pozivu, naj ne mečejo kamenja, je bil Mayer primoran, potisniti množico z bajoneti nazaj. Poprej se je dal predpisani signal «Sturm». Komando «Laden» je imelo vspeh, da so bili ljudje potisnjeni proti mestu. Ker pa so se nasilstva ponovila, izdal se je ukaz «Scliiessen». Preden pa je sledilo nadaljno povelje, počil je strel, k ater emu jih j e sledilo več. Nato se je takoj dalo povelje «Feuer einstellen». Da bi bili vojaki leteli za bežečimi, ni resnica. Ta vest je nastala pač vsled tega, ker so orožniki hiteli za bežečimi. Posamezno streljanje brez ukaza je bila gotovo napaka, toda stvar si je naravno razlagati s tem, da je vladal velikanski hrup, da skoraj ni bilo razumeti ukazov, nadalje pa tudi s tem, ker so bili vojaki vsled zasramo-vanj in groženj hudo razburjeni. Poveljnik po obstoječih predpisih ni bil le upravičen, temveč celo dolžan, rabiti orožje. Napaka je le bila, da se je storilo to po pozameznih vojakih brez povelja. Tako si je tudi razlagati, da se ni izstrelila salva,1 temveč deset posamnih strelov. To je tudi dokaz, da so se vojaki čutili v nevarnosti. Letalo ni le kamenje, temveč tudi opeke in steklenice na vojake, med katerimi je več ranjenih. Imenik ranjencev je predložen». Vojni minister je končno protestiral proti kritikam o vojaških asistencah. Avstrijska delegacija je sprejela po obširni debati proračun vojne mornarice. Med drugimi so govorili k predmetu poveljnik vojne mornarice Montecuccoli, Exner in Schuhmeier. Odsek za zunanja dela je razpravljal o aneksiji Bosne. Prepoved prevoza in izvoza streljiva in orožja. Uradna «Wiener Zeitung» priobčuje dne 22. oktobra naredbo finančnega ministrstva, s katero se prepoveduje prevoz in izvoz vsakojakega orožja in streljiva v Srbijo in Črnogoro. Prepoveduje se tudi izvoz golobov v Srbijo in Črnogoro, ki bi lahko služili v vojne svrhe. Med nemškimi svobodomisleci in krščanskimi socialpi skušajo napraviti alianco, katere namen bi bit varovati posestno stanje nemških strank v kabinetu. Alijauca bi naj bila v prvi vrsti naperjena proti Čehom in Slovencem. V ogrski delegaciji je sekcijski načelnik grof Eszterhazy govoril o razmerah v Srbiji in je dejal: «Srbiji ne moremo priznati nobene pravice, da zavzema sploh kakršnokoli stališče glede na aneksijo Bosne in Hercegovine, zlasti pa ne na ta način, kakor se godi sedaj. Gledali smo na sedanje izgrede z mirno samozavestjo, ampak opozorili smo srbsko vlado, naj bolj izdatno skrbi za red kakor doslej. V tem zmislu so tudi druge velesile vplivale na srbsko vlado. Za egrsko volilno reiormo dobi grof An dr assy baje v par dneh predsankcijo. Tako po roča njegovi listi. Treba bo vendar še počakati, če se res zgodi tako. Srbski princ Gjorgje se razvija vse lepše. Za davno je bilo znano, da se vede to fante včasi tako, da bi mu pri nas vsaka družba pokazala vrata. Da brca, klofuta in pljuje na adjutante, igralke i. t. d., ni nič novega. Zato je tudi verjetna zadnja vest, ki je prišla iz Belgrada, dasi je taka, da je v drugih razmerah ne bi verjel nibče. Jurček jenamrečnapadel svojega 1 astnega o četa, ki ga je svaril zaradi njegovih neumnih ščuvajočib govoranc. Planil je na očeta in bi ga bil udaril, če ne bi bili ministri preprečili. Prizor je bil tak, da so morali princa vreči ven. Na to je šel na balkon, pa je zopet spustil — bojno govorancol Pravijo, da je to slaba vzgoja. Nam se pa vendar zdi, da bi moral mladeniča dobiti kak psihiater v roke. Domače stvari. 