1955-56 ODD V S E B I N A Ing. Svefko Lapajne, ing. Jože Majdič: OŽJA NATEČAJA ZA IDEJNE PROJEKTE MOSTOV AVTOSTRADE ZAGREB — LJUBLJANA PRI STIČNI IN KRŠKI VASI — Ing. Franc Jenko: OSNOVNA NAČELA VODNEGA GOSPODARSTVA NA KRASU — Ing. Branko Šegvič: PROBLEM KRAGUJEVŠKEGA JEZERA IN ZASIPANJE JEZERA — Ing. Silvan Vidmar: VRSTE KONSOLIDACIJSKIH KRIVULJ PRI EDO- METRSKIH PREIZKUSIH — Ing. Branko Šegvič: NAČIN ZAJETJA IN RAZSOLITEV OBMORSKIH IZVIROV — Ing. France Dolničar: ODVAJANJE ODPLAK V MORJE — Ing. France Dolničar: GOSPO­ DARSKO IZKORIŠČANJE ODPLAK — Ing. Svetko Lapajne: PORO­ ČILO S KONGRESA AVSTRIJSKIH STROKOVNJAKOV ZA BETON: »BETONTAGUNG« 1955 — RAZPIS NAGRADNIH TEM IZ SKLADA BORISA KIDRIČA UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ING. LJUDEVIT SKABERNE. TISKA BLASNIKOVA TISKARNA V LJUBLJANI. REVIJA IZHAJA V 5 DVOJNIH ŠTEVILKAH NA LETO. CENA DVOJNI ŠTEVILKI DIN 300.-. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ERJAVČEVA 11, TEI.. 23-158 G R A D B E N O I N D U S T R I J S K O P O D J E T J E L J U B L J A N A , B O H O R I Č E V A U L I C A 24 T E L E F O N Š T E V I L K A 3 9 - 2 4 1 - P O Š T N I P R E D A L 65 G R A D B I Š Č A : L j u b l j a n a , J e s e n i c e , G r o s u p l j e , K r š k o , Š o š t a n j , R a v n e n a K o r o š k e m , M a r i b o r , K i d r i č e v o , K o p e r O B R A T I : Uprava centralnih obratov v Ljubljani, Šmartinska cesta 32 • M e h a n ič n e d e la v n ic e M aribor S tu d e n c i • Lesni obrat v Škofji Loki • Obrat gradbenih polizdelkov in novih gradbenih materialov v Ljubljani, Šmar­ tinska 101 a in v Brežicah • Projektivni biro v Ljubljani, Bohoričeva ulica 24 I Z V A J A G R A D B E N A D E L A V S E H V R S T : v i s o k e g r a d n j e . n izke gradnje, industr ijske gradnje, termoelektrarne, s ta n o v a n jsk e objekte D E L O V N I K O L E K T I V DOLENJSKEGA GRADBENEGA P O D J E T J A o b v e š č a , d a izv ršu je : vse vrsie visokih gradenj — od nizkih gradenj p a predvsem: kanalizacije, vodovode in manjše mostove Im a tu d i la s tn e s tra n s k e obrate za obrtniške storitve GLASILO DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV LRS LETO VII 1955 Ing. Svetko L apajne in Ing. Jože M ajdič DK 624.21 (497.12) Ožja natečaja za idejne projekte mostov avtostrade Zagreb—Ljubljana pri Stični in pri Krški vasi" Ker naša ožja domovina še ne pomni natečajev za mostove po drugi svetovni vojni ter sta v naslovu ome­ njena osnutka prvi prim er konkurenčnega p ro jek tiran ja mostov v Sloveniji, je nedvomno pravilno, da rezultate teh razpisov objavimo. Pobudo za razpis m ostu pri Stični je dala Investicijska skupina za zgraditev avto­ strade L jub ljana—Zagreb, ki se ni zadovoljila s prvim osnutkom mostu, ki ga je predložilo projektno podjetje. Popolnom a naravno je, da je za sledeči, težavnejši p r i­ mer mostu čez Krko v K rški vasi zopet sledil razpis, h katerem u so bili vabljeni vsi najboljši p ro jek tan ti LR Slovenije. A) VIADUKT PRI STIČNI Pogoji za v iadukt pri S tični so b ili naslednji: T lorisna situacija je nudila obliko mostu v kriv in i R = 700 m. Most naj bi k rižal pod kotom ca. 37° dvo­ tirn a železnico, n ad a lje pod ca. 32° sedan jo cesto* I. reda L jub ljana—Zagreb, vmes pa še potok Višnjico. R azdalja m ed osmi križišč ceste in železnice znaša ca. 110 m, po­ tok teče vmes, po potrebi ga je možno tud i preložiti. Vi­ šina m ostu nad terenom znaša na enem k ra ju ca. 6,0 m, na drugem ca. 9,0 m, povprečno 7,0 do* 8,0 m. F u n d iran je je preprosto, ker je v globini 1,5 do 3,0 m dolom itna skala. Približne kalkulacije stroškov so k a j km alu poka­ zale, da izvedba treh posam eznih mostov (čez cesto, čez železnico in čez potok) ni cenejša od enotnega v iadukta čez vso* dolino’, in sicer zarad i velik ih stroškov, k i jih te rja jo m asivni kriln i zidovi ob zaključkih mostov. Upo­ števajoč še preprostejšo operativno izvedbo ter estetiko celote so se odločili v prid enotnem u viaduktu. K natečaju so bili povabljeni le posam ezni konku­ ren ti ozirom a podjetja, nagrade niso bile razpisane, pač pa so bili vsi projekti naročeni in odkupljeni. Žirijo je tvorila sam a revizijska kom isija. R ezultati so b ili n a ­ slednji: Projekt D (ing. D im nik, P ro jek t nizke zgradbe). To je prvotni, nekonkurenčni idejni projekt, ki je bil izdelan že le ta 1953, to re j leto dni prej, kot osnutki v konkurenčnem povabilu. Izdelan je bil p recej podrobno in sicer zato, da bi mogli presoditi, ali bo ugodneje z avtostrado prekoračiti dolino p ri H udem (Stični) z v ia ­ duktom ali pa. k a r z visokim nasipom , k i b i b il p re d r t s trem i m anjšim i objekti za železnico, za potok in za cesto.- T ak ra t še niso bili znani sondažni podatki ta l in * P ri sestavi članka so sodelovali tudi vsi udeleženci natečaja . je prevladovalo mnenje, da sestoje tla iz globokih sk la­ dov sedim entirane ilovice. Zato so za objekt p ro jek tiran i okvirni nosilci razčlenjeni po G erber ju (glej sliko la in b — vzdolžni p rerez in situacija). T o jei to re j d raž ji način konstrukcije , ko t bi b ila p rep ro s ta k o n tin u irn a konstrukcija . V endar je tud i d raž ji način odločil v ko ­ rist v iadukta, k a jti rešitev s 6 do 8 m visokim nasipom je bila p re raču n an a na 84,104.478 din, rešitev z v iad u k ­ tom (G erberjeva konstrukcija) pa n a 63,635.455 din. Po te j rešitvi im ajo okvirni nosilci v iaduk ta teore­ tični razpon 28 m, višino 1,20 m, širino 0,75 m, debelino plošče 20 cm (glej sliko 1 c in č — prerezi). Nosilci imajo parabolne vute, ki sežejo pri stebrih 1,00 navzdol. D a §o dosegli potrebno nizko višino nosilcev, so m orali up o ra­ b iti za mostni p rofil klasično obliko s štirim i vzdolž­ nim i nosilci. P rečn i vezni nosilci so* p o razdeljen i tako in v takšnih dolžinah, da je doseženo čim bolj enako­ merno sodelovanje vseh štirih nosilcev. Kot k rižan ja avtostrade s spodaj ležečimi prom etnim i žilami in po­ tokom znaša nekako 45°. Tej neugodnosti so se skušali izogniti s tem, da so stebri in podporniki stopničasto odstavljam . S tem bi dosegli čistejše statične razmere, boljšo preglednost pokrajine pod v iaduktom in tudi ugod­ nejši estetski efekt celotne konstrukcije. Projekt M (ing. Možajski, P ro jek t nizke zgradbe). Ker je k rižan je avtostrade in kom unikacij pod njo močno poševno, se je p ro jek tan t odločil ž a prem ostitev doline z velikimi ločnimi razponi. P rva tri enaka polja so prem ostena s kontinuirnim i loki; pod njim i bi bila izpeljana železnica (2 tira) in potok. Zaradi vodoravne krivine ceste so kontinuirn i loki zak ljučen i s k ra tk im lo­ kom na dveh m asivnih opornikih. Cesta I. reda L jub­ lja n a —Novo mesto' j e p rek o račen a z n a d a ljn jim lokom, ki bi bil dvočlenski. Tako bi mogli ostati vsi loki v ia ­ duk ta v prem ah. Krivino av tostrade bi om ogočila železo- be tonska mostna, plošča, k i jo nosijo loki (glej sliko 2a, b in c). Projekt Fk (ing. Farčnik, P ro jek t nizke zgradbe). Prej napeti kontinu irn i nosilec v betonu MB 450 omogoča prem ostiti razpone 17,05 + 5 X 29 ,00+ 17,05 = = 179,10 m s so razm erno m a jh n o k o n stru k c ijsk o višino 1,20 m. Prečni rez nosilca ima ška tlasti profil, stebri so pravokotni na os ceste. Predviden je »Freyssinet«-ov si­ stem kablov, sid ran ja in vnaprejšnjega napenjan ja. D a se zm anjša trenje p ri vnaprejšnjem napen jan ju in zaradi ho­ rizontalne kriv ine nosilca R — 700 m, so kabli prekinjeni v obm očju vsake podpore. O k v irno povezana železobe- OD Sl. 1 c (Projekt D , prerez v polju) 1|----------- 8,20 ----------------------- i m 4\ ! j1 1 t4 * - 2 6 5 - - - tO O - 7 ■ - U S - - - m - 7. • MB n o L c m i Sl. 1 č (Projekt D, prerez ob stebru) Sl. 2 b (Projekt M, pogled) n ?i ,.j \ ___ ■j--- v : : : . ' .------------? ^ 4 --------- 'V - k £2 (•:j ■------------ j X f- *-J Sl. 3 a (Projekt Fk) tonska stebra MB 220, ki tvo rita podpore, omogočata vzdolžne pomike, prevzem ata p a skupaj s k ra jn im a opor­ nikoma v prečni sm eri delujoče sile (glej sliko 3 a, b in c.) Projekt Fn (dr. ing. Fakin, TF Univerze v L jubljani). število po lj v iaduk ta je določeno na predpostavki, da viadukt kolikor mogoče malo ovira železniški in cestni prom et ter vodni tok potoka Višnjice. To je doseženo s štirim i polji. S tran sk i p o lji im a ta razpetino 39,00m, vmesna polja pa 35,00 m. Sistem konstrukcije v iaduk ta je p rik ro jen terenskim in prom etnim razm eram , ki ne dopuščajo velike kon­ struktivne višine objekta. Zato se je p ro jek tan t odločil' za tričlensko okvirno konstrukcijo, ki omogoča m ale kon- D a bi dosegel kolikor mogoče lahko konstrukcijo, se je p ro jek tan t odločil za votli prerez okvirne oblike. Ta je sestavljen iz sten petih podolžnih nosilcev ter zgornje in spodnje plošče. Za povezavo posam eznih nosilnih sten so nam eščeni v prečni smeri prečni nosilci. Nosilec z votlim okvirnim prerezom im a zelo veliko prečno tor- zijsko togost, k i omogoča nosilcu, da lahko razdeli tudi ekscentrično obtežbo enakom erno po celi širini prereza. Zaradi ekscentričnosti obtežbe nastopijo v prečnem rezu nosilca torzijske napetosti, ki so zelo m ajhne ter mnogo pod dopustnim i tangencialn im i napetostm i nearm ira- nega betona. Zaradi m ajhnega svetlobnega p rofila in poševnosti železniške proge se je p ro jek tan t odločil, da zm anjša ši- strukcijske višine, v posam eznih poljih. K onstrukcija v ia ­ duk ta se p ri levi stran i p rik ljuč i cestnem u nasipu brez opornika. D odatna nosilna konstrukcija v iaduk ta omo­ goča neposredni in organični prehod v iaduk ta na cestni nasip. Desni konec nosilne konstrukcije preide preko konzolnega nosilca, ki ne sloni na opornem zidu nasipa, na nasipno telo (glej sliko 4). Konzolni nosilci, k i vežejo posam ezna polja, med se­ boj niso povezani, k a r je dopustno glede na m ajhen po­ veš konzolnih koncev. V prim eru, da je zaželena pove­ zava sosednih konzol, lahko vežemo oba dela s členkasto p rip ra v o iz k riža jo č ih se palic a rm a tu re , k i omogoča m ajhne vodoravne prem ike. To zadostuje, da ne nasto­ pijo tudi v tem p rim eru zaradi tem peratu rn ih sprememb napetosti v konstrukciji. rino votle' plošče od 10 m na 7,50. Vozišče k onstrukcije je to re j delno nameščeno na votli plošči, deloma na kon­ zolah, k i nosijo neprek in jeno ' m asivno betonsko' ograjo. Krov vozišča je iz 6 cm p lasti litega asfa lta in spodnje izolacije (1 cm cementne prevleke in 2—3 mm bitum enske plasti). Glede na homogenost konstrukcije bi lahko p redpo ­ stavili, da se razdeli prom etna obtežba na celo širino votle plošče. V endar je p ro jek tan t predpostavil, d a se razdeli obtežba vozila M-25 (841) na % celotne širine, torej na 5,50 m, da s tem ojači arm aturo , ki je potrebna za k ritje glavnih napetosti v stenah votlega nosilca. G lavna nosilna arm atu ra je nam eščena delno v plošči, delno v stenah nosilcev. S tem dosežemo enako obrem e­ nitev plošče in nosilcev ter zm anjšam o strižne napetosti, ki nastopijo v stiku med reb ri in ploščo. A rm atura, ki je v plošči, lahko služi tud i kot negativna arm atu ra, ki je po trebna za križno arm irano zgornjo ploščo p ri upo­ števanju k oncen triran j posam ične sile. To je dopustno, ker nastopi v podolžni a rm a tu ri m aksim alna napetost ta ­ krat, k ad a r ne stoji koncentrirano brem e prom etne ob­ težbe na tem mestu. Za določitev arm atu re, k i prevzam e glavne strižne napetosti, j e odločilna obtežba M-25 (841). Za k r i t je te arm atu re ne moremo upo rab iti glavne podolžne a rm a­ ture, tem več posebno arm aturo . S tem pa poenostavimo m ontažo a rm atu re , k e r o b s ta ja podolžna a rm a tu ra le iz ravnih palic, m edtem ko združim o arm aturo za k ritje strižn ih nape to sti v posebne skupine, k i se ob lik u je jo posebej in preprosto m ontirajo. A rm atu ra za prečne no- silce j e 0 ,4-kratna a rm a tu ra za k r i t je upogibnih m om en­ tov in prečnih sil v smeri osi mostu. D a se ojači tudi spodn ja plošča zgorn je konstrukcije , je m režasto a rm i­ rana v podolžni in prečni smeri. Konzole vozišča so dim enzionirane na podlagi kon­ cen trirane sile 5 t, kolesa 13 t m otornega vozila. Č lenki konstrukcije so izdelani kot peresni členki s križno podložno arm aturo, ki so izolirani z bitum enom. Projekt G 1 (ing. Lapajne, Univerza v L jubljan i — ing. O m erza, Gradis). K onstrukcija je gobasta plošča, z ojačenim i robovi navzgor. Stebri so v tlorisu zam aknjeni, razponi pa 16,0 m. (Glej sliko 5 a — pogled in tloris in 5 b — prerez). po p ro jek tu Fn bi sta l v ia d u k t 86.0% „ „ G l „ „ „ 99.2% „ „ G2 „ „ „ 100.0% Ing. L apajne trdi, da te gospodarne prim erjave niso brezh ibne, k e r so se p ri podrobnih k a lk u lac ija h poka­ zale razlike pri glavnem pro jek tu p ro jek ta G 1. B) MOST ČEZ KRKO PRI KRŠKI VASI Pogoji za most čez Krko so bili naslednji: Prem ostitev same reke Krke, ki im a na tem mestu nadpovprečno širino zaradi zajede na vzhodnem bregu. Poleg tega je treba prem ostiti tud i cesto I. reda L jub­ lja n a —Zagreb na vzhodnem b regu in lokalno' cesto ob Projekt G 2 (ing. Lapajne, Univerza v L jubljani — ing. Om erza, Gradis). Most z dvem a glavnim a nosilcema, vmes in na kon­ zolah gladka plošča brez prečnikov. Stebri so v tlorisu zam aknjeni. Razponi variabilni, 16,0 do 22,0 m. (Glej sliko 6 a — pogled in tloris in 6 b — prerez.) Žirija se je odločila za p ro jek t G 2. P rojekta G 1 in G 2 sta tem eljila na naslednji bistveni zamisli: P ri la h ­ kem fundi ran ju in nizki k onstruk tivn i višin i m ostu ni nobenega razloga, da bi vsiljevali velike razpone, tem ­ več obratno, ceneno fundiran je omogoča veliko število podpor s čim m anjšim i ter čim cenejšimi razponskim i konstrukcijam i. T aka konstrukcija, z najtan jšim i stebri in najtan jšo razponsko konstrukcijo , je tud i estetsko n a j­ ugodnejša, ker zapira najm an j svetlega prostora mostu. P ro jek ta G 1 in G 2 sta si v vsem spredaj nave­ denem podobna. P ro je k t G 2 j e izpodrin il p ro je k t G 1 zarad i m anjše porabe železa ter možnostjo prilagoditve za večje razpone. Zanimivo pri tej izbiri je še to, da ni bila izbrana najcenejša konstrukcija, ker je revizijska kom isija poleg ekonom ičnosti upoštevala predvsem estetiko, prilagoditev objekta v terenu in čim preprostejšo izvedbo. Vsi generalni proračuni so b ili med seboj p rim erjan i na isti osnovi in končna slika je b ila naslednja: po p ro jek tu D bi s ta l v iaduk t 102.0 % „ „ M „ „ „ 92.5 % „ „ F k „ „ „ 122.7 % Sl. 6 b (Projekt G 2, prerez) levem bregu Krke. Vse to daje m ostu skoraj značaj via­ dukta, oziroma prehodni položaj m ed mostom in via­ duktom . V tlorisu je most zaokrožen v košarastem loku, tudi prečni profili mostu se izprem in ja jo v naklonu. Most leži tud i v znatnem vzponu, ozirom a v višinskem radiju , ker se vzpon na most veča. V tlorisu je križanje mostu z reko pod kotom 50° in cesto pod kotom 62°, tako da je most znatno daljši, kot b i bil, če b i križal reko pravokotno. F und iran je im a za podlago apnenčasto ska lo v globini ca. 5,0 pod vodno gladino>. V pogojih so torej dane vse neugodne okoliščine, ki sploh m orejo b iti nakopičene p r i enem objek tu . P re d ­ ložene rešitve so bile naslednje: Sl. 7 a (Projekt R, tloris) Sl. 7 b (Projekt R, presek) Projekt R (ing. R ibnikar, Žel. projektivni biro). Most je kontinuirn i nosilec preko 5 polj. S rednja po­ lja im ajo 30 m, k ra jn a pa 25 m razpetine, skupaj 140 m. O porn ika sta skrita v nasipu. Plošča je rebričasta , sred­ nje višine 1,40 m. Robni nosilci so ojačeni. N ad podpo­ ram i so prečniki, ki prenašajo obtežbe na okrogle stebre, ki tvorijo v statičnem oziru elastično podajne podpore. (Glej slike 7 a, b. c in č.) Projekt L 1 (ing. Lapajne, U niverza v L jubljani). Vzdolžni rez: Nad K rko razpiralo v razponu 64,0 m, na obrežjih m anjši razponi: na zahodni stran i reke 12.0 m, na vzhodni strani po 16.5 m. Prečni rez: D va glavna nosilca, vseskozi enake višine 1.80 m z vmesno gladko ploščo brez prečnikov ter gladkim i konzolnim i ploščam i za hodnike. G lavna nosilca sta tlorisno zam ak­ njena za 6.0 m. Predvidena je regulacija reke Krke, tako, da bi ves tok reke ostal pod glavnim razponom. (Glej sliko 8 — pogled, tloris in prerez.) Projekt L 2 (ing. Lapajne, Univerza v L jubljani). Vzdolžni rez: Pet razponov: 22,0 m + 30,0 m + 35,0 m + + 30,0 m + 22,0 m. T ri je sred n ji razponi segajo p rek o reke, ki ostane neregulirana. G lavna nosilca sta v tlo ­ risu zam aknjena za 6,0 m. Prečni rez: D va glavna nosilca ob like V, s ta ln e v išine 2,10 m, nosita g ladko ploščo brez prečnikov ter gladke konzole. N ad stebri so glavni no­ silci o jačen i z vu tam i za rad i ozkega spodn jega pasu. (Glej sliko 9 — pogled, tloris in prerez.) Sl. 7 č (Projekt R, presek A—A) m # , ma>mft ö "ö läßOft ft oMft ft Ö &ÜDOft 03 ft -+-Jft *os-ft ON c/5 Projekt F k 1 (ing. Farčnik, P ro jek t nizke zgradbe). K cn tinu irn i nosilec razp e tin e 40,00 + 55,00 + 40,00 = = 135 m, grajen v železobetonu MB 300 in arm iran z vi­ soko vredno a rm atu ro Je 52. P rečni rez izkazuje dva vzdolžna votla nosilca, povezana med seboj s križem arm irano ' voziščno* ploščo>. N earm lran i m asivn i steb ri so- okrogli in postavljeni na okrogle vodnjake. (Glej sliko 10 a in b.) Projekt Fk 2 (ing. Farčnik, P ro jek t nizke zgradbe). K ontinuirni nosilec preko petih polj z razpetinam i 22,00 + 29,00 + 33,00 + 29,00 + 22,00 = 135,00 m je razčle­ njen v dva votla nosilca, ki sta povezana m ed seboj s križem arm iran im i voziščinimi ploščami. Vzdolžne in prečne sile m ostu se ujem ajo na členkasto priključene okrogle železobetonske stebre. Do višine srednje vode so stebri povezani s tanko steno. Tem elji so grajeni s po­ močjo železnih zagatnic. Za nosilce in stebre se uporabi beton MB 220 in jeklo Je 37. (Glej sliko 11 a in b.) Projekt Fn (dr. ing. Fakin , TF Univerze v Ljubljani). Glede na tem eljne podatke se je p ro jek tan t odločil za statično nedoločeno konstrukcijo neprekinjenega no­ silca ločne oblike, ki leži na dveh vmesnih rečnih pod­ porah in na dveh k ra jn ih obrežnih podporah iz statično- ekonom skih kakor tud i iz arh itek tonsk ih ozirov. Lastna Sl . 1 1 a (P ro je kt F k 2, p og le d) Sl. 12 (Projekt Fn) teža mostne konstrukcije je tako porazdeljena, da do­ bimo ekonomično izrabo gradbenega m ateriala. D olžina posam eznih po lj je določena po načelu, da prevzam eta obe rečni podpori kolikor mogoče velik del lastne teže nosilne konstrukcije te r tako razbrem enita obe k ra jn i podpori, k i sto jita na neugodnih tleh. Iz tega razloga se je p ro jek tan t odločil za vmesno razpetino 34,5 m, 60,0 m, 34,5 m. (Glej sliko 12.) N osilna k o n s tru k c ija obsta ja iz š tirih podolžnih no­ silcev, ki so zgoraj in spodaj povezani m ed seboj s p lo­ ščami. Zgornja plošča služi predvsem za prenos obtežbe vozišča n a podolžne nosilce ter sprejm e glavno natezno arm aturo , medtem ko služi spodnja plošča za prevzem tlačnih sil. Prečni prerez konstrukcije im a to re j okvirno zaprto obliko, ki z lahkoto prevzam e strižne napetosti, ki se pojavijo zarad i ekscentrične lege prom etne obtežbe. Enakom erni porazdelitv i obtežbe služijo tu d i prečne stene. Zaradi koncentracije obtežbe nosilne konstrukcije p ri ležajih, so ta m esta posebno ojačena s prečnim i ste­ nam i in vertikaln im i ojačenji. Višina nosilne konstruk ­ cije nad k rajn im a podporam a je določena, iz statičnih ozirov, na 1,0 m, višina nosilca v sredini srednjega po­ lja pa na 1,20 m. S tem je določena tud i v išina svetlob­ nega p rofila nad cesto prvega reda L ju b ljan a—-Zagreb, ki znaša 6,0 m. Nosilna konstrukcija leži na treh prem ičnih in enem neprem ičnem ležaju. Prem ični ležaj vmesne podpore je sestavljen iz zgornjega, srednjega in spodnjega dela. Srednji del je iz spiralno arm iranega nihala, ki služi kot podlaga dvem jeklenim glavam. Spodnji in zgornji del sta izdelana podobno kakor srednji del. Neprem ični le­ žaj je izdelan po istih načelih kak o r prem ični, le da m u m anjka srednji del. Prem ični ležaji k ra jn ih podpor so izdelani po istem načelu kakor ležaji vmesnih podpor, le da so znatno lažji in preprostejši. R ečne podpore sesto je iz š tir ih stebrov, k i nosijo le ­ žaje. Ti stebri so iz hidravličnega razloga obdani s p la ­ ščem, ki veže med seboj posam ezne stebre. Rečna voda ima dostop v no tranjost podpore, le mesta, k je r so le­ žišča, so vodi nedostopna. Rečne podpore temelje na ska lna tih tleh . Z agatna s ten a fu n d ac ije j e lahko lesena dvojna ali pa enojna jeklena. O brežni podpori sta izdelani v razčlenjeni železo- betonski konstrukciji. Leva obrežna podpora stoji na p i­ lotih, ki segajo do skalnate podlage, desna obrežna pod­ pora stoji neposredno na ska lnati podlagi. Projekt M 1 in M 2 (dr. ing. M arinček, TF Univerze v L jubljani). Predloženi sta b ili dve varian ti jeklenega mostu, obe kot neprekinjeni nosilec s polji 39,6 + 50,4 + 39,6 m. Vo­ zišče im a p ri obeh varian tah jekleno ploščo s 5 cm litega asfa lta za obrabni sloj. V arian ta M 2 je om aričastega prereza s štirim i glavnim i nosilci in z gradbeno višino le 1,50 m. (Glej sliko 13.) Kot ugodnejša za ta prim er pa se je izkazala varian ta M i z dvem a glavnim a nosilcema in z gradbeno višino 2,40 m. Posebnost varian te M 1 je v tem, da je prečni rez mostne konstrukcije po vsej dol­ žini m ostu enak, le spodnji pas g lavnih nosilcev dobi na področju večjih m om entov večjo* debelino ozirom a se po po treb i uporab i jeklo višje trdnostne stopnje. K on­ s tru k c ija je zv a rjen a z deln im kov ičen jem na m ontaži. (V arianto M 1 k aže jo slike 14 a, b in c.) Izvedba mostu po eni ali d rug i varian ti v krivini, kakor je predvidena z gradbenim program om , bi bila po m nenju p ro jek tan ta zelo neprim erna, zato sta obe varian ti predlagani v premi. Sl. 14a (Projekt M 1, pogled na most in opornike v smeri toka) Strokovni rezultati razpisa Vsi predloženi osnutki im ajo v tlorisu zam aknjene nosilce, da se bolje prilagode poševnemu k rižan ju z reko. Vsi pro jek ti upoštevajo prečno sodelovanje glavnih nosilcev, niti eden ni več konstru iran po klasičnem p ra ­ v ilu posam eznih nosilcev. D a si pa ustvarim o preg led konstrukcij, si moramo mostove sistem atizirati po n a­ slednjih vidikih: I. Mostovi preko 3 razponov: FK 1, Fn, M l in M 2; II. Mostovi preko 5 razponov: R, L 2, F k 2. Izjem a je p ro jek t L 1, ki im a razp ira lno konstruk ­ cijo za most čez reko, v ostalem delu p a gostostebrni viadukt. Mostovi z večjim i razponi (tremi razponi) zahtevajo nujno v m asivni (betonski) konstrukciji visoke vute, ki im ajo bolj ali m anj svodasto obliko (Fk 1, Fn). V jeklu večji razponi ne delajo težav, ker je v obm očjih večjih momentov predvidena uporaba kakovostno boljšega m a­ teriala. Možno je izhaja ti s konstantnim prerezom . Mostovi z m anjšim i razponi (5 razponi) so za beton­ sko konstrukcijo v estetskem in operativnem oziru p r i­ jetnejši, ker se da izhaja ti s konstantnim prerezom glav­ nih nosilcev. Glede na konstrukcijo prečnega pro fila pa vse pro­ jekte razdelim o v dve skupini: a) mostovi z dvem a glavnim a nosilcem a: L 1, L 2, Fk 1, Fk 2. M 1; ß) m ostovi si p loskovno nosilnostjo (torzijsko zak lju ­ čenim profilom) R, Fn, M 2. Ni mogoče k ar povprek daja ti p rednosti zaključenim torzijskim profilom ali profilom z dvem a glavnim a no­ silcema; dejstvo je, da je p ri jekleni konstrukciji zm agal tip a zaradi preprostejše operativne izvedbe in čistej­ šega prenosa sil. V betonu zahteva tip ß večjo opaženo površino, nudi pa prednost v torzijskem odporu. Kot kaže, ni imel p ri stebrih nobeden od p ro jek tan ­ tov posebno srečne roke, kar je opravičljivo zaradi iz­ redno kratkega roka za oddajo osnutkov. P ripom niti pa je treba, da samo oblikovanje stebrov bistveno vpliva na estetiko kom binacije objekta ter je s tem m arsikateri ob­ jekt izgubil na svoji vrednosti. V endar samo oblikovanje stebrov ne tvori b istva zasnove te r je možno k izbrani konstrukciji prilagoditi tudi drugačno, estetsko ugod­ nejšo obliko stebrov. Žirija se je p ri pregledu pro jek tov odločila: za jekleno konstrukcijo M 1, to rej kom binacijo I in a, za varian to v ojačenem betonu Fn, to je kom binacijo I in 'ß. O cenjevalna kom isija je b ila p ri izbiri jeklene kon­ strukcije m nenja, da lahko k onkurira le v prim eru, če se trase ceste korig irajo tako, da bi most ležal v prem i in enotnem sklonu. P rim erjava stroškov gradnje po posam eznih p ro jek ­ tih je b ila izvedena tako kot p ri viaduktu . Tako bi stal most po p ro jek tu R 100,2%, po p ro jek tu L 1 107,2%, L 2 113,7%, F k 1 128,0%, Fk 2 113,1%, Fn 100%, M 1 126,8% in M 2 129,2%. V sekakor je žirija dala p rednost konstrukcijam s tre ­ mi večjim i razponi p red konstrukcijam i s petim i m an j­ šimi razponi. Eden važnih razlogov so tud i težavnosti v fundiran ju . Večji stroški p ri večjem številu temeljev nam reč izenačijo vso gospodarsko prednost, k i nam jo nudi štednja železa in betona p ri m anjših razponih. Ing. F ranc Jenko DK 626.80 : 551.444 Osnovna načela vodnega gospodarstva na krasu* Z razvojem tehnike se skuša tu d i kras gospodarsko izkoristiti. Kras sam po sebi ni sovražen življenju, apne- niško-dolom itne preperine so rodovitnejše od težkih ze­ melj, kraške šume so p rav tako bujne, vendar p a prev la­ duje pičla zem lja in goličava kot posledica k raške od­ vodnje in neugodnega podnebja. Je p a k ras za človeka bolj zdrav od m agm atskih in drug ih zemljišč, ker vsebuje apnenec, ki je že sam po sebi neobhodno potreben za ž iv lje n je zarad i m orskega izvora obilo* k o ris tn ih snovi (brom, jod, klor itd.). Vendar sta za prirodno naselitev nujni rodna zem lja in voda, k a r pa najdem o le na ilov- nih k rašk ih poljih, flišnih ko tlinah in razn ih ilovnih podoljih z vodotoki in podtalnicam i, m edtem ko je ves ostali kras brez vode, pa najsi bo gozd, pašn ik ali go­ ličava. Po sami p rirod i je treba poljedelstvo hidrogeolo- ško usm erjati na k rašk a polja, ilovna podolja in flišne kotline, pašništvo na dolom itna gričevja ter gozdarstvo na k rašk i apnenec, upoštevajoč višinsko lego zemljišča, kajti p rv a so ravničasta, d ruga zm erno nagnjena, tretja pa v vseh položajih od vodoravnih do navpičnih. Bistvo vsega na krasu je voda, bodisi da je v p re ­ kom erni količini p ri poplavah k rašk ih polj in podolij, bodisi v p rem ajhni v ostali dobi, ozirom a na drug ih k ra ­ ških področjih, h k ra ti p a je važna surovina in v ir ener­ gije. Za vodo se neposredno zanim a vodno gospodarstvo z energetiko, z m elioracijam i, z vodno oskrbo, odplakam i in eventualno plovbo, posredno pa vse gospodarstvo, po­ ljedelstvo, gozdarstvo, promet, obrt in industrija , ru d a r­ * Od istega av to rja bo p ri Drž. založbi Slovenije v L jub ljan i začetkom leta 1957 izšla kn jiga »Hidrogeolo- gija in vodno gospodarstvo krasa. Teoretične osnove in gospodarska praksa.