0 ljubljanskih dogodkih je govoril vojni minister. Kaj je dejal, poročamo na drugem mestu. Ljubljančani se bodo gotovo čudili, če bero ta oficialni odgovor, najbolj pa pač tisti, ki so bili dne 20. septembra proti večeru blizu Pogačarje-vega trga. Ker nas strašno rad obhaja grdi greh radovednosti, smo vpraševali vsakega, s katerim smo le mogli govoriti, kako da je bilo. I a glej šmenta — dokler ni govoril vojni minister, nismo vedeli, da je dal lajtnant Mayer trobiti «Sturm I» Izmed vseh ljudi, s katerimi smo mi govorili, ni nobeden slišal tega signala, ni nobeden — videl hornista pri Mayerjevi patrulji. Kako slaba ušesa so imeli in kako slabe oči I Pa vendar ne more biti nič naravnejšega. Vsaka kompanija ima navadno hornista, zakaj ne bi bil trobentač marširal ravno s tistimi sedmimi možmi, ki jih je vodil Mayer? Pa opeka je letela na vojake in kamenje in steklenice. Tako so raportirali vojnemu ministru. In tak krik je bil, da se komanda niso slišala in zato se je streljalo brez komande. Kakšen čudež se je vendar moral goditi, da prav naše priče niso videle kamenja in opeke, ne ko je letalo, ne pozneje, ko bi bilo moralo ležati po tleh? Pa ne da bi ga bili vojaki lovili kar, ko je letalo, in spravljali v torniste kot corpora delicti? Čudna reč, tako čudna, da bo treba vendar še kaj govoriti o njej, čeprav misli vojni minister, da je končana in zapečatena. Istrska sloga res krasno cvete. V četrtek jc «Slovenec» zopet objavil dolg dopis iz Istre, v katerem najprej očita «Političnemu društvu», da je sicer sklenilo kompromis, a da ga je v javnosti čisto ignoriralo, da je kompromis bil jako nedoločen in se jezi, da bi na podlagi toga kompromisa morali krščansko-socialni možje voliti može kakor Pangerc, Valent č in eventualno Mandid. Potem pripoveduje, da je «Politično društvo» krščansko-socialnemu gibanju vedno nasprotovalo, proti njemu bujskalo in ljudi haranguiralo. Obširno se v dopisu opisuje Pangerčev liberalizem ter vprašuje: «In tega moža naj voli slovenska katoliška duhovščina v Istri ? To bi pomenjalo felonijo, izdajstvo temeljnih načel, na katerih mora stati katoliški duhovnik in lajik.» O Valent'du pravi, da je kandidat učiteljske stranke, «kandidat tistega istrijskega učiteljstva, ki vero in cerkev najstrupneje sovraži, razširja po celi Istri «Svobodno Misel», in ta list razpostavlja celo po občinskih uradih, kandidat tistih učiteljev, od katerih je eden dal svojega otroka pokopati po civilnem riemanjskem obredu i. t. d.» «Kar se Mandiča tiče — pravi «Slovenec» — ni treba nič pisati, saj ga ljudstvo notorično ne mara, tako da si šele zdaj, ko drugih niso našli, upa na dan v kmečki skupini.» V tem tonu gre «sloga» dalje. Navsezadnje pa je imel «Rdeči Prapor» merda vendar prav? Šovinistični delirij podpihujejo pri nas sedaj tako, kakor da ni treba narodu čisto nič druzega kakor fraze in strasti. Posebno močno se napenja «Slovenski Narod», ki smatra priliko za ugodno, da se kakorkoli reši liberalni čolniček. Če bi bilo v vsem tem nacionalizmu le vsaj kaj resnice, bi ga človek še na kak način prebavljal. Ampak vse skupaj vendar ni nič druzega kakor političen manever in kdor ima le količkaj odprte oči, ne bo prav nič verjel narodnjaškim tiradam. «Narod» je bil n. pr. hud, ko je škof Jeglič pisal grofu Barbotu znano sožaljno pismo. Do danes pa še ni povedal, ali je res ali ne, da se je tudi dr. Tavčar podobno opravičil pri grofu Barbotu. In to bi bilo vendar zanimivo. Modrijan Ribnikar. Večjega