« stvo, naseljevanje in turizem. P rav zato in zaradi težav­ nosti problem atike so za k ras potrebne vodnogospodarske osnove porečij, ki pocenjujejo in pogosto sploh omogo­ čajo tehnične ukrepe, posebno ker se akum ulacije in drugi uk rep i snujejo vzajem no za najširše koristenje. Še bolj kot drugod težimo na krasu za akum ulaci­ jam i in raznim i zadrževalniki in izravnalnik i vode. V tej zvezi ali p a samostojno za energetiko je treba na razne načine zajeti, dvigati in preusm erjati površinske in pod­ zemne tokove, istočasno pa reševati m elioracije, vodno oskrbo in ostalo ter le izjem no ločeno za posamezne n a­ mene. Po trebna je p ri tem jasnost glede vododržnosti in nevododržnosti gmot, posebno je treba razm ejiti vodo- držne fliše, peskaste dolomite itd. od apnencev. Vodne razm ere pa je treba opredeliti z ozirom na n jih trojno bistvo v krasu, to je na podtalnice, ponornice in globin­ ske tokove ter jih prostorsko in količinsko obdelati. P ri višinsko in količinsko ugodnem vodovju ter p ri pretežno nekraških poljih so akum ulacije tehnično in gospodarsko ustvarljive. R aziskava dna in bokov je izvedljiva p re ­ težno z geološkimi v rtan ji ter sprem ljajočim i m eritvam i prem očljivosti v rtin in gladin podtaln ic. S tehničnega in gospodarskega stališča ter stališča zaščite pokrajine re­ šimo, posebno* p ri v iš jih o jezeritvah , te sn je n je ponorskih področij prav ilno z ilovno ali kam eno ilovno oblogo, z iz­ ravnalno podložnim filtrom spodaj ter obratnim zaščit­ nim filtrom zgoraj. Podzem ne zavese, potrebne za razne uvezave v vododržne gmote in drugo, na j zadržujejo ali preusm erjajo vode, prave tesnitve v samem apnencu brez uvezave v vodoržne kam enine pa so neuporabljive. Po dosedanjih izkušn jah je tak šn o te sn je n je samo* zase povsod izvedljivo, običajno s trem i vrstam i vrtin, bolj z grobim te sn jen jem na s traneh in finejšim v sredi te r z uporabo grušča, peska, cem enta in bentonita. Na energetsko ugodnih k rašk ih področjih se tudi m elioracije poceni izvedejo ter hk ra ti koristijo akum u­ lacije, zad rževaln ik i, tesnitve, rovi in p rekopi, na e n e r­ getsko slabih ali neizkoristljivih področjih pa so m elio­ racije z raznim i zadrževalniki in delnimi ojezeritvam i dražje. Ker so podzemni pretoki na krasu opredeljeni po pretočnosti daljših odsekov in požiraln ik i niso h id rav ­ lična grla, je n jih reguliranje ter širjenje jam brez haska. Esta.velei, izmenično' po ž ira ln e in b lju v a jo če jam e na krašk ih poljih in podoljih, so za potrebe akum ulacij rešljive z dreniranjem v odtočišče, s povratno zapiralnim i vodnimi preduhi, ali pa samo z obteženo ali neobteženo tesnilno oblogo, kar je odvisno od piezom etričnih p r iti­ skov estavel po akum ulacijah vode in odrezanju odtoka s polj, od globine najnižje akum ulacijske vode in teže tesnilne obloge v vodi. P rednost k rasa je tudi v tem, da so kraške velike vode omejene in do 10-krat m anjše od nekako 100-letnih nekraških, prodori akum ulacij v zaprtih k rašk ih poljih nemogoči in poplavne katastrofe navzdolnih pokrajin iz­ ključene. Problem e odplak na krasu rešujem o v treh smereh, z izbiranjem najprim ernejše industrije, ki rab i malo vode in ki jo le malo onečisti, z odvajanjem odplak v n a jd a lj trajajoče in najm anj oškodovane podzemne pretoke in po po treb i z najnujnejšim m ehaničnim ali biološkim či­ ščenjem. K raških voda z nenaseljenih in nepoljedelskih zlivov v splošnem za vodno oskrbo ni treba zboljševati, pač pa je potrebno razkuževanje (kloriranje) p ri izjem nem poslab­ šanju, m edtem ko je treba vode s poplavnih k rašk ih polj in drugih nepropustnih zemljišč čistiti in razkuževati. Vodna oskrba na krasu je bila doslej v glavnem nave­ zana na redke obrhe na kopnini in neke izvire ob morju. N ajveč pitne vode je v globinskih tokih, ki so pa p re­ težno' nedostopni. H idrogeološko so ugotovljive' vodne ko lič ine teh tokov, n jih n eka j stom etrske om ejitve in sk ra jn o stn i vodostaji, ne morejo' s© pa za sedaj, razen izjem oma po breznih, ne geofizično, ne gradbeni­ ško (z rovi) odkrivati v svojem vodoravnem in sifonskem vijuganju. V endar pa, so rovi v apnencu na v eč je sto m e trsk e razdalje , ležeči pod višino okolnih izvirov, ved­ no pod navalom vode, od nekaj litrsk ih pa do tisoč li t r ­ skih količin na sekundo, le izjemno v pritisn jenem a p ­ nencu ni vode. Ker sami globinski tokovi za sedaj niso dosegljivi, je edina možnost z jaški in rovi v bližini in pod erozijskim i term inantam i globinskih tokov doseči zadostne vode. Še kočljivejša od kraške kapnice je vodna oskrba na Jad ranu . Že od nekdaj so poizkušali dobivati sladko vo­ do iz k rašk ih dotokov v m orju z odkopavanjem zam iš­ ljenega sifona v obali, v novejši dobi pa z zaje tji pod­ m orskih v ru lj v prožne cevi in plavajoče prelive, z duše­ njem izvirov, in jiciranjem in drugače. Globinski tokovi tečejo zarad i sifonskih vijuganj v krasu ter pogrezanja kopnine v zaledje do več sto metrov pod morsko gladino. S ladka in slana voda se m ešata pretežno p ri cepljenju vodnih žil pod obalo, mestoma pa zaliva m orska voda kot težja p ri m alih vodah najgloblje prostore vodnih žil daleč v zaledje, p r i večjih vodah pa jo te izganjajo. V pasu globinskega toka lahko zajemamo sladko vodo edi­ no bolj v zaledju z jaški in rovi tik pod višino m orja 7 izčrpavan jem sam o dela sladke vode. Na m an jših ja d ra n sk ih otokih b rez m očnejših globinskih tokov pa lah k o samo delno drenažno izčrpavam o k lobuk s ladke vode na višini m orja ne glede na slano ali sladko vodo v globini apneniških otokov. Ing. B ranko Šegvič DK 6 2 7 .8 .0 3 4 .3 Problem kragujevškega jezera in zasipanje jezera Za kongres hidrotehnikov FLR J v decem bru 1953 v O patiji je izšla posebna številka »Gradbenega vestnika« št. 21—22. V tej je avtor tega članka objavil načrte in v č lanku podrobno opisal »A utom atsko čiščenje zam u­ j e n ih jeze ra , sp rečavan je d a ljeg zam u ljiv an ja i zam u- čivanja sa eventualnim prenošenjem m ulja kroz veštačka jezera«, s posebnim ozirom na akum ulacijo Grošnice v K ragujevcu, ki je ostala po dvanajstih letih delovanja brez vode. V tem članku so na široko opisane prednosti tega sistema p red drugim i sistemi, ki jih danes poznam o ši­ rom po svetu, k e r j e izkop z bagrom v splošnem d raž ji k o t g rad n ja novega jezu. Kako važen je ta problem vidimo tudi po tem, da Z druženi N arodi sta lno nan j o p o za rja jo in k e r so tudi na IV. svetovnem kongresu za visoke pregrade v New D elhyju 1. 1951 poudarili, »da ga bo treba obravnavati na vseh zasedanjih dokler ne bo rešen«. Med drugim so ugotovili, da je b ila povprečna življenjska doba p ri 77 jezovih, ki so danes zasuti širom po svetu, le 21 in pol leta. To p o trju je znano dejstvo, da je živ ljenjska doba um etnih jezer zelo kratka. A kum ulacija Grošnice p ri K ragujevcu ima 28 m v i­ sok jez. T a jez je zelo lep in solidno zg ra jen . P re ti pa, da postane 1,5 km dolgo jezero polno b la ta , saj je bila že 1. 1950, samo 12 let po izgradnji, zgornja polovica je­ zera zasuta in brez vode, medtem ko je b ila v spodnji polovici voda tako kalna, da so jo le še težko filtrira li in še sfiltrirana je ostala kalna in top la z vonjem po trohnobi. Za jezom se je globina vode zm anjšala od 26 na 10 m. Voda je ka lna in po vseh higienskih k rite rijih ne­ uporabna. Kakšno je stanje po štirih letih? L eta 1950 je b ilo za jezom 7 m greza, dv a izpusta od petih p a sta b ila popolnoma zasuta. Po štirih letih j e že 10 m greza in za rad i deževnega le ta 1953 so že trije izpusti zasuti, p ri čemer ostane peti izpust stalno vsako leto izven vode. S tanje je bilo že pred štirim i leti kritično. Mesto s 40.000 prebivalci je ostalo brez vode in d o k a j.ra z v ita industrija je m orala v kritičnem času ustav iti delo. Takoj nato so z vso naglico izdelali š tu ­ dije in idejne projekte, da bi našli najekonom ičnejšo rešitev problem a. O dkod dati m estu vodo, ki bo imelo v bližnji bodočnosti 80.000 prebivalcev in industrijo , ki se hitro in močno razvija? Razni strokovnjak i p red la­ gajo celo, da bi bilo treba industrijo preseliti, češ da je K ragujevac ne po trebuje itd. O d štirih ali pet zelo dragih varian t, m ed katerim i je tudi p rojekt z izkopom z bagri in drugi s postavitvijo novega jezu, so osvojili kot najekonom ičnejši idejni n a ­ črt, ki ga je izdelal In štitu t za vodno gospodarstvo LR Srbije. Po tem n ač rtu na j bi napelja li vodo 28 km daleč od Velike Morave, t. j. z druge stran i m esta. Za to pa bi bile potrebne ogromne instalacije za čiščenje vode na Moravi in več črpa ln ih postaj, k i bi skrbele za po­ treben tlak. Vse to p a bi bilo združeno z ogromno re ­ žijo in veliko potrošnjo električne energije, k a r vse bi zahtevalo od m esta K ragujevca m ilijardne investicije. Lani se je prebivalstvo m esta zopet povečalo. Zgra­ dili so več sto stanovanj s higienskim i instalacijam i. Predvideno je bilo, da jih bodo zgradili letos p rav to ­ liko. Industrija se veča in zaposluje vedno več novih moči. Mestna kanalizacija , ki jo sedaj dovršujejo, bo go­ tovo p rav tako povečala porabo vode kot g rad n ja novih p reš tu d ira li in na p red a v an ju T ehn ične v isoke šole v Beogradu objavili študijo: »Zasipanje Grošničkega je ­ zera« (v m edicini bi ta k o tem o im enovali »zgodovina bolezni«), k i je vsebovala ob koncu za L judski odbor precej ohrabrujočo »diagnozo« v pogledu življenjske dobe, k a r je običajno tudi v m edicini navada. Niso pa dali n iti enega predloga za rešitev objekta in indirektno odobrili u radno predvideno »umiranje« ter tako povzro­ čili nu jnost g radnje novega ob jek ta v vrednosti več m i­ lijard d inarjev , ki bo zahtevala večletno intenzivno delo, ne da b i p ri tem še računali le ta za predhodno zbi­ ran je podatkov, študije in p ro jek tiran je . P ri vsem tem pa raste riziko za mesto. Š tudija, k i je b ila nap rav ljena za SAN, bi m orala b iti ob jav ljena (tako so tud i obljubili) in je škoda, da do danes še ni. To so brez dvom a naši p rv i zbrani po­ datk i in opazovanja, ki so važni in potrebni za vso d r ­ žavo, k je r imamo toliko zgrajen ih jezov in k jer jih to­ liko' gradim o, p a tu d i za sam o Grošnico. V sekakor p a bi bilo treba podatke zb irati n ap re j in nadaljevati s š tu ­ dijo rešitve tega dragega in važnega objekta. Že več kot dve leti je, odkar je bil L judskem u od­ boru in Vodovodu m esta K ragujevac predlagan nov eko­ nomičen način »avtom atičnega bagranja« ki je nekoli- kokrat bo lj uspešen kot izkop z bagrom , pa čeprav se p ri n jem n e p o tre b u je n ik a k rše n s tro jn i pogon, n iti S lika 1. L ab o ra to rijsk a p re isk av a av tom atskega b ag ra n ja (i). L aboratorijsk i model jezera s pregrado (2). Modeli 1 : 1 elastičnih cevi (3). M enzure s 37—60 % avtom atsko izm etanega greza in peska (4) higienskih stanovanj iz novega k red ita 900 milijonov dinarjev, ki je bil p red lagan letos za razvoj m esta in kom unalno higieno. Podzavestno se izprašujem o, za ko­ likokra t bi bil K ragujevac večji od današnjega, če bi imel osnovne pogoje za razvoj, to je vodo. In še danes je p rav voda gotovo na jbo lj pereči k ragujevšk i problem , ki ovira razvoj m esta in higienske razm ere. Vzlic temu pa ga ne proučujejo, niti p rak tično ne rešujejo, niti ga ne jemljejo, kot je videti, dovolj resno. Res je, da je SAN tako j po k riz i v le tih 1950 do 1952 dala strokovnjakom nalogo, n a j problem prouče. Ker n i­ mamo na svetu še n ik jer rešenega takega problem a, so bager, n iti višje kvalificirano osebje. Leta 1952 sta LO in Vodovod K ragu jevca pokazala za to veliko razum evanje in so me poklicali na mesto samo. Tedaj smo naprav ili po dogovoru in skupno v LO za dela v režiji podrobne ponudbe in proračun . Tedaj so začeli tudi že jem ati vzorce greza, m eriti tem peraturo vode v razn ih globinah in zb ira ti podatke za delo. Bilo je res tako sodelovanje, kot si ga le m ore kdo zaželeti. N ato smo izdelali na desetine načrtov, podrobnih na­ črtov, labora to rijsk ih modelov in preizkusov ne samo av ­ tom atičnega bagran ja, am pak tud i jezera s podvodno pregrado. Eksperim entalno je bilo dokazano, kako se da preprečiti nadaljn je zasipanje in pustošenje. Poleg tega smo naprav ili še dva modela 1 : 1 elastičnega zgloba azbestno cem entnih cevi itd., seveda (kar pa ni popol­ noma samo po sebi umevno) vse na moj račun. Nato sem izdelal še en podroben proračun druge ponudbe, ki predvideva že v prvem letu p rih ranek približno pol m i­ lijona m 3 vode, se pravi, da bi imeli na razpolago še e n k ra t toliko' vode, ko t v suhem le tu 1950. Poleg tega sem dal predlog, da se namesto azbestno cem entnih vo­ dovodnih cevi uporabijo cevi, ki b i bile 3—4-krat ce­ nejše ter ekonomičen predlog za specialne elastične členke, k i bi jih LO izdelal v lastni režiji, k a r b i mestu prih ran ilo že v I. .etapi p ri nabavi cevi več kot pol m i­ lijona dinarjev. Slika 2. L aboratorijska preiskava avtom atskega čiščenja greza — grezast curek s 37—60% greza oz. peska (1). Gošča izm etanega greza oz. peska (2). Odločena voda od gošče greza (3). Ing. Silvan Vidm ar 624.131 . 37 : 624 .131 .43 (084.21) Vrste konsolidacijskih krivulj pri edometrskih preizkusih* I. SMOTER RAZISKAVE Pri nekaterih raziskavah stisljivosti zemljin, ki smo jih izvedli v edom etrih v Laboratoriju za mehaniko tal Univerze v Ljubljani, smo opazili pom em bno vlogo deform acij sekularnega obdobja konsolidacije. P ri d ru ­ gih takšn ih raziskavah smo opazili, da se konsolidacijska k rivu lja tud i v prim arnem , takozvanem hidrodinam ičnem območju konsolidacije ne prilega dobro konsolidacijski krivulji, k i se dobi po znani Terzaghijevi teoriji o kon­ * R eferat s 5. letne skupščine Jugoslovanskega d ru ­ štva za m ehaniko tal in fundiran je (Ilidža pri Sarajevu, 2 .-5 . VI. 1954). solidaciji glinastih slojev. Tako smo sm atrali za po­ trebno, da vrsto izvedenih preiskav sistem atično obde­ lam o in ugotovimo tipe konsolidacijskih k rivu lj in p r i­ m erjam o njihov potek s teoretičnim i konsolidacijskim i krivuljam i. V tem poročilu so podani pregledni rezultati takšne obdelave laboratorijsk ih preiskav. Predno bomo rezultate podali, bomo na k ratko reka­ p itu lira li osnovne teorije konsolidacijskega procesa. II. OSNOVNE TE O R IJE KONSOLIDACIJSKEGA PROCESA Osnovno teorijo o konsolidaciji zemljin, ki so prišle pod nek dodatni tlak , je podal že leta 1925 prof. Ter- zaghi v svoji zZemeljni mehaniku (1). Terzaghijeva te ­ orija o konsolidaciji sloni na Darcyjevem zakonu fil­ tracije ( 1)v = k . i . Z izenačenjem odtoka vode po Darcyjevem zakonu in zm anjšanja por, ustrezajočega prehodu krivu lje pornih tlakov (izohron) iz enega v drug položaj v časovnem in tervalu d t, dobi Terzaghi kot splošno rešitev d iferen­ cialno enačbo k Ex <32wt _ 6wt >'v <5z2 <5t Y tej enačbi pomeni: k . . . količnik propustnosti, Ex . . . deform acijski modul, JV. . . prostorninska teža vode, w t . . . t l a k v porni vodi, z . . . oddaljenost od propustne površine, t . . . čas. Rešitev gornje diferencialne enačbe p odaja ta Ter- zaghi in Fröhlich v (2) za nekatere osnovne oblike celot­ nih tlačnih diagram ov bodisi za izohrone, kakršne nare­ kujejo strogo robni pogoji, bodisi za določene suponirane oblike izohron (n. pr. za parabolične izohrone). Tako podajata n. pr. rešitev za pravokotni tlačn i diagram z diagramom, v katerem je podan na o rd inatah odstotek konsolidacije y v odvisnosti od abscisne vrednoste t, ki jo im enujeta časovni fak tor in ki je podana z izrazom: k ■ Ex JV • k2 •t (3) Tu je h višina zem ljinskega sloja, ki se konsolidira, če se odceja porna voda le na eno stran ; če se odceja na obe strani, je h polovična višina plasti. O m enjeni d ia­ gram je reproduciran na sliki 2 (po [2,105]). S lika 2 Različni raziskovalci (med njim i Terzaghi sam) pa so km alu opazili, da se zem ljina stiska (konsolidira) tudi še potem, ko v glavnem že uplaknejo hidrodinam ični tlak i v votlinični vodi, ko bi m orala b iti torej konsoli­ dacija po Darcyjeoem zakonu oziroma po Terzaghijeoi teoriji že končana. Sistematsko analizo in analitičn i izraz za to naknadno konsolidacijo je podal prof. Buisman (glej n. pr. [3,34]). Imenoval, je to usedanje »sekularno usedanje«, zakon tega usedanja pa im a logaritm ično obliko s = h 1 (ap + as . lo g 1() t) . Ao . . . (4) V tej enačbi pomeni: h j = . . . začetno višino zem ljinskega sloja, p I . . . laboratorijsko ugotovljeni konstanti, «s I t . . . čas v dnevih, Ao . . . dodatni tlak. Casagrande je za laboratorijske edom etrske p re­ iskave ugotovil (glej n. pr. [4,241]), da dobimo na labora­ torijsko ugotovljeni konsolidacijski k rivu lji 100% usedek po Terzaghi jeni teo riji na ta način, da prikažem o to k r i­ vuljo s časovnim i abscisam i v logaritem skem merilu ter presečemo prem ico po zakonu (4) s tangento v obra­ ča jn i točki prvega dela konsolidacijske krivu lje ; p re­ sečišče projiciram o v smeri časovnih abscis na krivuljo (slika 3 — po [4,241]). Slično konstrukcijo za ugotovitev konca h idrodina­ m ične stopnje je podal prof. Taylor, ki predočuje kon- solidacijsko krivuljo z abscisam i \ / t Ker smo v svojih analizah razen v enem samem prim eru uspešneje upo­ rab lja li Casagrandejeoo konstrukcijo , se omejimo za Taylorjevo konstrukcijo na c itiran je litera tu re (4,239). Končne vrednosti usedkov s ob koncu konsolidacije naj bi bile po Terzaghiju (3,34) v naslednji odvisnosti od norm alnih tlakov hi , O] T Aa s = _ . Iog _ . . (5) k jer je lij začetna polovična ozirom a cela višina vzorca, Oj in C sta konstanti, k i se dobita iz edom etrske krivulje, Ao pa je dodatni tlak . Koppejan je v (3,34) napravil poizkus, da bi podal vrednosti deform acij v sekularnem območju z razširitvijo zgornje Terzaghi jene enačbe na ta način, da uvede vanjo čas t. N jegova enačba se glasi: s = h ’ ( - 4 + - e 7 logi o t) 1̂ e ^ - — • • • • ( 6 ) Tu pomeni: Oj . . . prvotni tlak, A o . . . dodatni tlak, p P J . . . konstanti laboratorijsk ih preiskav, '-s J h j, t . . . kot prej. Po tej enačbi naj bi se uveljavljalo sekularno usedanje že v hidrodinam ičnem obm očju konsolidacije tako, da prispevek sekularne deform acije k specifičnim usedkom s/hj v določenem času t ne bi bil odvisen od debeline sloja. L. Šuklje je v (5) podal enačbo za velikost pornih tlakov, ki so potrebni za razvoj sekularnega usedanja. Enačba se glasi: as - Ao- JV hj 4,6 • k t (Označba ista kot prej!) Iz te enačbe je razvidno, da bi zahteval vzporedni razvoj sekularnih deform acij v prim arnem obdobju zla­ sti p ri debelejših slojih velike dodatne porne tlake. Po njegovih p reudark ih narekuje konsolidacijo ali p ropust­ nost glede na Darcy jev zakon, ali pa »plastični upor« (po Tayloru), to je no tran je tren je ozirom a trdnost zgo­ ščenih vodnih open okrog zrn, ki zavira prehod zrn ja v ravnovesno stanje, ustrezajoče dodatni obremenitvi. Pri tem pa ni nujno, da bi m orala imeti konsolidacijska k rivu lja v obm očju tega »plastičnega upora« vseskozi obliko logaritm ične časovne sovisnice. Slika 3 III. REZULTATI SISTEM ATIČNE OBRAVNAVE LABORATORIJSKIH PREISKAV Pri štud iju konsolidacijskih krivu lj, k i smo jih do­ bili p ri številnih kom prim acijskih preiskavah zemljin, smo mogli v glavnem izluščiti š tiri različne tipe konsoli- dacijskih krivulj. Za prikaz teh različnih tipov smo izbrali tr i značilne zemljine. V spodnji razpredelnici po­ dajam o osnovne geotehnične značilnosti teh zemljin: malo nižji od izm erjenega količnika (5,1.10—8). Vse­ k ak o r je tre b a ugotoviti, da ustreza v tem in v vseh sličnih p rim erih konso lidac ijska k r iv u lja vedno ne- Zem ljina A B C pregneten vzorec intakten vzorec N ahajališče Jedro zem eljske p reg rad e L okvarka P ra šn a ta zem ­ ljin a s S kadar- skega je ze ra K red a iz doline Soče p ri Logu C ezsoškem E nako kot C A. C. k la sifik ac ija MI OI- OH CL Z rn av os t 1 : pod 0,002 13% 7 % 25 % 0,002—0,01 19 % 17% 35 % 0,01 —0,05 45 % to 'Ni o o 37 % 0,05 —2,0 17% 32% 3% P la ­ st ič no st W! m eja židkosti 40% 49 % 25 % Ip indeks p lastičnosti 11% 20 % 9 % P ropustnost p ri 2 kg/cm 2 6.3 • 10 ~ 8 • 3 - 1 0 ~ 8 6,2- 1 0 ~ 8 4- 10 7 cm /sek I Na slikah 4, 5, 6 in 7 so prikazane konsolidacijske krivu lje vzorcev A, B, C in Ca za razne brem enske stop­ nje in sicer na sliki 4 za vzorec A, na sliki 5 za vzorec B, na sliki 6 za vzorec C in na sliki 7 za vzorec Cr Kon­ solidacijske krivu lje teh treh vzor­ cev smo p rikazali v diagram ih so- visnosti med časom t (logaritmično merilo) in specifično deform acijo — z označbo kakor prej. Iz teh k rivu lj smo izluščili n a ­ slednje štiri splošne tipe. T i p la . Konsolidacijska krivu­ lja sledi v hidrodinamičnem območ­ ju dobro Terzaghijevi teoriji, če se upošteva razmejitev med hidrodi­ namično in sekularno fazo po Casa- grandeju in če se upošteva nepo­ sredno izmerjeni količnik propust­ nosti; sekularna konsolidacija je razmeroma malo intenzivna. Na sliki 8 je p redstavljena s polno debelo črto ustrezna konso­ lidacijska k rivu lja za brem ensko stopnjo od Oj = 2 kg/cm 2 do o2 = = 3 kg/cm 2 vzorca A (MI). Na isti sliki je p rikazana s tanko polno črto konsolidacijska krivu lja po Terzaghijevi teoriji, konstru irana za tisti količnik propustnosti, ki je bil ob tej brem enski stopnji določen z neposredno preiskavo propustnosti v edom etru. Terzaghijeva k rivu lja se resnični k rivu lji zadovoljivo p r i­ lega. S tanko črtkano črto je včr- tana še k rivu lja , ki se izm erjeni še najbolj prilagodi. Propustnostni ko­ ličnik za to k rivuljo (4 .10—8) j e le ko liko m an jši v rednosti p ropustnosti od izm erjene. To d e js tvo je že več av to rjev tolm ačilo s tem , da p ropustnost zem ljine ni v vseh delih enakom erna. V tem, ko pride pri pretoku vode pri preizkusu pro- pustnosti v poštev le večja p ropustnost propustnejših delov, se razv ija konsolidacijski proces glede na resnično srednjo propustnost celotnega vzorca. Resnična konsolidacijska k rivu lja je le v prvih se­ kundah preizkusa nad teoretično. To pa je v glavnem treba prip isa ti dejstvu, da obrem enitev vzorcev ni bila hipna, temveč je navadno tra ja la nekaj desetink sekunde. Pripom injam o, da smo pri teh in p ri ostalih vzorcih uvedli v račun nereducirani količnik propustnosti, to je količnik filtracijske hitrosti glede na pravo višino vzorca in glede na tem peraturo , ki jo je imela voda ob kon­ solidaciji. T i p l b . Konsolidacija se o liidrodinaimičnem ob­ močju prilagodi Terzaghijeoi konsolidacijski krivulji, toda s precej manjšim količnikom propustnosti od iz­ merjenega; sekularna konsolidacija je izrazitejša kot pri tipu 1 a. Na sliki 9 je p rikazana konsolidacijska krivu lja za vzorec A (MI), to je isti vzorec, za katerega je bil p r i­ kazan tip 1 a, toda za večje norm alne napetosti. K rivu­ l ja u s trez a in te rv a lu od o1 = 7 kg /cm 2 do 02= 8 kg/cm 2, vmesne b re ­ m enske s topn je so znašale vse po i kg/cm 2. Že prof. Taylor je opo­ zoril (4), da se dobe dobra soglasja s Terzaghijevo teorijo samo, če se obrem enitev stopnjuje na ta način, da je vsaka naslednja norm alna obrem enitev dvak ra tn ik predhodne. V našem prim eru, ko smo obrem e­ nitev počasneje stopnjevali, je pač prišel do izraza takozvani plastični odpor. T i p 2 a. Konsolidacija sledi v hidrodinamičnem območju dobro Terzaghijeoi teoriji, če se upošteva razmejitev med hidrodinamično in sekularno fazo po Casagrandeju [s korekturo po L. Š. (5)\ in če se upo­ števa neposredno izmerjeni količnik propustnosti; sekularna konsolida­ cija je intenzivna in ima pri edome- trskem vzorcu velikostno stopnjo primarne konsolidacije. Na sliki 10 je p redstavljena iz­ m erjena konsolidacijska k rivu lja za brem ensko stopnjo od o1 = 1 kg/cm 2 do a2 = 2 kg/cm 2 vzorca B (OI — — OH) zopet s polno debelo črto, teo re tična p a s polno tanko' črto. Skladnost m ed obema krivuljam a je dobra; sekularna konsolidacija je zelo intenzivna in sledi v opazova­ nem časovnem obdobju točno loga- ritm ičnem u časovnemu zakonu. T i p 2 b. Konsolidacijska kri­ vulja ima v prvem časovnem ob­ dobju podobno obliko kot Terzaghi- jeva konsolidacijska krivulja, ven­ dar je dokaj položnejša in se ne prilagodi dobro Terzaghijeoi obliki, čeprav vzamemo manjši količnik propustnosti. Po določenem času, ki je večji — dasi ne bistveno — od konca teoretične hidrodinamične konsolidacije, ustrezajoče Terzaghi- jevi teoriji, preide časovna sovis- nica specifičnih deformacij v loga- ritmično sooisnico. Kot prim er take konsolidacij- ske k rivu lje prikazujem o na sliki 11 konsolidacijsko krivuljo pregnete­ nega vzorca jezerske krede (vzorec C—CL) in sicer za brem ensko stop­ njo od 0!= 2 kg /cm 2 do o2= 4 kg/cm 2 Slika 7 -> s predhodno konsolidacijo pri 1,03 kg/cm 2. Tudi v tem prim eru je treba razm erom a intenzivnejše de­ form acije v prv ih sekundah vsaj deloma p rip isa ti dejstvu, da velja časovno štetje šele po končanem nalaganju obtežbe, ki je trajalo 35 sekund. O pozoriti je treba, da logarit- m ična sovisnost v pravem seku lar­ nem obm očju ne tra ja neomejeno dolgo, tem več se pričenja konsoli- dacijska krivu lja , risana z absci­ sami časa v logaritem skem merilu, po določenem času usločati navzgor. Ta po jav smo opazili p ri vseh p re­ iskavah z jezersko kredo in tudi p ri p reiskavah nekaterih drugih vzorcev. T i p 3. Konsolidacijska krivu­ lja nima v prvem obdobju niti pri­ bližno oblike Terzaghijeve konsoli- dacijske krivulje, temveč se že ta­ koj ob pričetku bolj ali manj pri­ lagodi logaritemski odvisnosti od časa. Pri zelo dolgo trajajočih ob­ težbah se navadno o določenem času konsolidacijska krivulja, ri­ sana z abscisami časa v logaritem­ skem merilu, pričenja usločati na­ vzgor. Ta tip p rikazu je konsolidacij­ ska k riv u lja za isti pregneteni vzo­ rec, ki je služil za prikaz tipa 2 b, toda za in terval višjih norm alnih napetosti od o1 = 8 kg/cm 2 do o2 = = 16 kg/cm 2 (glej sliko 6). Tu nismo konstru irali konsolidacijske krivu lje po Terzaghijevi teoriji, ker ni mož­ no dobiti presečišča tangent po Casagrandeju in s tem 100% kon­ solidacije po Terzaghijevi teoriji. Predhodno je bil vzorec konsolidi­ ran p ri obrem enitvah 1,03, 2, 4 in 8 kg/cm 2, to rej na način, ki ga p r i­ poroča prof. Taylor. T i p 4. Konsolidacijska krivu­ lja se tu v prvem obdobju niti ne približa obliki krivulj po Terzaghi­ jevi teoriji, niti logaritmični črti sekularne konsolidacije, temveč je konveksno izbočena proti abscisni osi časa, nanesenega v logaritem­ skem merilu. Take krivu lje smo opazovali p ri konsolidaciji in tak tn ih vzorcev pla- stov ite je ze rsk e k red e (glej sliko 7). P rim arne kon­ so lidac ijske k riv u lje tu sploh ni mogoče razpoznati. IV. IV. ZAKLJUČKI U poštvevajoč deloma tu d i citirano razpravo L. Šukljeta (5) moremo izvajati iz analize rezultatov labora to rijsk ih preiskav naslednje splošne zaključke: 1. H idrodinam ična faza konsolidacije se p ri m no­ gih edom etrskih preiskavah ne uveljavlja po Terzaghi- Slika 11 jevi teoriji. Zato ni zanesljiva m etoda določanja količ­ nika propustnosti na osnovi konsolidacijske krivu lje n iti v tistih prim erih, ko im a ta podoben potek kakor Ter- zaghijeva (na to so opozorili že nekateri av torji, n. pr. Taylor). 2. K onsolidacijska k riv u lja enega in istega m ate­ riala je lahko enega ali drugega izmed navedenih tipov. O blika krivu lje je odvisna zlasti a) od velikosti predhodne obremenitve, b) od stopnjevanja predhodne obremenitve, c) od stopnje konsolidacije predhodne obrem enitve in d) od višine vzorca. Nadalje je iz prim erjave tipov l a , l b , 2 a in 2 b razvidno, da je resnična konsolidacijska k riv u lja v p ri­ m eri s teoretično Terzaghijeuo tem bolj položna, čim intenzivnejše je kasnejše sekularno usedanje. V prav ugotovitev, da je tip konsolidacijske krivulje odvisen od višine vzorca, m ore im eti velik vpliv pri p re­ soji načina, po katerem se lahko rezu ltati laboratorijske preiskave konsolidacije ekstrapolirajo n a mnogo večjo debelino prirodnih slojev. Laboratorij za mehaniko tal Univerze d Ljubljani je skušal z raziskavam i istih zem­ ljin p ri različnih višinah vzorcev dognati vpliv višine vzorca na način konsolidacije. O dosedanjih rezultatih teh preiskav poroča L. Šuklje v (5) in se s tem v p raša­ njem tu ne bomo podrobneje ukvarja li. SLOVSTVO (1) K. Terzaghi, Erdbaumechanik auf bodenphysi­ kalischer Grundlage, Leipzig, 1925. (2) K. Terzaghi-O . K. Fröhlich, Theorie der Setzung von Tonschichten, Leipzig und Wien, 1936. (3) A. W. Koppejan, Formula Combining the Ter­ zaghi Load-Compression Relationship and the Buisman secular time effect. Proceedings, Rotterdam , 1948. (4) W. Taylor, Fundamentals o f soil mechanics, New York, 1948. (5) L. Šuklje, Influence de Vepaisseur de la couche compressible sur le caractere et la vitesse de la conso­ lidation. (Ve Congres In tern , des G rands Barrages, P a­ ris, 1955.) Ing. Branko Šegvič DK 628.113.5 + 663.632.6 Način zajetja in razsolitev obmorskih izvirov* Problem vode je iz dneva v dan važnejši, vendar m u še vedno ne posvečujem o dovolj pozornosti. S ta ti­ stika OZN iz le ta 1950 p rik a z u je h itro n a ra šč a n je p re ­ b iva lstva na svetu. T o se je v zad n jih 300 le tih p e tk ra t povečalo, po podatk ih Carnegievega inštitu ta v W ashing- tonu pa računajo , da se bo v n as led n jih sto le tih da­ našn je štev ilo p reb iv a ls tv a še po tro jilo . N e raste pa samo število p reb iva lstva , am pak tud i dnevna poraba vode na enega p reb iva lca . N asledn ja ta b e la nam p r i­ k azu je to n a ra ščan je : Č as Število prebi­ valstva v milij. Dnevna poraba vode na 1 prebivalca v 1 Skupna dnevna poraba vode v milij. m3 p red 300 leti 470 ca. 5 ca. 2,35 p red 200 le ti 694 10 6,94 pred 100 leti 1,091 20 81,8 1950. leta 2,000 50 120 po 50 le tih 4,300 100 430 po 100 le tih 7,000 200 1400 V zrok h itreg a n a ra šča n ja p reb iva lstva v zadn jih sto le tih so p redvsem izg rad n ja vodovodov in k an a li­ zacij v n aseljih , om ejitev epidem ij in razv o j zd rav il­ stva z vsemi novim i zdravili. V go rn ji ta b e li je p rik azan a sred n ja dnevna poraba vode v le tu 1950 le s 501 na enega preb iva lca . V naših n ase ljih in m estih se pa porab i danes p re k o 1501 vode dnevno' n a enega preb ivalca , v ZDA p a 3701 dnevno če p a še upoštevam o industrijo , 1050 1/dan. P o raba vode se bo p a še večala, k e r p o treb u je jo po leg in d u strije velike količine vode tud i m elioracije , k i bodo neob- hodno po trebne za rad i p rob lem a p re h ra n e v bodočnosti. Š v icarsk i biolog prof. Jaga j e v svo ji š tu d iji p rikazal, da je in d u s trija onesnažila m nogo evropsk ih rek in po­ tokov. Voda, k i se č rp a iz teh rek , je v ir razn ih obolenj. Poizkusi um etnega d ež ja (iz oblakov) so dali le n ezn at­ * Podrobna študija s teorijo je natisnjena v »Hidrografskem go­ dišnjaku«, 1954, J. R. M., Split od str. 132 do 157 s 16 slikami. ne uspehe in še to na om ejenem prostoru . Poleg tega pogosto zm an jšu je jo n a enem m estu izzvane padavine obseg padav in na