modrijana menda ni v Ljubljani nego je Gn. Akademično izobražen, pa tako hudoben mož, kakor se je pokazal danes teden v Šiški. Ribnikar je menda mogoč res le pri nas. Mož brez vsake logike, mož bruz vsake izkušnje, mož širokih ust, iz katerih se siplje sum-ničenje za sumničenjem, laž za lažjo, hoče ustrahovala jugoslovansko socialno demokracijo 1 ? Zupan Hribar se je v tem možu zmotil še bolj nego nekdaj v Kamu, ki je že enkrat delal take eksperimente po Ljubljani, kakor jih dela sedaj ta nezreli Ribnikar. Ribnikar sploh ne ve, kaj hoče. Najprej (zadnji čas) je bil Omladinaš, potem notranjski agrarec in zdaj je «naroden delavec». Zaraditega se pa prav nič ne čudimo, če s svojim značajem ne more nikjer žeti vspehov. Sedaj bi rad pohru-stal jugoslovansko socialno demokracijo in se pri tem poslužuje prav nepoštenih pomočkov. Obrekuje in sumniči kar na debelo, in če se ga prime za besedo, je pa konsterniran kakor žaba, če zagleda rogača pred seboj. Zivinozdravnik Ribnikar, dasi noče ničesar slišati o liberalcih, je vendar njih roka; dasi trdi, da je prijatelj delavstva, je vendar to neresnica, ker skuša utajiti vse, kar je delavstvo doslej napravilo. Naravnost lagal je, predrzno lagal in izkušal celo izseljevanje v Ameriko obesiti socialni demokraciji na vrat. Očital je vodstvu jugo-slov. socialne demokracije, da slepari, pozval zboro-valce, da naj povedo svojim sodelavcem, kakši sleparji so voditelji jugoslovanske socialne demokracije. Mogoče, da so te besede ušle možu, ki je s tako drznostjo pravil, koliko stavk so voditelji nalašč vprizorili, potem pa pustili delavce na cedilu, koliko prispevkov plačujejo člani, potem pa ne dobijo nobene podpore ter da niso za izobrazbo storili ničesar i. t. d. Moža, ki je tako žalil vodstvo naših organizacij, se mora pozvati na odgovornost, zakaj kdor jemlje poštenje osebam, ki žrtvujejo od svojega borega zaslužka in pičlega časa več kakor bi bilo prav za svoja društva, pač ne zaslužijo, da bi jih tak možakar, ki ima kakor je videti, precej umazana usta, žalil in lagal se o njih. Ne smemo dopuščati, da bi možakar, ki ni še ničesar storil, obrekoval ljudi, ki žrtvujejo vse svoje duševne in telesne moči proletarskim koristim in naobrazbi. Socialna demokracija na Slovenskem prireja leto za letom na tisoče shodov, ki so izobraževalni. To delo socialne demokracije nam priča, da Ribnikar tudi med delavstvom ribaril ne bo. —- Ribnikarja pa pozivljemo, da zadoščenja v teh predalih, dasi je obrekoval za vratmi. Delavska kola v Ljubljani se jc v sredo otvorila. Druga ura je bila v četrtek. Zanaprej bo pouk vsak torek in četrtek ob »/s8- zvečer. Oglasilo se je prav lepo število slušateljev. Kmalu se začno tudi javna predavanja. Not poštni ursd v Ljubljani se otvori v Miklošičevi ulici. V znamenju križa so v nedeljo popoldne igrali v slovenskem gledališču v Ljubljani. Ali se ne imenuje ta igra pravzaprav «V znamenju sloge» ali pa «V znamenju liberalne kapitulacije»? Nacionalistično kulturo so pokazali poljski «Mazzinianci» — slabotna vejica italijanskih liberalcev — v nedeljo. Ko je na ljudskem shodu so-dtug Pittoni dobil besedo, so mladi «junaki» na cesti začeli žvižgati in metati kamenje na vrt, kjer so zborovali socialisti. Zborovalci so jih prav kmalu ukrotili. Ali koristen je novi dokaz, da so v sovraštvu proti socialistom enaki vsi narodnjaki. Zvišanje tarifa na južni železnici je navzlic ugovorom železniško ministrstvo že odobrilo. Uvede se z novim