drugem , p rav ta k o suhem področju. V padavinskem področju Jad ran sk eg a m orja in oto­ kov, to je n a tre t jin i obm očja naše države, pade v ob­ m očju K rasa 1000—2000 mm, ponekod tu d i 3000—5000 mm padavin , m edtem ko znaša jo te po vsem preostalem delu d ržave prib ližno 700—800 mm. To> se pravi, da pade v področjih brez površinskih voda nekolikokrat več p a ­ davin k o t v naših n a jp lo d n e jš ih p red e lih ali pa skoraj p rav to liko k o t v 80% večjem padavinskem območju Save, ki im a poleg tega še n ep rim ern o večje izh lape­ van je . T a področja b rez pov ršin sk ih voda im ajo n a j­ večjo letno padavino v Evropi, čeprav v letnih m e­ secih ne dežuje. Vse te ogrom ne količine vode ponik­ nejo sk o ra j b rez izgub v k ra šk o podzem lje in ponovno izvirajo na tisočih m estih vzdolž obale in otokov, kot m an jši a li več ji p resiha joč i studenci ali kot podm orski Slika 1. A dap tirana nap rava iz le ta 1952. Postira, Brač vrelci. G lede na to ne bi sm eli naše p rim o rje in otoki b iti b rez vode in pasivni, am pak b i mogli b iti z ozirom na blago klim o naši n a jp lo d n e jš i predeli, k i bi im eli pogoje za več žetev tekom leta. Žal, da večina teh izvirov, k i d a je jo več sto m ili­ jonov litro v dnevno, iz teka v hum oznih p rim orsk ih do­ linah v m orje . Ko ne bi b ila to polslana b rak ičn a voda, bi se dala ko ristno izrab iti, tako je pa neuporabna. Z aradi apnencev in podobnih vodopropustnih h rib in je več ko t 40% celotne površine Jugoslav ije b rez vode. Na svetu je p rib ližno p e tin a zem eljske površine p re ­ k rite s podobnim i vodopropustnim i sloji. Že od n ek d a j se lju d je in s tro k o v n jak i razn ih kontinen tov u k v a r ja jo s p roučevan jem , kako bi ekonom ično razsolili ozirom a dem inera liz ira li slane vode a li celo m orsko vodo p re ­ tvorili v p itno vodo'. Le 15% p reb iv a ls tv a na svetu p ije zares čisto vodo, ostali so pa sk o ra j vedno* izpostav ljen i nevarnostim , k i so združene z onesnaženo vodo. Mnogi narod i na svetu tro šijo danes ogrom ne vsote za štud ij, kako pridob iti iz s lane sladko vodo. O b sta ja že več raz ličn ih načinov dem inera lizac ije m orske vode, toda noben izm ed n jih ni ekonom ičen, pa n a js i g re za kem ični način, način z zm rzovanjem ali izh lapevanjem , ali za način, k i sloni na te o riji nu k learn eg a razpadan ja . Vsi ti način i so* tak o kom pliciran i in dragi, da so jih celo* v A m erik i v večini p rim erov opustili. M orska voda im a 25—30 g soli v 1 litru . D em inera- liz iran je j e ekonom ično šele, ko je le delno slana in im a p rib ližno le 2 g soli/1. T udi to je drago in se iz­ p lača dela ti le tedaj, če so po trebe res velike in k je r je to neobhodno potrebno. Ta p rob lem je za nas zelo važen tak o z gospodar­ skega, socialnega in vo jaškega stališča, saj imamo ravno p ri nas tip ičen visoki kras. P ri p red a v an jih n a g radben i fak u lte ti v B eogradu in v In štitu tu JLA sem podrobneje opisal in s črteži po­ ja sn il način z a je t ja in napravo, k i sem jo rea liz ira l na podm orskem izv iru v Postiri na Braču. K er je snov ob­ sežna in p redm et širše d isertac ije , bom tu po jasn il sa ­ mo p rincip in razu lta te te kaptaže. Izvir leži 2 m pod m orsko g ladino in je oddaljen p rib ližno 20 m od obale. N ah a ja se v ca. I m debeli p la sti p roda, k i leži nad apneničasto parak lazo , k i je tek tonskega porek la . Tu je b ilo pe t do šest izvirov- v relcev s skupno in tenzite to 5—7 1/sek. N a z a je tju se v rše še sedaj dnevna opazovanja, dekadno p a se vze- m ajo vzorci za analize, ki jih v rši Epidem iološki zavod v Splitu. P rinc ip nap rave je, da se z navideznim dvigom k o n ­ stan tne g lad ine podzem ne vode nad m orsko površino omogoči n a ra v n a razsolitev slan ih izvirov, ki se n a h a ­ ja jo pod m orsko gladino ali ob sam i obali. S staln im vplivom specifično tež je m orske vode na vode v k ra- škem podzem lju in z raz liko v h idrav ličnem tla k u (pie- zom etru) p ri izviru, ki je konstan tno dv ignjen in av to ­ m atično u ravnan , je onem ogočena d ifuzija m orske vode, ki p ro d ira v apofize (vodne žile) podzem ne vode po n e­ šte tih razpokah , četudi so te vezane direktno* ali ind i­ rek tn o z m orsko vodo. S to n ap rav o se elim in ira tud i even tua lno d ina­ m ično delovanje , ki n as ta ja za rad i tokov podzem ne vode n a posam eznih m estih zoženih apofiz in p arak laz pod morsko* gladino. Ta n ap ra v a lahko omogoči tu d i postopno poveča­ n je podzem ne akum ulacije . S tem bi pa mogli posta ti mnogi izviri, k i p resiha jo , stalni. Sm oter je , da slano podzem no vodo s ca. 20 g soli/1 p re tvorim o v p itno vodo s ca. 0,5 g soli/1. To pa dosežemo v 20 do 40 dneh po m o n tiran ju nap rave p ri ugodnih m eteoroloških in d ru ­ gih razm erah . Po te j dobi so m ožna m an jša n ih an ja glede slanosti, dok ler se ne ustvarijo* razm ere za večje akum ulac ije vode v podzem lju, ozirom a dok le r niso zap rti ali za je ti tu d i ostali izviri na o toku ali n a pod­ ročju . T ako n ih an je se lahko po jav i tu d i v p rim eru p o m an jk ljive izvedbe k o t je to n. pr. na o toku Braču. V SUZUP p r i P redsedstvu v lade FLR J in tudi p ri JLA je bilo dovolj razum evan ja za te poskuse, toda prav tisti, k i so zadolženi, da sk rbe za m ateria lno stran , niso pokazali dovolj zan im anja. Slika 2. »Nova naprava«. G ornji del p red kap tažo v Postiri leta 1953 Že na strokovnem posvetovanju h;ta 1949 so* so*glasno ugotovili, da ta rešitev problem a ne p o treb u je d rag ih insta lacij in da so teo re tske razlage in p rik azan e shem e tako p rep rič ljive , da se b rez pom isleka ta k o j priporoča izvedba poizkusa itd. Nočem om eniti m a teria ln ih težkoč in nerazum eva­ n ja tistih , k i so b ili zadolženi, da mi pom agajo. M ateria l in osnovni pripom očki za delo so b ili d ostav ljen i šele ob koncu del in še to nepopolno*. Redna opazovanja n a za­ je t ju se pa o p rav lja jo s popolnom a p rim itivn im i n a ­ pravam i. P ri p rvem preizkusu (21. IV. 1951) je bila za je ta voda v globini 2 m in to z n a jp rim itiv n e jšo im proviza­ cijo. T edaj je voda im ela 0.54 g soli/1, m edtem ko ima vrelec, za je t z batom etrom , ob ičajno ca. 20 g soli/1, m or­ ska voda pa 25—27 g soli/1. A naliza H igienskega zavoda v Splitu je pokazala, da je z a je ta voda dobra in upo­ rab n a ko t p itn a voda. Leta 1952 je bilo- na strokovnem posvetovanju , k a terega so* se udeležili tud i stro k o v n jak i iz drug ih rep u b lik in na katerem so razm otriva li tudi d ru g e inozem ske in domače predloge in sistem e, sp re­ je to , da se poizkus po* m ojem sistem u fin an sira in izvede še v istem letu. Ne d a bi b ila p re sk rb lje n a sredstva, se je s pom očjo K om ande vo jne m ornarice v Splitu in LO P ostira pristopilo* k im provizaciji z a je t ja z zelo p rim i­ tivno napravo, ki je b ila n ap ra v ljen a na m estu samem. Po nepopolnih 3 m esecih, ko b ližn ji izviri še niso b ili in jicirani in so propuščali velike količne vode (glej d iagram od A—B), to re j, ko še ni b ila z a je ta vsa voda z zadovolju jočim h idrav ličn im tlakom , čeprav je to eden od osnovnih pogojev, je bilo kom isijsko ugotov­ ljeno, d a zah teva LO P ostira p o ln je n je svo jih skoraj stalno prazn ih cistern s kap tirano dem ineralizirano vodo, k a te re odteče dnevno prib ližno pol m ilijona litrov ne­ izkoriščene v m orje. Z zapisnikom je b ilo konsta tirano , da so z rela tivno1 enostavnim za je tjem p riš li do pitne vode. Podm orski v re lec je vseboval 20 g soli/1, v re ­ ze rv o arju za je ta voda pa 0,65 g soli/1. K om isija je ugo­ tovila, da je kap taža pozitivna in rezu lta ti popolnom a zadovolju joči te r da voda lahko rabi k m etijs tvu , p ra n ju in p itju . N ekaj dni zatem je slanost za je tega podm orskega v relca p ad la od 0,54 soli/1 n a 0,05 soli/1, k a r je b ilo z analizo- ugotovljeno (v diagram u točka C). Ta slanost je 10-krat n iž ja ko t jo zah tev a jo naši p redp isi, k i se nanašajo ' izključno le n a m orske vode, k je r m ore po­ večana slanost b iti znak onesnaženja . G lede na p red ­ log iz le ta 1952 za ang leške p redp ise pa je ta slanost 20-krat nižja. V vseh teh m esecih (od C—D) je bilo n i­ h an je slanosti od 1—2 g soli/1, včasih tu d i 3 g soli/1, ker sosednji izviri še niso bili in jiciran i in ker je b ila cela kap taža zarad i nedovoljn ih sredstev ta k o j ob začetku previsoko postav ljena. P ri velik i oseki ostanejo ' celotna nap rava in dovodne cevi vse izven m orja . P o leg teg a so pa še otroci s kam en jem za trp a li odprte n ap ra v e in s tem za preko- 80% zm anjšali p re to k vode. Voda si je m orala n a jti novo pot, to je nov v re lec v v eč ji globini. Že p ri p rv ih doseženih uspelih poizkusih k ap taž e je LO P o stira ustm eno in pism eno u rg ira l, da se napoln ijo ta m k a jšn ji reze rv o arji s to vodo, dasi je ta im ela teda j še 2,3 do 2,6 g soli/1. V dnevniku, k i ga h ran i čuvaj kap taže , lahko či­ tam o m n en je ljuds tva . V n jem je pisano n. p r.: »Javno m n en je je , da so doseženi 100% uspehi in ljuds tvo prosi, da se cisterne napo ln ijo z vodo, k e r je ta zelo dobra.« T edaj j e b ilo 2,4 g soli/1. Tudi sodba k ra je v n e g a zd rav ­ n ika, ki je zapisal: »Danes je voda dosti dobra« (pri 1,9 soli/1) je značilna. To sem napisal, k e r so naši p red ­ pisi p restrog i in to le rira jo le 0,5 g soli/1. Ti p redp isi se uvodom a n as lan ja jo n a o rganolep tične zah teve, te pa znaša jo v p rim orsk ih k ra jih 2—2,5 g soli/1. Poleg tega pa vemo, da velika količina k loridov ni škodljiva, n a j­ m an j pa poleti. V H rvaškem primo-rju že od n ekda j redno m ešajo deževnico v c iste rnah z m orsko vodo. Znano je tudi, da j e po trošn ja soli in slanih r ib na jugu in p ri lad ijsk ih k u r ja č ih ob času velik ih vročin večja. P ri p o ten ju je nam reč izguba k loridov večja. T akoj v začetku oktobra 1953 smo uspešno injicirali m orski izvir (četudi so sm atrali, da to ni možno) in mon­ tira li novo av tom atsko napravo. D elo je trajalo- dva meseca. Ko so- delali je bil izvir široko o d p rt in je d a ­ ja l 4 do 6-krat več vode kot običajno. Po m ontaži je nastop ila jesen i m očna suša in naprava, k i omogoča prirodno- dem ineralizacijo , ni m ogla h itre je v rš iti raz- so ljevan ja . Na to sem že p re j opozoril. Nova, ozirom a d ru g a kom isija , k i je b ila p ri kap- taž i v začetku ok tob ra 1953, to je ob času sam e m ontaže naprave, k i še ni b ila dovolj regu lirana, je ugotovila, da d a je izv ir vodo z 11,8 g soli/1, 10 dni k asn e je pa samo 3,4 g soli/1. (Ta podatek 3,4 g soli/1 j e bil k a j čudno ilu ­ s tr ira n v decem bru istega le ta na konferenci hidro- tehn ikov v O patiji, čeprav nisem n iti om enil d ruge n a­ p rav e n iti ne d ru g e kom isije, k a te re za k lju č k i mi še do danes niso znani.) S lanost je še n a p re j u p ad a la in je ob koncu le ta znašala 1,12 g soli/1, pozneje pa celo 0,77 g soli/1 in 0,61 g soli/1; s red n ja slanost je znašala ca. 1.5 g soli/1, p ri tem p a n i vzeta v poštev slanost 2,5 g soli/1 ob koncu fe b ru a r ja ko so napravo p o p rav lja li (pod ai, Ci in c»), n iti ne slanost od 10. VI. (d) z 2,26 g soli/1, ko je ob velik i plim i osta la n ap ra v a pod m orjem . V tem času je ugotov ljeno v dnevniku , da je b ila voda v prvi polovici tega leta 30 dni m alo slana, 58 dni dobra, 93 dni pa p rav dobra. To- je več k o t zadovoljivo, če vzamemo- v poštev, d a je možno re z e rv o a rje napo ln iti v 3—4 dneh, to je v onih, ko je voda p ra v dobra. Nova n ap ra v a je dosegla sk o ra j 50% boljše rezu lta te ko t n ap ra v a v p re jšn jem letu . Niti p re jšn ja n iti d ruga n ap rav a ne rea g ira ta p rav ilno ob času velike- oseke, to pa zarad i p rem a jh n e globine kap taže , ki bi m orala biti izkopana v kam nu 20—50 cm globlje. Šele ko se bo za­ je lo ozirom a vsaj delno zaprlo- o sta lih 20—30 slanih iz­ virov, se bo povečala ak u m u lac ija vode v podzem lju že v prv ih le tih in s tem še bolj zm an jšala slanost izvirov. Izviri, k i sedaj ob velik ih sušah p resahnejo , bodo sta ln i in bodo nenehno k o ristili ljudstvu . P rednost sistem a za p rirodno dem ineralizacijo , ki je u p o rab ljen na otoku Braču, je z ekonom skega v id ika prav v tem , k e r je potrebno- za m an jše izvire samo 2 m 3 betona in samo ena, enostavna, av tom atična naprava, ki je težka samo nekoliko kilogram ov, ki je ni treb a n ik d a r k o n tro lira ti. Vsi d rug i sistem i pa zah tevajo ogrom ne in v estic ije za in sta lacijo , za opera tivne stroške, za energ ijo in režijo pa p reko 50—70 m ilijonov d inarjev letno, k o lik o r zah teva n. pr. k em ijsk a dem ineralizacija, p ri čem er se p a doseže le razso-litev o-d 2 g soli/1 na 0,5 g soli/1, ne pa razso-litev 25 g soli/1 in še to samo p r i slabih izvirih do 6 1/sek. Tako p re tv a r ja n je m orske vode v pitno je to re j 10-krat d ražje. Poznano je , da p r i nas voda le red k o k d a j ustreza vsem zah tevam predpisov v pogledu kvalite te . Zado­ stiti m ora 18 zahtevam . Na Braču k ap tira n a in dem ine- ra liz irana voda zadovo lju je do sedaj vse zahteve san i­ ta rn ih , fizikaln ih , kem ijsk ih in bak terio lo šk ih p reg le­ dov. Res je pa po trebno to vodo pogosto- kon tro lira ti bak terio loško. Kemično- pa u s trez a organoleptično vsaj 80°/o dni. G lede te m p era tu re voda zado-vo-ljuje-, k e r ima sk o ra j konstan tno tem p era tu ro ca. 14° C. Z adnja le ta se po vsem svetu tru d ijo in v lagajo vedno v eč ja sredstva, da bi našli ekonom ičen način p re ­ tv a r ja n ja m orske vode z na jraz ličn e jš im i sistem i clemi- nera lizacije . Od teh so n a jb o lj znani kem ijsk i (z za­ m enjavo jonov-excenderi), k i je poznan že o-d le ta 1938 in je p a ten tira n v ZSSR le ta 1942, v A ngliji pa le ta 1945, fizikaln i proces (k ris ta lizacija z zm rzovanjem ), ki je po­ znan v A ng liji od le ta 1926, p a ten tira n pa v ZDA le ta 1944, ter način z elektroosmozo, ki je paten tiran v Nem­ čiji le ta 1922 in ga sedaj izpopolnjujejo- v ZDA, N em čiji in d rug ih državah. Ti n aš te ti sistem i so se oddvojili za­ radi svo je ekonom ičnosti od d rug ih sistem ov, čeprav sta h id rav lika W illiam in A nelm ann iz K alifornije v Me­ tropo litan W atte r A. W. W. A. le ta 1950 izrazila v za­ k lju čk ih sledeče: »Z inžen irskega sta lišča je možno pitno vodo p ridob iva ti iz slane p a tud i iz morske- vode. Ta se tu d i dobiva toda za 12—500-krat d raž je (kar je od­ visno od slanosti vode), k o t zn aša jo povprečn i strošk i d anašn je vodne presk rbe. V ideti pa je , da v b ližn ji bo­ dočnosti tu d i glede n a d an ašn jo stopnjo- tehn ike ne bo možno n a j t i ekonom ičnega nač ina p rid o b iv an ja vode za po trebe in d u strije , k in e tijs tv a in gospodinjstva.