letom. Južna železnica bo imela cd tega zvišanja okroglo 5 milijonov več dohodkov. Nove dopisnice. V kratkem pridejo v promet nove erarne dopisnice, ki bodo imele vtisnjeno umetno izdelano znamko v zeleni barvi. Naslova «dopisnica» ne bo več. Na sprednji strani bo polovica odmerjena za naslov, polovica pa že za pisavo. Cenjene naročnike, ki še niso ponovili naročnine za IV. četrtlltje, prosimo, da store to v najkrajšem času, ako nočejo, da se jim list nstavi. — Tudi zaupniki, ki so dobivali v zadnjem času po več iztisov lista, naj blagovolijo čimprej odračunati. Shodi. Pulj. (Deželnozborske volitve.) V nedeljo, 17. t. m., je bil ob 11. dopoldne na Kastan-jeru shod volilcev jugoslovanske sacialno-demokra-tične strank?, kateremu je predsedoval sodrug Petejan. Shod je bil izvrstno obiskan. Veliki lokal ni zadostoval vsem zborovalcem, katerih jc še več kakor 300 poslušalo na cesti pred vrati in okni. Poročal je sodrug Etbin Kristan o istrskih de-želnozborskih volitvah. Navzoči narodnjaki se niso oglasili. Pulj. V nedeljo, 17. t. m., ob treh popoldne je bil na vrtu «Arco Romano» ljudski shod, ker se v gledališču producira neka varietetna družba, pa se gledališka dvorana ni mogla dobiti. Shod je bil jako dobro obiskan. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Lirussi. Govoril je o deželno-zborskih volitvah v italijanskem jeziku državni poslanec sodrug Pittoni, v hrvatskem jeziku pa sodrug Etbin Kristan. Miren. Javni ljudski shod, ki ga je pretočeni teden sklicala tukajšnja krajna organizacija, se je vršil s predavanjem sodruga drja. Henrika Turne: Politično življenje Slovercev. Predavatelj je povdarjal, da do leta 1848 ne moremo govoriti o političnem življenju slovenskega naroda kot takega, ker je do takrat bila vsa inteligenca in meščanstvo nemško ia laško, oziroma ponemščeno in polaščeno in je slovenski narod predstavljal maso neukega kmečkega ljudstva. Ko je vsled revulucije 1848 zavelo po celi Evropi krepko in novo življenje, je Slovencem predvsem nedostajalo mož-razumnikov in še tisti, kar jih je bilo, so bili izučeni in vzgojeni glavno v birokra-tičnem sistemu avstrijskem, brez poguma in brez samostojnih idej. Ta nedostatek je trajal ša naprej do dobe konstitucije kakor je sedaj v veljavi, do leta 1867. Takrat so nastopile šele mlajše moči ter so se jeli trgati in mesta po Slovenskem otresati nemškega in laškega značaja. Politično pa tudi takrat ni seglo v ljudske mase, ko so se smatrali za poklicane k političnemu delu le maloštevilni razumniki, po večini odvetniki. Tudi slovenjenje srednjega stanu je počasi napredovalo in celo pri deželuozborskili volitvah so trgi in mesta na Kranjskem volili v prilog Nemcev, tako da se smatra šele leto 1883 za tisto, ko je prodrl slovenski narodni živelj na Kranjskem. Kmalu po tem letu nastane delitev slovenskih razumnikov politikov v dva taborja. Na eni strani je vstal dr. Tavčar s svojim liberalnim, docela negativnim programom, brez političnega, posebno ekonomičnega dela in brez vsake organizacije za samostojno politično delo. To slabost liberalne stranke na Kranjskem je izkoristila duhovščina, na čelu dr. Šušteršič, ko se je z vso vnemo lotila gospodarskega ia političnega dela med kmeti, vedoč, da se slovenski narod sestavlja povečini iz kmetskih mas. Tekom 20 let, odkar sta si stali nasproti klerikalna in liberalna stranka, je trajalo to razmerje, zaraditega je klerikalna misel pognala globoke korenine povsod na Slovenskem. Ravno