« P išeta pa, da n a j ta opom ba n e vp liva negativno, k e r je na svetu m nogo k ra je v , k je r n i d ru g ih izvirov in k je r je voda brezpogo jno potrebna. M edtem m enijo d rugi s tro ­ k o v n jak i (iz W ashingtona): » . . . n i tre b a m isliti, da bi se mogle vse potrebe zadovoljiti z izpopolnitvijo le enega sam ega načina, k i bi služil vsem sm o tro m . . . , procesov dem ineralizacije , k a te rih skupn i s trošk i b i mogli k o n ­ k u rira ti drugim izvirom vode na celinsk ih p rede lih ZDA, do danes še niso iznašli.« P rednosti tega sistem a p riro d n e dem ineralizacije , ki je izvedena na otoku Braču, je v p rim erjav i z drugim i sistem i na svetu p rav ilno nag lasil član prve kom isije Mr. ph. in kem ik m ajo r M ajer M usafija v č lanku: »O m ožnosti u p o rab e m orske vode za p itje« v M ornariškem g lasn iku št. 1/53, k je r za k lju č u je s sledečim i s tavk i: »Že Čudno je , d a m i še do danes ni b ila dana soglasnost za izvedbo p red laganega enostavnega p ro to tipa n ap rav e in to po m ožnosti na drugem m estu. Z n a jv eč jim i n a ­ pori mi po izkušajo p rep reč iti, da z m inim alnim i sredstv i p resk rb im vso O p a tijo z vodo. T ežave so mi delali celo v le tu 1952, to' je te d a j, ko so b ile po naših o tokih vse c iste rne p razne in ko so se tro šili ogrom ni zneski za tra n sp o rt vode, nam esto da bi bili pristop ili h g radnji p red lag an eg a p ro to tip a in k m asovni iz g ra d n ji kap taž , k a r b i b rez dvom a k o ris tilo ljudstvu , poleg tega pa tud i sam i izpopolnitv i te g a sistem a. Ni tre b a da bi in te resi ljuds tva (higiena, km etijstvo , gospodarstvo, ž iv ino re ja in turizem ) in v o jsk a sam a še čakali n a p repo trebno „MORSKA m A • 2S-27 gr/lit Cl s i n u m 2 [ i i M S T W TU M I Z 1953 i - n i n I I M E 7 W 1354 1 A D A P T / P A N A N A P R A V A N o m m \ N O V A ! A P R A V A v 1 9 5 3 /5 4 L SISTEM / S L 1 / llSISTCM / SISTEM /SL. 2 / Slika 3. D iagram slanosti sedaj je možno iz vsega sk lepa ti na določene ko ristne za k lju č k e o oceni in izbiri navedenih m e to d . . . Zdi se nam , da bi k a p tira n je izvirov v m o rju a li ob m orju po načinu, ki ga p red lag a ing. Šegvič, predstav lja lo ' r e la ­ tivno' n a jb o ljšo rešitev v pogledu ko ristnega in cene­ nega za je m a n ja vode za p it je in drugo uporabo v m no­ gih k ra jih našega o točja in prim orja.« Jasno' je , da je p re tv a r ja n je m orske vode v p itno za ves sve t zelo važno, četudi je p rid o b iv an je te neeko ­ nomično. T a sistem p rirodne dem ineralizacije b i se pa mogel ekonom ično uporab iti tam , k je r so podm orski v relc i in izv iri slane vode ob obali, kot v našem p r i­ m o rju in n a otokih od T rs ta do> Č rnogorskega p rim o rja in d a lje vzdolž a lbanske in grške obale. , K arak te ris tičn a in ekonom ska te r p rak tičn a p re d ­ nost teg a sistem a je v tem, da postane vsa izvorna voda izv ira a li v re lca pitna. G lede n a veliko število tak ih izvirov pom eni to v bodočnosti p repo rod za km etijstvo , živinorejo', tu rizem in sploh za ekonom ski in socialni dvig. vodo, četud i bi to b ilo v n asp ro tju z in te resi n eka te rih . B orba s p riro d o j e b ila dolga in težka, toda b o rb a p ro ti predsodkom in oviram je b ila še te ž ja in še tra ja , če­ tud i j e dobljen p rv i p a ten t le ta 1949, d rug i pa le ta 1953. D obronam erna in n ep ris tran sk a k r itik a naših s tro ­ kovnjakov , ki so prisostvovali razlagam , p red av an jem ali kom isijam k ak o r tud i tehn ičn i za k lju čk i t r e t je ko ­ m isije in podatki, k i so jih zb ra li lju d je na B raču, bi s tv a ri ko ris tili pa n a j bi b ili dostav ljen i na ta ali oni način. Problem vode v naših pasivnih k ra jih je treb a re ­ šiti čim prej, k e r j e v in te resu naše socialistične sk u p ­ nosti. O pom ba: Ob koncu avgusta le ta 1953 je p rispe l odlok K om isije za m edicinsko-znanstvene p reiskave, ki je dela finansira la , da se kap taža p red a LO P o stira v izkori­ ščanje. T reb a p a je še d a lje opazovati g iban je slanosti. O tem je LO P ostira b il d irek tn o obveščen. Ing. F rance D olničar DK 628.392 Odvajanje odplak v morje S tem, da smo Slovenci dobili morje, čeprav le m aj­ hen košček, so nam dane raznovrstne naloge, med d ru ­ gim tudi kom unalnega in liigienskotehničnega značaja. Po Ita lijan ih mačehovsko zapostavljenim m estom in n a ­ seljem bo treba preskrbeti zadostno količino p itne in porabne vode. Predvidene so obsežne investicije za g rad ­ njo pristaniških in industrijsk ih naprav, zdravstvenih ustanov, letovišč itd., da bi se zaostali k ra ji našega P ri­ m orja čim hitreje gospodarsko dvignili. Na ne poslednje mesto kom unalnih nap rav pa bo v zvezi z gospodarskim dvigom nujno uvrstiti ustrezno odvajanje in čiščenje od­ p lak in drugih odpadnih snovi. Ta naloga bo tem bolj pomembna, če pomislimo, da v neštetih poslopjih p rim or­ skih mest še dandanes, v drugi polovici 20. stoletja, n i­ m ajo niti ustreznih suhih, ka j šele sodobnih splakoval- nih stranišč. Kako bomo uredili odstranjevanje tako m estnih kot industrijsk ih odplak, je za nas v P rim orju poseben pro­ blem zaradi samega značaja morske vode, zarad i vpliva plim ovanja (bibavice) in zaradi nestalnosti m orskih to ­ kov v členovitem obrežnem pasu, ki ga sestavljajo večji in m anjši zalivi. Morje je sicer ogromen vodni rezervoar, ki je sposoben, da sprejm e in predela odplake s celine, vendar lahko pri tem nastanejo težave dokler se odplake v m orski vode zadostno ne razredčijo . Slanost morske vode je v zalivih in ob izlivih rek m anjša ko t na odpr­ tem m orju zaradi dotoka sladke vode s celine. Topnost kisika je v morski vodi zarad i vsebine soli m anjša kot v sladki vodi (v oceanih za ca. 20%). Morska voda zato ne m ore obdržati tolikšne količine odpadnih snovi v raztop ljen i obliki kot sladka, po jav lja se izko- smičenje in odlaganje kala. Ker im a m orska voda last­ nost konserviranja, se organske snovi razk ra ja jo v njej za polovico počasneje kot v sladki vodi. O dplake so n a ­ vadno toplejše kot m orska voda in specifično lažje, tako da splavajo na površino, k jer se tvorijo nevzgledni »oto­ ki« nesnage in širijo sm rad, ki je tem močnejši, čim večja je vsebina sulfatov v m orski vodi. Ti pojavi v razdalji več kilom etrov od obale ne povzročajo n ikak ršn ih ne­ všečnosti, tem bolj pa ob sami obali, zlasti v bližini ko­ pališč in na p litv ih p lažah. V tak ih prim erih je treba odplake pred izpustom v morje ustrezno očistiti, vse­ kakor pa čim globlje zaustiti (8 m in več), da se čim te­ m eljiteje razredčijo z morsko vodo. V tem pogledu so k ra ji slovenskega P rim orja v neugodnem položaju, ker je obala povsod razm erom a plitva, razen v pristaniščih , kam or pa iz zdravstvenih in estetskih razlogov ni dovo­ ljeno odvajati odplak. Polaganje kanalov na večje raz ­ dalje od obale, k je r bi dosegli zadostne globine, je te ­ žavno in drago, zato ne p reosta ja drugega kot tem eljito čiščenje odplak. »Otoki« nesnage od odplak na m orski gladini so zelo razsežni in se določa njihova površina po- form uli Im- hcffa in F a ira 0 = 1,4 (3,3 — P) v ha na 1000 prik ljuče­ nih oseb, k je r je P log. štev ila p rik lju č en ih oseb v t i ­ sočih. Tako je n. pr. za 10.000 oseb O = 32 ha, za 25.000 oseb O = 66 ha itd. N asprotno od b iološkega ra z k ro ja je bak terio loško samočiščenje- m orske vode približno' t r ik r a t h itre jše od sladke. Pač pa jei b ilo ugotovljena, d a im a ste riliz irana ali k lo r ira n a m orska voda m an jšo b ak te ric id n o sposob­ nost k o t n es te riliz iran a , k a jti no rm alna m orska favna in flo ra sta, pogoj za to sposobnost. V m orsk i vodi so tud i ogrom ne reze rv e a lk a lij, za to j e morska, voda spo­ sobna n ev tra liz ira ti ve like ko lič ine k islih ind u strijsk ih odplak, n e da bi se p ri tem bistveno' sprem enila n jena pH vrednost. Č e teče skozi obm orsko m esto a li v n jegovi bližini reka, lahko speljemo odplake nam esto v m orje vanjo. V rek i se p o ja v lja do' določene ra z d a lje vpliv plim o­ vanja. T a vpliv je odvisen tak o od višine plim e, k i teče d v ak ra t dnevno' po> toku navzgor, ob oseki pa zopet navzdol, k ak o r tud i od p re točne ko lič ine rečne vode. Slanost vodotoka, pom ešanega z morsko- vodo- raste n a ­ vzdol od zg o rn je m eje vpliva p lim ovan ja v reki. Iz s topn je slanosti rečne vode j e m ožno določiti pretočno h itrost vodotoka v področju p lim ovanja . P retočna h i­ tro s t se seveda, sp rem in ja z vodno količino, ki jo> reka p rinaša od zgoraj. Sposobnost u s tja vodotoka za sp re­ jem an je odplak je odvisna predvsem od stopnje razred- čen ja z m orsko vodo' in n e to liko od procesa samoči- ščenja. Slednje — kakor rečeno — poteka v m orski vo­ di za polovico počasneje kot v sladki in j e zarad i tega ta proces v p lim ujočem vodovju oviran . R azredčenjc rečne vode in n jen eg a onesnažen ja je tem m očnejše, čim d lje pod zgornjo- m ejo vpliva plimovanje-, to re j čim bliže u s t ja re k e so- spe ljane odp lake; to pa zato-, k e r je n a teh m estih ob plim i na razpolago' več ja količina m or­ ske- vode za raz red čen je odplak. Zmogljivo-st rečnega iz­ liva za sp re jem odplak je možno še povečati, in sicer s tem, da u s tje naravnam o in ga razen tega uredim o v obliki trob lje . Ing. F rance D olničar DK 628.38 Gospodarsko izkoriščanje odplak O dplake ali odpadne vode so tekoči odpadki iz gospodinjstev, naselij in in d u strijsk ih p o d je tij. K er so odp lake sicer n u jen a nezaželen s transk i p ro d u k t tako v sak d an jeg a ž iv lje n ja k o t in d ü strijsk e p ro izvodn je , se jih skušam o znebiti n a k a r se da enostaven način tako, da jih odvajam o po n a jk ra jš i poti v vodotok a li v zem ­ ljo. D a tak način o d stran jev a n ja odplak ogroža člove­ ško in ž ivalsko zd rav je , da nam k v ari izvore p itn e in po­ rabne vode, je dovolj znano. Vse prem alo pa se zavedamo, da z nep rav iln im o d stran jev an jem odplak oropam o n a ­ rodno gospodarstvo za ogrom ne količine dragocenih snovi, ki bi jih lahko* s p ridom izkoriščali. D ovolj zgo­ vorno je že sam o dejstvo, da z odplakam i pošiljam o v m orje na tisoče ton fosfatov in n itra tov , ki jih moram o potem d o b av lja ti po ljedelstvu v oblik i um etnih gnojil. To pa so močne soli, k i sčasom a zm anjšajo plodnost zem lje, dočim se z naravnim i gnojili, m ed k a te re sodi tud i k a l iz odplak, s tru k tu ra in ž iv lje n je ta l (edafon) regenerira in bogati s h raniln im i snovmi. Z razčlenitvijo raznih kategorij odplak se lahko prepričam o, katere in koliko snovi je možno iz n jih izkoriščati. G no jilna vrednost h išnih in m estnih odplak te r usedlega k a la iz n jih je splošno znana in je tu k a j ne bomo obravnavali. K oličina m aščob znaša v m estn ih odp lakah 5—10 g na osebo dnevno in je odvisna od tega, koliko in kakšna in d u strija je p r ik lju č en a n a m estno kanalizacijo ; n ad a lje je količina odvisna od načina p re ­ h ran e p reb iva lstva . M aščoba se zad ržu je v posebnih lo­ vilcih. k je r pa se izloči le ca. 5°/o vse maščobe iz odplak. Ker se m aščoba o rganskega izvora p ri g n itju k a la z n jim v red ra z k ra ja in s tem poveča količino feka lnega plina, je možno maščobo na ta način mnogo racionalneje izko ristiti kot z lovilci. Pač p a se izplača loviti m aščo­ bo iz svežih kuhin jsk ih odplak večjih hotelov, bolnic, in te rnatov , vo jašn ic in menz te r jo oddaja ti v m ilarne ali to v arn e m azil v predelavo. P ri gnilobnem raz k ro ju odplak in usedlega k a la o r­ ganskega izvora se tvori plin, ki sestoji predvsem in m eta­ na, ogljikovega dioksida in dušika. V m ehanskih čistilnih napravah lahko pričakujem o povprečno 20 1 fekalnega p lina na osebo dnevno. N jegova ka lo rična v rednost se giblje med 5500 in 7000 kcal za l m 3. Če iz p lina izlo­ čimo ogljikov dioksid z izp iran jem z vodo pod p r i t i­ skom, dobim o ogljikovo kislino in čisti m etan z 8500 kca l/m 3. Fekalni p lin je možno izkoriščati na različne načine. P redvsem se z n jim ogrevajo gnilišča čistiln ih naprav , da bi se pospešil raz k ro jn i proces in povečalo p ridob ivan je p lina ; p rav tako je s fekalnim plinom možno ogrevati ob ratne p rosto re čistilne naprave. N a­ d a lje lahko služi feka ln i p lin kot pogonsko sredstvo za m oto rje v čistiln i naprav i, s čim er prištedim o druge energetske vire; za 1 KMh je potrebno največ 0,5 m 3 fe­ kalnega plina. F ekaln i plin se da dobro' m ešati s sve til­ nim plinom m estne plinarne, ki im a znatno m anjšo k a ­ lorično vrednost (5000—4000 kcal). Kot pogonsko sred­ stvo nadom esti 1 m 3 m etana 1,351 bencina, k ar pomeni, da nam sam o v L ju b ljan i u h a ja s feka lijam i d n e v n o kakih 2000 1 bencina ali 14 m ilij kcal. Še večje gospodarske v redno te kot iz h išnih in m estnih odplak se dajo p ridob iva ti iz n a jrazn o v rs tn e j- ših in d u strijsk ih odplak. Da ne bomo do sk ra jn o s ti p re- n ap e n ja li sam očistilne sposobnosti našega vodovja in sp rem enili postopom a naših vodotokov v k loake te r za trli v n jih vse vodno živalstvo in- rastlinstvo , bomo končno že vendar le m orali p riče ti s sistem atskim či­ ščenjem in d u s trijsk ih odplak. Č istilna n ap rav a pa po­ meni za vsako in d u strijo nep lodne investic ije ; zato m o­ ram o strem eti za tem, da zm anjšam o tako količino kot škod ljivost odplak. Č e iz odplak izločim o za vodno gospodarstvo škodljive, za narodno gospodarstvo pa ko ­ ris tn e snovi, smo dosegli oba sm otra, k a jti na ta način grobo očiščene odplake lahko ponovno upo rab ljam o kot ob ratno vodo. V n ad a ljn jem bom o izvršili bežno a n a ­ lizo gospodarskega izkoriščan ja nek a te rih in d u strijsk ih odplak. V k l a v n i c a h in n jim sorodnih ob ra tih odha­ ja jo v odpad velike količine m asti, predvsem p ri čišče­ n ju črev. Za vsak 1 q zak lane živine znaša le tna količina m asti 0,45 kg. M astni k a l iz k lavn ic v sebu je 20—30 % m asti. V k lavn icah v Sloveniji g re na ta način