razpor med klerikalno in liberalno stranko pa je zanesel politično življenje med slovensko ljudstvo, ker je jelo pod vtisom domačega razpora Citati, se shajati, in so bili tudi voditelji primorani stopati med priprosto ljudstvo in ga politično učiti. Vsako politično življenje ima za predpogoj izobrazbo. Dokler ni ljudstvo izobraženo, je nespo-aobno razumevati politična načela in nesposobno pospeševati lastne koristi in jih zastopati po svojih zvoljenih zastopnikih. Socialno-demokratična stranka e je vsled neugodnih razmer na Slovenskem jela pozno razvijati in je še danes šibka. Cilejše politično življenje med delavstvom je nastalo šele izza leta 1896 z nastopom «Rdečega Praporja». Pravih tal pa socialno-demokratična stranka ni mogla dobiti na Slovenskem, ker manjka fabričnih središč, glavni vzrok pa je pomanjkanje splošne izobrazbe. Danes so Slovenci po svoji izobrazbi še nesposobni razumevati velike socialno-demokratične ideje in tudi razumnistvo se je tako malo bavilo s političnimi vprašanji, kolikor presegajo meje domače vasi, da se lahko reče, da je bilo še začetkom tega stoletja vse v skrajni nevednosti glede sccialno-demokratičnega programa in se je perhoresciralo vsako, tudi socialno dotiko z voditelji socialno-demokracije. S splošno volilno pravico se pa mora stvar temeljito izpremeniti v prilog zavednosti ljudskih mas in s tem v prilog socialne-demokra-tične stranke. Sedaj, ko je velika masa poklicana, da izvojuje splošne pravice, čita ljudstvo željno in in se tako počasi politično izobrazuje. Neplodni boj klerikalne in liberalna stranke mora odpreti oči tudi širokim masam delavstva in kmetom, da gre med obema strankama le za politično pozicijo in premoč vediteljev in ene stranke na drugo, da pa ne ena ne druga stranka ne čuva ljudskih interesov. Zato socialno-demokratična stranka z doslednim delom in krepkim bojnim organizatornim nastopom lahko zavzema dosledno pozicijo ter pride po zgodovinskem ia naravnem razvoju naprej do zmage. Opatija. V nedelje, 11. t. m., je bil tukaj jako dobro obiskan shod, na katerem je govoril sodrug Petejan iz Pulja o deželnozborskih volitvah. Govornik je razložil pomen deželnega zbora za delavstvo, ki se mora zanj tako zanimati, kakor za državni zbor. Potem je razložil socialno-demokratični program sploh in zahteve glede deželnega zbora. Naglašal je potrebo dobre organizacije, brez katere si delavstvo ne more pomagati v nobenem oziru. Opisal je narodne boje, ki divjajo že leta in leta v Istri, ne da bi se ž njimi dosegel kak vspeh. Temeljita rešitev narodnega vprašanja je mogoča samo v zmislu narodnega programa socialne dememokracije, katerega je razložil. Govorilo je še več domačih sodrugov, ki so zahtevali, da naj socialno-demokratična stranka postavi kandidata tudi za VII. volilni okraj in da naj kmalu zopet skliče shod. Tedaj se je zborovanje zaključilo. Iz stranke. Okrajna organizacija za Opatijo. V nedeljo po javnem shodu je bil tukaj zaupni shod pristašev stranke, na katerem je sodrug Petejan razložil potrebo in naloge politične organizacije. Raztol-tr ačil je organizacijski Statut jugoslovanske socialno-demokratične stranke in je priporočal, naj ustanove sodrugi za opatijski volilni okraj okrajno organizacijo. O tej točki so govorili še sodrugi Potočki, Grajnc, Zorman in drugi ter se je soglasno sklenilo, ustanoviti okrajno organkacijo s sedežem v Opatiji. V odbor so bili izvoljeni siedeči sodrugi : Predsednik Jernej Grajnc, blagajnik Anton Papež, tajnik Rudo!f Vondrak, odbornika Anton Zorman ia Vaclav Za vazal, revizorja Josip Ferl an in Josip F i rlaj. Nadalje se je razpravljalo o deželnozborski kandidaturi za VII. volilni okraj. Splošno se je izražala želja, naj se imenuje kandidat, da dobe sodrugi, ki so volilci, priložnost, oddati svoje glasove po svojem prepričanju. Na predlog sodruga Ferla n a se je soglasno sklenilo, proglasiti sodruga Ivana Jelčlča iz Pulja kot kandidata za VIL okraj. Sodrugi so obljubili, zastaviti vse moči, da pridejo vsi naši somišljeniki na volišče. Tedaj se je zaključil shod. Društvene vesti. Društvo «Ljudski oder» je priredilo v pon-deljek, 19. t. m., predavanje v veliki dvorani «Delavskega Doma». Predaval je sodrug Etbin Kristan o «Veri in cerkvi». V velikih obrisih je podal zgodovino verskega razvoja sploh, postanek krščanstva, ustanovitev cerkve in bivstveue razlike med cerkvijo in vero. Predavanje, ki je trajalo dobri dve uri, je poslušalce zelo zadovoljilo. — Prihodnji teden predava sodrug Ivan Cankar o «Navdušenju». Umetnost in književnost. Cankarjev «Kralj na Betajnovi» se je v nedeljo Igral v slov. gledališču v Trstu. Izvrsten je bil gosp. Verovšek, jako dobra gospodična Jano v a, ki kaže mnogo talenta. Nekateri prizori so bili precej diletantovsko izvršeni. Poslušalci so bili večinoma socialni demokratje. Socialni pregled. Socializem na Turškem. V Jaurès vi «Humanité» je Jean Louguet priobčil članek o socializmu na Turškem, iz katerega posnemamo: So-cializem, normalne stopnjevanje demokracije, fatalni produkt gospodarskega razvoja, se je moral neobhodno objaviti tudi na Turškem po končnem osvobojenju iz despotlzma. Mnogo let že eksistira revolucionarna organizacija armenskih socialistov «Droschlak», ki je sprejela načela mednarodnega socializma. Pred nekoliko dnevi, kakor so objavili «Times», je bil v Soluuu ustanovljen socialistični list in socialistična organizacija za Makedonijo. Socialisti čki elementi so živeli doslej nekam zamešano med turškim prebivalstvom, ki je tupatam bilo naklonjeno liberalizmu in demokraciji. Danes, ko je boj proti tiraniji privedel do zmage, se ojačuje tudi socializem. Res je, da se ni velika industrija še vkoreninila na Turškem, ali modemi proletariat tam že eksistira poglavitno na železnicah in tiskarnah. Ta proletariat se je že zglasil k življenju s stavkami, ki so prestrašile ves Yildiz Kiosk. Danes trajajo stavke ua prograh Smyrna-Aidin-Kassaba. Istočasno se naznanja in Anatolije, da Mehmet Mehžet ustanovlja v Smyrni časopis «Erghat* (Delavec), prvi socialistični organ v turškem jeziku. Redaktor tega časopisa je človek visoke inteligence. «Temps» je pisal o njem, da je oseba neobičajno zanimiva in naobražena. Malimet Mehžet je vešč razen materinščine tudi arabskemu, perzijskemu, francoskemu, angleškemu, nemškemu in grškemu jeziku. 2e deset let propaguje ideje socializma. Zaradi mladoturškega delovapja je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ko ga je sodnik po razsodbi vprašal, da li si česa želi, je odgovoril: «Da, hočem Vam reči, da bom v treh mesecih že na svobodi 1» Tako se je tudi zgodilo. Po razglašenju konstitucije je postal deležen amnestije in se, kakor rečeno lotil izdajanja prvega turškega socialističnega lista. Dopisi. Sv. Križ. (Knjižnica.) V nedeljo, dne 27. septembra so ustanovili kriški sodrugi javno ljudsko knjižnico kot podružnico «Ljudskega odra», katero opravlja poseben za to izvoljen odbor. To