letno v izgubo k ak ih 2200 kg m asti, k i bi jo s pridom lahko p red e la li v m ilo ali v tehn ično mast. K ri zak lane živine lahko služi delom a za človeško p reh rano , večinom a pa se u p o rab lja za p redelavo v album in, k rvno moko*, f i­ b rin in k rv n i serum te r služi za m očna živ inska krm ila , k o t odlično gnojilo in končno v fa rm ac iji in in d u striji. Iz živalskega d robov ja in žlez se z nasičen jem z NaCl p r id e lu je jo s ir ila k o t e k s tra k t ali p rašek in pa razni horm onski p re p a ra ti k o t n. pr. insulin , tiroksin , a d re ­ nalin , p ro lak tin itd. Če ni drugačne uporabe, n a j bi se v sa j izva ja lo kom postiran je odplak k lavn ic s p rim esjo m estnih smeti, s čim er se p ridobi odlično gnojilo. Z de- h id rac ijsk im postopkom s prim esjo živega ap n a se iz odplak p ridob iva gno jilo v prahu . V odp lakah od p r e d e l a v e r i b so v e lik e ko li­ čine maščobe, k i jo je tre b a za jem ati in izkoriščati. Predvsem pa so tu vredni izkoriščanja trd n i rib ji odpadki, t. j. glave, koščeno ogrodje, p lavu ti in luskine, iz k a te rih se izdelu je r ib ja m oka za živ insko krmo' ali pa za gnojila. V s t r o j a r n a h in u s n j a r n a h je tre b a čim popolneje odločiti ščetine in dlako, jih očistiti, posušiti in nato oddati v p redelavo ščetk in čopičev. Na m esni s tran i kož so često znatne količine m aščobe, k i jo je treb a skrbno* posneti in izkoriščati. O dpadk i kož (mez- dra) se od d aja jo v n ad a ljn jo predelavo v k le ja rn e ali pa za izdelavo b e ljak o v in sk ih p repara tov . V endar ugo­ tav ljam o p ri p reg led ih , da je v odp lakah še vse p reveč grobih snovi, k i ne bi sm ele p r ih a ja ti v kanale . A pnene kopeli b i b ilo tr e b a povsod u red iti tako, d a b i osta la p re težna ko lič ina apna v bazenih, ne pa o d teka la v kana le ; na ta način se štedi z apnom in zm an jša visoka a lka lnost odplak. Iz rab ljen o čreslovino je tre b a n e v tra li­ z ira ti z apnom , zm ešati z odpadki svežih kož in s h lev ­ skim gnojem te r n a to 2—3 m esece kom postira ti, s čim er pridobim o dobro gnojilo. O dp lake iz krom ovoga s tro ­ je n ja v sebu je jo navadno nedovoljene količine krom o­ vih soli, k i bi jih b ilo tre b a zato in pa zarad i štedn je zopet p ridobivati. O dpadk i u sn ja se v novejši dobi iz­ ko rišča jo za izdelavo razn ih sin tetičnih izdelkov. V p i v o v a r n a h se trop ine slada gotovo povsod izkoriščajo za živ insko krmo. V odplake pa se navadno izpuščajo odpadki iz f iltrsk ih stiskaln ic p ri k v ašen ju piva, nam esto da bi se u p o rab lja li za živinsko krm o, k e r vsebu jejo m ed drugim delce kvasa, ali pa n a j bi služili vsaj za gnojilo. Tudi nečistoča od p re c e ja n ja hm elja n a j bi se u p o rab lja la za gnojilo , nam esto da o dhaja v odplake. Za k u h a n j e ž g a n j a se izkoriščajo samo og lji­ kovi h id ra ti, ostale snovi p a g redo v kvašo ali žlampo, ki je zato zelo kvalitetno krm ilo za živino, ker vsebuje protein , m aščobo in nedušičnate ek s trak te . Tudi pri ostalih tehnoloških postopkih je treb a izločati trdne o rganske snovi na sitih ipd. te r jih skrm iti obenem s kvašo. V m l e k a r n a h , v k a te rih se m leko sam o p as te r i­ zira, gredo v odplake p rec e jšn je količine m leka v sp re ­ jemnici. Razlito mleko in odplake od pom ivanja vrčev bi b ilo zato treb a zb ira ti v posebnih bazenih in vsebino izkoriščati za p rašič jo krm o. O dpadni p ro d u k t m aslarn je p in jenec , s ira rn pa siro tka; obe snovi sta močno ko n cen triran i in se v nobenem p rim eru n e sm eta odva­ ja t i v odplake, tem več ju je treb a ustrezno izko ri­ ščati. P in jenec se u p o rab lja tako za človeško (osvežu­ joče pijače) kot za živ insko p reh rano . Iz siro tk e se p r i­ dobiva m lečni s ladkor, m lečna k islina in be ljakov ine. V sebuje mnogo v itam ina B, te r se iz n je izd e lu je jo tudi k rm ila za do jenčke. V novejši dobi p rev a ja jo ' si­ ro tko z vp ariv an jem v suho substanco', k e r se n a ta način n a jb o lje izk o ris tijo h ran iln e snovi in p r id e lu je močno krm ilo. Na podoben način se tud i p in jenec p re­ deluje v izpariln ih nap rav ah v močno krm ilo, K jer se p redelava pin jenca in sirotke ne izplača, ju je treba u p o rab lja ti surove za živinsko krm o. Tudi iz osta lih m lekarnsk ih odplak je treb a p red izpustom v kana le tem eljito posneti m aščobo in jo izkoriščati. Iz odp lak od p ro izvodn je m a r g a r i n e , j e d i l n e m a s t i in o l j a je p rav ta k o tre b a tem eljito ' posneti m aščobe in jih o d d a ja ti v m ilarne. P ri p rocesu s t r je ­ v an ja m asti se u p o ra b lja jo nikljeve* soli, k i j ih je treb a v celo ti p rid o b iv a ti n aza j. Za živinsko k rm o so u p o rab n i tu d i raz ličn i odpadki iz tovarn za š k r o b , ki se p r id e lu je iz k ro m p irja , p še­ nice, riža in koruze. O d p lak e od m eh čan ja k o ru ze se izkoriščajo tud i v p ro izv o d n ji pen icilina, k v asa in be­ ljakovin . V to v a rn ah s a d n i h in z e l e n j a d n i h k o n s e r v je zelo veliko odpadkov, p redvsem olupkov, k i bi jih bilo tre b a v sek ak o r izkoriščati. N ek a te re v rs te o lup ­ kov posušijo in j ih n a to izko rišča jo v p re h ra n b e n i in ­ d u striji , drugače pa je sveže o lupke tre b a u p o ra b lja ti za živ insko krm o. M ed dobro ž iv insko k rm o šte jem o tud i iz ra b lje n e tro p in e sad ja . O dpadk i to v a rn za s l a d k o r so l is tje in rep k i p e­ se ter zm ečkani zrezk i, k i se povsod u p o ra b lja jo za živinsko krm o. M elasa se bodisi še n a d a lje p re d e lu je v sladkor, a li služi k o t su rov ina za žg an ja rn e , a li pa se skrm i živini. V sodobnih h id r irn ih n ap ra v ah za s i n t e t i č n i b e n c i n je možno z ustrezn im i tehnološk im i postopki p ridob iva ti iz odp lak fenol, žveplo in am oniak in n a ta način b istveno om iliti k o n cen trac ijo in škod ljivost od­ plak. P ri p ro izvodn ji c e l u l o z e in p a p i r j a je tre b a iz odp lak čim te m e ljite je za je ti lesna v la k n a in jih v rača ti v pro izvodnjo , k a r to v arn e navadno v v eč ji ali m an jši m eri tu d i upoštevajo '. Zelo pogosto p a se p ri p red e lav i le sa o d v a ja v vodotoke žagan je , k i b i ga bilo- sicer možno* s p ridom izkoriščati, n. pr. za p ro iz­ vodnjo lesnega s la d k o rja , um etnega lesa, k a rb id a , to ­ p lo tn ih izo la to rjev , d a l je za ste ljo , k u r ja v o itd . Za izko riščan je odplak to v a rn za celulozo obsto ji mnogo* predlogov in paten tov . Tako se da iz su lfitn e lužine p rid o b iv a ti alkohol (9 l/m 3), k rm n i kvas (300—400 g /m 3), kurivo , ak tiv n o og lje , s tro jila , em u lz ije za ceste, u m et­ na gno jila itd. Iz močno a lk a ln ih lugov od n a tronove in su lfa tne celuloze se p rid o b iv a jo k em ik alije . Z raz ­ k ro jem črn ih lužin v k a tra n in og lje bi lahko* p ro iz­ v a ja li velike količine ocetne k is lin e in p linov te r m a­ ščobne k isline. N ad a lje se iz teh od p lak da p rid o b iv a ti žveplo. O d p lak e od p ro izv o d n je sin te tičnega k a v č u k a v se b u je jo netopne in topne og ljikove h id ra te in o ljn a te em ulzije , k i jih j e tr e b a iz n jih izločiti in izkoriščati. V odp lakah od. p r a l n i c v o l n e so v la k n a in m aščobe, ki se j ih izp lača p ridob iva ti, dočim se p rid o ­ b iv a n je k a lijev eg a k a rb o n a ta navadno ne izplača. Po­ nekod p rid o b iv a jo iz m ilnatih kopeli p ri k u h a n ju s u- r o v e s v i l e m aščobne kisline, k i s luž ijo potem za iz­ delavo m ila. N ad a lje se d a iz te v rs te odplak p rido ­ b ivati cin (kositer). O dplake od proizvodnje v i s k o ­ ze, c e l i č n e v o l n e in u m e t n e s v i l e je možno in treba izkoriščati na sledeče načine: Iz odpadnih lužin se v d ia liza to rjih p ridob iva na tronov lug. O stank i dializa- to rje v v se b u je jo hemicelulozo* in se p red e lu je jo v slad­ kor, kvas a li glivične be ljakov ine. S p rim ern im i u k re ­ pi v o b ra to v a n ju je tre b a do sk ra jn o s ti om ejiti izgube viskoze. Iz rab ljen e p red iln ične kopeli j e treb a p r ip ra ­ viti v izp ariln ik ih in k ris ta liz ac ijsk ih n ap ra v ah za p r i­ dob ivan je žveplene k isline in n a trijev e g a su lfata. Tudi ka l od č iščen ja k r is ta liz a to rje v je možno* u po rab iti za proizvodnjo žveplene kisline. N adalje je treba iz pre- d iln ičn ih kopeli k a r n a jp o p o ln e je zopet p ridob iti žvep­ lov ogljik . O dp lake in odpadne p line, ki v sebu jejo mnogo žvep lovod ika je tre b a izk o ris titi za p ridob i­ v a n je žvepla. O zračen i k a l celuloze iz čistiln ih nap rav je možno p redelati v sladkor, kvas ali glivične be lja ­ kovine. N a tr ije v su lfa t je tre b a po m ožnosti p red e la ti v žvepleno k islino in n a tr i je v h id ro k sid ozirom a n a tr i­ jev karbonat. P ri p ro izvodn ji P a u l y j e v e svile je tre b a iz iz ra b lje n ih kopeli ponovno p ridob iva ti baker. Iz odplak to v a rn za s u k n o je tre b a tem eljito ' posneti v la k n a in jih o d d a ja ti v p red iln ico . V b a r v a r n a h m oram o iz gospodarsk ih in zd ravstven ih razlogov čim te m e ljite je iz ra b lja ti barv ila , k e r so m noga od n jih s tru p en a (zlasti žveplena) te r šk o d ljiv a za vodno ži­ valstvo in rastlin stvo . R azen te g a p o k v arijo videz vo­ dotoka, sa j j ih zaznam o s p rostim očesom še p ri raz- red čen ju 1 : 25 m ilij. P ri b a rv a n ju v ap a ra tih so količine vode in odplak mnogo m anjše kot p r i b arv an ju v kadeh. Pri k e m i č n e m č i š č e n j u b laga in obleke se uporab­ lja jo topila, ki jih je možno destilira ti in ponovno uporab­ lja ti. Sedim ent iz čistiln ih bobnov j e uporaben za p re ­ delavo v surovo m ast. P rav tak o ko t raz lične o rganske snovi, o* k a te rih smo do sed a j govorili, je možno iz in d u strijsk ih odplak izločiti in v račati gospodarstvu velike količine m ineral­ nih snovi. P redvsem ne smemo tu p rez re ti same vode, k i je e lem en ta rn a p o treb a človeštva. M orali se bomo naučiti z njo' mnogo sk rbne je gospodariti kot doslej, k a j t i dom neva, d a im am o vode na p re tek , je usodna zmota. Zato ne bi - smele industrijske panoge z močno po tro šn jo vode zanem ariti nobenega sred s tv a za n je ­ no om ejitev. Med ta sredstva sodi tud i čim dlje tra ja ­ joče k ro žen je porabne vode v posam eznih obratih . M o k r e s e p a r a c i j e p r e m o g a oddaja jo ve­ like količine odplak, k i jih je tre b a čistiti, p ri čem er se iz n jih iz ločijo velike ko lič ine ka la . Povsod, k je r to dopuščajo okoliščine, je tre b a ka l posušiti te r ga upo­ ra b iti za kurjavo* a li za b r ik e tira n je . Ločitev prem ogo­ vih zrn od g line se p ri tem izv a ja s flotacijo . V p l i n a r n a h in v obratih , k je r im ajo plinske ge­ n e ra to rje , n a s ta ja jo p ra ln e vode p lina , ki v sebu jejo am oniak, am onijeve soli, fenole, c ianide, k lo ride in žveplene spojine. K er so fenol in n jegov i homologi za vodno živalstvo in vodno gospodarstvo zelo* škodljiv i, je tre b a težiti za tem, da se tako ko lič ina k o t koncen tra­ cija plinskih vod čim bolj omeji; doseže se to z uporabo ko likor mogoče suhega prem oga. Znani so postopki za p rid o b iv an je fenolov iz p linske vode in n ek a te ri obrati pri nas so tak e n ap rav e že tud i in sta lira li. P ri p reso ji n jihove ren tab ilnosti za posam ezne obrate pa je treb a upoštevati poleg’ dejstva, da m oram o take nap rave u v a ­ žati, še to, da je možno fenol pridobivati tudi po Raschi- govem postopku na k a ta liza to rjih . In končno' ne smemo pozabiti, d a je v odtokih iz nap rav za ekstrakcijo ' fenola še vedno to liko te snovi (50 do 150mg/l), da ga m oram o že tako naknadno izločati v bioloških napravah. Ž l i n d r a iz plavžev se u p o rab lja p ri g rad n ji cest in pri izdelavi betona; pesek iz žlindre pa služi za proiz­ vodnjo visokopečnega cem enta. V h lad iln ih vodah v a ­ l j a r n j e železov prah , o lja in m aščoba; te snovi je treb a zad rža ti in jih ponovno u p o rab lja ti. V l u ž i l n i - c a h železa im am o opravka z močno koncen triran im i odpadnim i lužinam i in pa z močno razredčenim i izpla- kovalnim i vodam i. N ekoristno o d v ajan je enih k o t d ru ­ gih pom eni veliko* za p rav lja n je dobrin, zato je treb a iz odplak p ridob iva ti železove soli in kisline te r jih v ra ­ čati v proizvodnjo. D a bi se p rep reč ile velike izgube kislin in fe ro su lfa ta (do 40 %), se v k lju č u je jo m ed lu- žilne kopeli in izp lakovanje izp iraln i bazeni b rez p re ­ toka, v k a te r ih se predm eti n a jp re j opere jo in o d stra ­ n ijo z n jih p re težn e količine lužin. Vsebina teh vm esnih bazenov služi za p rip ravo novih lužiln ih kopeli te r se na ta način om ejijo izgube na k islinah in ferosu lfatu na 5—10 %. V ob ra tih za izdelavo predm etov iz b a k r a in n je ­ govih z litin se s k rista lizac ijo ali pa s cem entiran jem p ridob iva jo iz odplak bak rove soli ozirom a sam baker. D a bi se čim bolj omejile izgube na bakrovih soleh, je treb a tako' k o t v lužiln icah železa v k lju č iti m ed lužilne kopeli in sp lakovanje vmesne izpiralne kadi brez p re ­ toka. Podobno je tre b a om ejiti izgube na dragocenih soleh tud i v g a l v a n i z a c i j s k i h napravah, iz od­ p lak pa p ridob iva ti kovinske soli ozirom a sam e kovine. Iz odplak rudnikov in praln ic p i r i t a je za njihovo uspešno' čiščenje treb a izločiti železove in event, cinkove soli te r jih n ad a lje p redelati. V odplakah iz rudnikov t e ž k i h k o v i n so strupene kovinske soli (baker, svi­ nec, cink, železo), ki jih je vsekakor treb a izločiti in ki se dajo izkoriščati. O dplake iz a c e t i l e n s k i h na­ p rav v sebu je jo ka lc ijev hidroksid s ca. 50 % apna, ki ga je treb a izločiti in u p o rab lja ti p ri g radn jah , za gno­ jenje, kot nevtralizacijsko sredstvo ali p a za m ehčanje vode. T ovarne e k s p l o z i v o v od v aja jo odplake, pri k a te rih je treb a predv ide ti zlasti izkoriščanje koncen­ tr ira n ih odpadnih kislin. M agnezijeve soli iz odpadnih lugov in d u strije k a- 1 i j a je možno p redelovati v klorm agnezij, m etal Mg in k lor te r solno kislino. Zaradi vsebine k lorm agnezija in k lo rk a lc ija so odp lake p rim erne kot vezivo* prahu na cestah. Že iz tega k ra tk eg a preg leda je razvidno, da je mož­ no iz odplak p ridob iva ti velike količine za gospodar­ stvo dragocenih snovi, nam esto da jih odvajamo* v vo­ dotoke in s tem povzročam o n ad a ljn jo škodo vodnem u živalstvu in rastlin stvu te r ogrožam o higienske razm ere. R esda je p ri nas izkoriščan je snovi iz odplak s stališča ren tab ilnosti mnogo bo lj omejeno* kot v industrijsko visoko razv itih državah. P o trebne stro jne n ap rav e in a p a ra tu re moram o nam reč često* p lačevati z devizami, zato je za vsak posam ezen prim er po trebna tud i eko­ nom ska presoja. V endar pa je treb a vedno* upoštevati, da se s pridobivanjem snovi ne š ted ijo le surovine, tem ­ več tudi stroški za obsežnejše in popolnejše čistilne n a ­ prave, ki bi bile v nasprotnem prim eru potrebne. Cesto se dajo pridobivati snovi z enostavno* izpopolnitvijo oprem e obrata ali zbo ljšan jem tehnoloških postopkov in to je brez dvoma važna in ko ris tn a naloga vodij in­ d u strijsk ih pod je tij. Ing. Svetko* L ap a jn e DK 624.012.3:061.3 Poročilo s kongresa avstrijskih strokovnjakov za beton: „Betontagung“ 1955 Kongres je obsegal: 1. 