društvo ne dobiva podpore od nobene strani. Navezano je le na prispevke svojih članov. Zaradi tega ni bilo mogoče za sedaj otvoriti knjižnice, ki bi izposojala knjige vsem brezplačno, marveč se jo določilo, da bo vsak, ki bo želel posluževati se te knjižnice, plačeval tedenski prispevek 10 vin. in bo imel pri tem pravico tudi do čitalnice. Društvo «Ljudski oder» je že poslalo lepo število različnih leposlovnih in poučnih spisov in začele so se knjige že izposojevati. Ko se enkrat te knjige prečitajo, pošlje «Ljudski oder» druge. Knjižnica «Ljudskega odra» šteje nad 2000 zvezkov najboljših leposlovnih, znanstvenih in poučnih spisov slovenskih in drugih pisateljev in znanstvenikov. — Križki delavci se pač zavedajo važnosti te ravnokar otvor-jene knjižnice. Takoj po zborovanju v nedeljo, 27. pr. m., se jih je vpisalo lepo število; pričakovati je, da ne bo pri nas nobenega delavca in kmeta, ki ne bo pristopil tej velepotrebni knjižnici, izrabil jo in pripomogel tako razširiti izobrazbo med našo ljudstvo. Knjižnica se nahaja za sedaj v prostorih društva klesarskih delavcev. Strokovni pregled. Več nego pol milijona delavcev združenih v strokovnih organizacijah. Konec. Izdatki v podporne namene: Glede zvišanja in spreminjave izdatkov samo za podporne namene, posebno od leta 1901, odkar se zbirajo štatistiški podatki, daje točno pojasnilo naslednja tabela. Vsega skupaj je bilo v sedemletni dobi od 1901 do 1907 izdanih za podpore K 11,560.057-61 = 43 26 odstotkov vseh izdatkov. Stavkovne podpore in podpore preganjancem tudi tukaj niso vštefe. Leto Potna podpora Brezposelna podpora .Boiniâka, invalidna, vdovska in sirotinska podpora ter pogrebnina Podpora v potrebi tïv Skupaj kron 1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 96691*26 151218-94 104101 01 95790-80 118154-32 129631-62 162808-07 377448-59 360289-48 474968-51 583301-19 733915-88 919401-50 1147534-60 538890-06 485764-25 575638-12 660190-67 738923 45 876275*61 1122772 02 40362-55 65514-51 76795 01 71728-24 141291-84 312430-46 408225-05 1053392-46 10C2787-18 1231502-65 1411010-90 1732285-49 2237739-19 2841339 74 Skupaj 858396 02 4599859-75 4908454 18 1116347-65 111570057-61 Celoten diairstven promet strokovnih društev leta 1907 je bil naslednii: Pr ej emki: Vsa strokovna društva so prejela na kron vstopnini........... 149.842 52 na rednih doneskih........ 7,386.890-44 na izrednih doneskih....... 584.030 66 Skupaj . . 8,120 763 62 Izdatki: Vseh izdatkov.......... 7,147.730-43 Ostane gotovine . . »73.033 19 Zaključek: Za podporne namene (brez stavk) . . 2,841.339 74 » vse druge društvene potrebščine . 4,306.390 69 Skupaj . . 7,147.730.43 Po teh račun h imajo torej strokovna društva na leto okroglo 8 000 000 K prejemkov, dočim imajo pa izdatkov okolo 7,000.000 K. Prebitek znaša okolo 1,000 000 K. Imetje vseh društev K 7 318 906 78 leta 1906 se je zvišalo leta 1907 na K 8,806 038 74; pomnožilo se je torej za K 1,487.131 96. Od tega imetja pripadajo strokam, ki imajo več nego 40.000 K imetja, naslednje vsote: 1904 1907 na kron člana 1. Kujigotiskarji . . 2 405 000 2 929.0C0 222 — 2. Kovinarji .... 227 000 1 203.000 17 — 3. Lesni delavci . . 112 000 483 000 15 — 4. Tekstilni delavci . 102 000 463 000 9-— 5. Rudarji..........29.000 320.000 10 — 6. Klobučarji . . . 315 000 318 000 108 — 7. Litografi .... 240000 284.000 150 — 8. Zidarji..........51 000 252 000 7 — 9 Železničarji . . . 46 000 248.000 5-— 10. Pivovarski delavci 23.000 16(5.000 14 — 11. Steklarji .... 65 000 138.000 16 — 12. Nastavljenci boln. blagajen .... 79.000 132.000 253 — 13. Knjigovezi . . . 72 000 130 000 40 — 14. Livarji..........65.000 100 000 8 — 15. Kemiški delavci . 35.000 96 000 5 — 16. Strugarji .... 43 000 92 000 18 — 17. Porcelanski delavci 22 000 89.000 13'— 18. Zlatarji..........20 000 78 000 52 — 19. Trgovski pomočniki 28 000 68 000 7-— 20. Slikarji in pleskarji 13 000 61.000 12 — 21. Tesarji..........10000 56.o00 15 — 22. Tiskarniški pomožni delavci . .... 33000 46000 17 — 23. Zavarovalniški na- stavljenci .... 25 000 45 000 9 — 24. Usnjarski delavci . 39 000 41 000 9 — Vse druge stroke imajo 580 K kot najmanjši znesek in do 39 000 K kot najvišji znesek. Ta razkaz najbolje pokazuje, kako so se oja-čila strokovna društva v letih 1905, 1906 in 1907. Največji denarni vspeh izkazujejo kovinarji, zakaj njihovo imetje se je pomnožilo v omenjeni dobi okroglo za 1,000.000 K. Po vsoti stoje na drugem mestu; če se pa primerja kvota številu članov, pa na osmem mestu. Najboljši in najcenejši koledar slovenski je Žepni koledar za delavce sploh in prometne nslnžbence za navadno leto 1909. Ta koledar izhaja že deveto leto in se ga razpeča vsako leto nekaj tisoč. Posebno se odlikuje po vsebini koledar za leto 1909. Vsebina mu je naslednja: Ob novem letu (pesem), Koledar, Mno-žilna razpredelnica, Kolkovne lestvice, Poštni tarif, Inozemske denarne vrednosti, Stara mera in nova, Koliko plačam osebne dohodnine, Vojna taksa (po novem zakonu), Podpore svojcem k orožnim vajam klicanih mož, O volitvah, Centralni sedeži avstrijskih strokovnih organizacij, Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov, Organizacija avstrijskih državnih in privatnih železnic, Primož Trubar, Spanje, Drobiž in beležke za vsak dan v letu. Razen te vsebine prinaša koledar pet slik socialno - demokratičnih državnih poslancev, in sicer: Hudec Jos., Renner Karol, Scabar Rajko, Skaret Ferdinand in Tomschik. Ta bogata vsebina priča, da je koledar vsega priporočila vreden za vsakogar. Razpošiljati se je pričel v drugi polovici meseca oktobra. Organizacije in posamezne naročnike kar najuljudneje prosimo, da ga naroče čimprej, zakaj pošiljatev more biti le tedaj točna, če se naročniki zglase pravočasno. Cena v platno vezanemu izvodu je 80 v, po pošti pa 10 v več. Naroča se pri «Delavski tiskovni družbi» v Ljubljani (Dunajska cesta št. 20) in pri upravništvu «Rdečega Praporja». Darila. Z Jesenic nam je poslal sodrug S. O. K 10-50 strankinega davka. Hvala! Fr. Bar ti, blagajnik. Pred zimo mi je vedno tesnobno. Moji otroci so tako nežni in občutljivi I Poleti je že še, toda čim pride oktober pa kašljajo in vsakih par dni ostane kateri doma, ker se je prehladil. — Ali predraga 1 Zakaj pa ne dajete otrokom Fayevih pravih soden»rskih mineralnih pastil? Poglejte moje trabante — kako zdravi, kajne? Ti dobivajo pa tudi Fayeve prave Sode-nerke, če gredo v šolo, Fayove prave Sodenerke, če gredo drsat na led ali se gredo »prehajat. Poskusite jih samo enkrat. Škatljica velja le K 1-25 in se dobi ▼ vsaki lekarni, drogeriji ali trgovini z mineralnimi vodami. — Ponaredbe je zavrniti kar najodločneje! Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: V. TH. GUNTZERT, Dunaj IV.,1., Grosse Neugasse 27. aBÄS^^^SÄSZÄSBÄSBSS) KAVARNA preje ,Tedesco' v Trstu se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse g pijače poceni. Napitnina je izključena. »S^SSggSSgggggSggttggggggggi I£