10. in 11. septem bra 1955 predavanja. 2. 12. septem bra 1955 ekskurzije z ogledom hidrocen­ tra le Braunau-Sim bach ter 3. 13. septem bra 1955 predavanje in ogled h idrocen­ tra le Jochenstein. I. P rog ram p red a v an j Uvodne* pozdravne besede so im eli tak o člani vod­ stva B etonvereina k o t tu d i p redstavn ik i splošnih in lo*- kaln ih a v s trijsk ih oblasti. Uvod ni b il b rez h u m o rja saj je ing. Goldem an poudaril, da lahko razvoj tehnike be tona sam o p rispeva k b lag in ji človeštva, k e r se b e ­ ton ne da upo rab lja ti v rušilne namene. 1. predavanje Dr. ins. Passer: Beton in ojačeni beton v inženirskih konstrukcijah na Tirolskem in v Vorarl­ bergu. Po vrstnem redu so bile prikazane slike raznih ob­ jektov s kom entarjem . Navedel bom le posebnosti, ki so mi ostale v spominu. Visoke gradnje: Vedno večja uporaba stenastih kon­ strukcij.' Betonirane stene med dvojni herak litn i opaž, ki ostane* tra jen . Beton je seveda, en o zrn a t ž lin d rast be­ ton. Montaže stropov, montaže stebrov V profila. Vodne zgradbe: H idroelektrarna Im steran v rovu. O krogli rezervoarji za vodovod. Rezervoarji za čiščenje odpadnih voda Innsbrucka (Emšerski vodnjaki). Industrijske gradnje: Cementne tovarne, klinker-hale. Okrogli silosi. Športni stadion Innsbruck. Lavinske gale­ rije. Mostne zgradbe: Prikaz fundiran ja s pogrezljivimi vodnjaki, izkop s polipnim bagrom (važno za nas!). En prim er razkopanega zasvedenega mostu, razpoke v smeri osi mostu. N ekaj prim erov vnaprej napetih mostov si­ stema Dyw idag. Krasne bitum inozne izolacije mostov z vložkom žičnega pletiva. 2. predavanje: Dr. Seelmayer: Geološke izkušnje pri zagostitvah skale o vodnih zgradbah (injiciranje). Predavanje je obsegalo obširnejši prikaz zagoščeva- n ja z injekcijam i p ri H. E. Rosenau. P redavatelj je nudil prak tično koristne statistične podatke o porabi cementa, trasa, ozirom a mešanice enega in drugega. T ras je zelo fino m let ter je boljši za špranje izpod 0,1 mm. V rtan ja z udarci so dala slabše rezultate kot v rtan ja z jedrom (Crelius), ker se zadrži p ri jedrskem v rtan ju m an j p rahu v izvrtini, ter ostanejo špranje odprte, pri v rtan ju z u d a r­ ci pa p rah zamaši špranje. Odlično je, če p rah od v rta ­ nja izpiram o z vodo. 3. predavanje: Dr. Ing. Leonhardt: O prej napetih betonskih konstrukcijah s koncentriranimi nateznimi ele­ menti. V prvem delu je p redavate lj dal vsa objasnila s po­ udarkom prednosti, ki jih nudi njegov način u vajan ja p re j napetih žic v beton (v prim eru s posam eznim i n a­ teznimi kabli kot jih im a ing. Freyssinnet). M anj trenja, m an j dela, o la jšano b e to n iran je so prednosti. V se žice so nam reč po kvadratn i m reži uvedene v en sam pločevi­ nast četverokotni žleb. Na kriv inah se zahteva posebno parafinsko mazanje, v ravnih delih ne. P redvidena so okenca za kontrolo raztezkov in kontrolo velikosti tre ­ nja. T renje znaša 0,1 do 0,2, p ri m alih delih do 0,25. Inji- ciranje opravijo na jp re j z vodo, nato s cem entnim m le­ kom. S idranja na k ra jih so izvršena v jekleno ploščo. N a­ tezanje opravijo s pum pam i med dvem a betonskim a b lo­ koma. V drugem delu je p redavate lj pokazal več prim e­ rov. N ajbolj karak terističn i in drzni je: most čez Neckar v H eilbronu (96 m), m ost Rosenstein p ri B ad C anstad t. 4. predavanje. Dr. Ing. Otto Drosgler. Masovni be­ ton včeraj in danes v Tirolu in Vorarlbergu. R eferat je obsegal vrsto diagram ov s sejalnim i k r i­ vuljam i razn ih zmesi gram oza za dolinske pregrade. Pri tem so upoštevane tud i pregrade, ki so bile zgrajene pred tridesetim i leti. Č eprav je tehnika zelo napredovala , ta ­ ko da danes uporab ljam o prim esi za p lastifikacijo , uv a­ jam o zračne pene v beton, tras in drugo, se j e vendar pokazalo, da tud i betoni, zgrajeni p red 30 leti, niso sla­ bi. Šele danes po 30 le tih si lahko upam o trd iti, da je beton dober, k er im a po leg zadostne trd n o sti tu d i za­ dostno vodonepropustnost in odpornost p ro ti m razu. Le dolgotrajne izkušnje (ene generacije) nam jam čijo za uspeh. Mešanice betonov za vodne zgradbe zahtevajo več­ jo količno drobnih zrn ter več veziva zarad i vodonepro- pustnosti kot je po treba v ostalih konstrukcijah . 5. predavanje. Dr. Ing. Friedrich: Razvoj visoko- vrednih jekel za ohlapno armiranje betonskih konstruk­ cij v Avstriji. P redavatelj je v sistem atskem redu podal bistvene karak teristike posam eznih vrst jekel, k i se uporab lja jo v A vstriji. Navadno okroglo železo se sploh ne u po rab ­ lja več, tem več samo jekla. Jeklo Bi: Dve para le ln i jek len i palici, povezani s privarjen im i prečkam i v razdaljah ca. 33 cm , m ed seboj narazen 80 mm. K lju k e niso po trebne: raztegljivosti trdnost dopustna napetost razteg I. . . . 6800 8000 II. . . . 7700 9000 4500 8% Baustahlgitter 4500 6000 meja raztegljivosti trdnost dopustna napetost Torstahl: zn ak 40 4000 2000 zn ak 60 6000 6600 3500 zn ak 80 8000 D opustna n ap e to st j e odvisna od dopustne veliko­ sti razpok v betonu, k a r je zopet odvisno od odstotka a rm iran ja ter debeline palic, ozirom a od števila palic. Streckmetall: D opustna napetost 2000 kg/cm 2. 6. predavanje. Dr. Ing. Maculan: Od betonskega kamna do dekorativnega betonskega kamna (Sichtbeton­ st ein). V prvem delu je bil poudarek na razn ih vrstah be­ tonskih zidakov in betonskih um etnih kam nov. Gospo­ darnost daje prednost neom etanim površinam , s čim več­ jimi zidaki, ker je m an j reg. V drugem delu je bil poudarek na površini um etnega kam na, ki im a obliko od narave odlom ljenega kam na. P rikazana je b ila vrsta prim erov v slikah za mostove, krilno in oporno zidovje ter en prim er za cerkev. Možne so razne barve kam nov. Um etni kam ni, ki so sicer vsi enake velikosti, im ajo videz naravnega z ostjo grobo ob­ delanega kam na. O bdelava površine je izvedena m ehani­ zirano, ne kam noseško, način, kako se to izdeluje, pa je seveda p redavate lj p rid ržal za svoje podjetje. 7. predavanje. Ing. Nacovski (Tuzla): Nove velike gradnje v Bosni in Hercegovini. V zelo koncentriran i obliki, ilustrirano s slikam i je naš ro jak pokazal slike naslednjih objektov: Jablanica, Železarna Zenica, K oksarna Lukavac, T ovarna sode Lu­ kavac. Udeleženci kongresa so pokazali veliko zanim anje za naše gradnje in n jih obseg. P redavanje je bilo tudi odlično sestavljeno, slike p a so bile za naše prilike po­ vprečne, za inozemstvo pa nekatere absolutno nezadovo­ ljive. (Nekateri drugi predavate lji so imeli na razpolago prekrasne barvne posnetke!) II. P rogram ek sk u rz ij 1. Simbach-Braunau. H idrocentra la na Innu. Višina stopnje ca. 12 m. De- snobrežno objekt z generatorji, levobrežno pretočna po­ lja . Posebnosti, k i so: različne1 od naših h id rocen tra l na D ravi so naslednje: Namesto enega 100 tonskega žerjava, dva 50 tonska. Boljša elastičnost dela na gradbišču. Po­ krovi generatorjev iz pločevine ne potrebujejo žerjava, ker so na kolesih in se um aknejo v stran . Žerjavna p ro ­ ga je na posebnih blokih, više nad izolacijo. Nad p re­ toki se naha ja napeta varnostna vrv, da se zanjo ujam e človek ali čoln. G radnja ni delala nobenih izrednih te ­ žav, fund iran je je enostavno. O prem a in videz: vse po­ čiščeno, osnaženo. Turbine K aplanove, zatvornice dvo­ delne, kot p ri naših napravah . 2. Hidrocentrala Jochenstein. H idrocentra la Jochenstein se n ah a ja ca. 20 km niz­ vodno od Passaue, sotočja D onave in Inna. Levobrežno sta dve splavnici, desnobrežno pretočna polja (6 X ca. 32 m), na levi vmes je 5 turbo agregatov po 30.000 kW. Za najvišje vode so upoštevane tudi splavnice, v ra ta so konstru irana tako, da se dajo zgoraj odpreti tudi, če je splavnica prazna. Doslej so izvršili štiri pretočna polja in tr i turbine. V srednjem delu sta dve pretočni polji in dva agregata v gradnji. N aprava že proizvaja elektriko. Obseg del: Izkop obsega 3,5 m ilijona m 3 gram oza, Vt m i­ lijona m 3 skale. Vgrajenega je Vi m ilijona m 3 betona. Gradbeni postopek poteka od bregov postopom a p ro ti sredi. O brežne jam e so bile zaščitene deloma z nasipom in jekleno zagatnico v sredi, deloma p a z dvojno jekleno zagatnicQ z vezmi in s ca. 8 m nasipom vmes. Posebne te ­ žave pri izvedbi ograditve osrednjega zadnjega odseka: 20 m globok ž leb v k o ritu D onave. P ri globini ca. 10 m so uporab ili okrogle zaboje, sestavljene iz jeklenih za- gatnic. N orm alni prem er zabojev je 12 m, p r i največjih globinah 21 m. Zaboji so napolnjeni z izkopanim gram o­ zom in kam enjem . Vmesni prostori med zaboji so b ili zagateni z dodatnim i zagatnim i loki. Za zabijanje teh okroglih zabojev je bila p rip rav ljena posebna okrogla miza kot vodilo, ki se je s čolni dostavila na mesto, ter sam a fiksirala na tla s posebnimi stebri. Višina pregrade je bila dim enzionirana na 7 letno vodo. V najtežjem p r i­ m eru je bilo treba zajeziti vodo p ri brzini 4,5 m /sekundo! Beton. G ram oz se dovaja iz bližine ca. 10 km, k je r se z bagrom pridobiva iz reke. Treba je odstraniti preve­ liko količino drobnega m ateriala. B etonarna sestoji iz ogrom nega skladišča gramoza, naprave za so rtiran je g ra ­ moza, iz transpo rtn ih trakov na mostovih do posam ez­ nih ogrom nih stožcev. Kot tip Johnson proizvaja 2800 m 3 na dan, ali 2,5 m 3 betona na m inuto. Opaže in a rm atu ro dovažajo na gradbišča s kabelkranom , m anjše dele pa tud i z avtom obili. Na gradbišču so trije stolpni žerjavi in mnogo derikov. V gradbeno jam o je speljana cesta. Beton se dovaža z betonskim i pum pam i po ceveh. Pri m asivnih betonskih delih (splavnica) je uvedeno h la je ­ nje betona s cevmi in mrzlo vodo. Pozimi se m ateria l za beton iran je ogreva. Posebna težava: Med gradnjo je nastopila k a ta s tro ­ falna okrog 100 letna voda s preko 6800m3/sek. N astale so ogromne škode, ki so zadale tud i m oralni udarec. Te škode se sploh niso dale omejiti. T reba je bilo z največjo m uko p rip rav ljene zagatne b rane m in ira ti in odpreti vodi pot. Stroški za celo napravo so znašali 120 m ilijonov do­ larjev ali 500 m ilijonov DM ali 5000 m ilijonov avstrijsk ih šilingov. L astn ik obeh h idrocentral je D onauw erke, A. G., 50% avstrijsk i, 50% nemški. Vsa naročila izvajajo po k ljuču : 50% A vstrija, 50% Nemčija. Razdelitev pa ne gre vertikalno, temveč horizontalno: eden turbine, drugi generatorje, tre tji pa del hidrom ehanske opreme. Na g rad ­ nji sodeluje 7 podjetij, tako da je 50% del v nem ških, 50% del pa v avstrijsk ih rokah. Iz vsega navedenega je videti izredno prem išljenost dela in delovni postopek kot si boljšega ne moremo zam isliti. Zdi se, da je vodstvo iz­ redno močno, ker sta obe strani dali najboljše moči. O d­ ločitev za okrogle škatle iz zagatnih jeklenih sten t. j. za genialno novost, k i še ni preizkušena, je poteza, k a ­ tero lahko zasledimo le p ri tehnično najbo lj naprednih narodih. Videti pa je, da je p rav ta poteza bistveno p ri­ spevala h gospodarnosti gradnje, ozirom a sploh omogo­ čila delo, ki bi bilo sicer nemogoče. Splošni tehnični vtisi. Velik napredek m ehanizacije. V malem : pri m ajhni stanovanjski vili se upo rab lja za dovažanje strešnikov na streho m ajhna ročna žičnica. Za m ešanje apnene m alte na isti stavbi pa bencinski sod z uvarjenim i poševnimi lopaticam i s pogonom na m otor­ ček. V okolici K itzb iih la (5000 preb.) s tu jsk im prom e­ tom (do 3000 oseb dnevno) so dve večji žičnici, 3 m anjše žičnice ter veliko število skiliftov. V g radn ji je zelo ve­ lika nova žičnica. Železnica im a 60 kg težke tirnice, elek­ tr if ik a c ija na T iro lskem je kom pletna. Na kongres, v Kitzbiihel je prišlo vsega 350 udeležencev, 2/ 3 s p r iv a t­ nim i avtomobili, k a terih ni več kot 5% predvojnih , ve­ čina so novi iz zadnjih dveh let. A sfaltirane so tudi s tran sk e ceste, razen po ljsk ih poti. V N em čiji so ceste boljše kot v A vstriji, standard izgleda bistveno višji. Na D onavi smo videli ogromne bagre za poglab ljan je struge in za pridobivanje gram oza. V m estih so ogromne težave s prometom, ker posta ja avtom obil p rom etna ovira. Še težje je s prostori za park iran je. Z nam i Jugoslovani so bili vsi zelo prijazn i. Vendar sem imel vtis določene zadržanosti, vsaj od nekaterih ; verjetno ima to svoj vzrok v drugačnem gospodarskem ustro ju naše države. D va od inženirjev, ki sta znala slo­ vensko, sta prav rada spregovorila po naše. Seznanil sem se z vodilnim i osebnostmi B etonvereina: Ing. Tazollom, Ing. K öhrerjem in Ing. Rakosnikom, strokovnim fak to r­ jem Betonvereina. Razpis nagradnih tem iz sklada Borisa Kidriča O dbor sklada Borisa K idriča razpisuje na podlagi Zakona o skladu Borisa K idriča ter 15.—19. člena s ta ­ tu ta tega sklada naslednje nagradne teme: I. I. EKONOMSKI FA K TO R JI ZA STIM ULACIJO DVIGA PROIZVODNOSTI DELA S POSEBNIM OZIROM NA PLAČNI SISTEM D vig proizvodnosti dela je tud i v našem gospodar­ stvu tem eljni problem , ki je v b istvu odvisen od p ra ­ v ilne gospodarske stim ulacije ta k o posam eznikov k o t tud i delovnih kolektivov ozirom a njihovih gospodarskih organizacij ter kom unalnih skupnosti. Na podlagi analize je presoditi narodnogospodarske m ožnosti in posledice ekonomskega stim uliran ja za dvig proizvodnosti dela v našem gospodarstvu, s posebnim ozirom na p lačn i sistem. Š tudija n a j bo po m ožnosti do­ kum entirana s podatki. To temo je odbor sklada razpisal že v lanskem letu. Letos jo v smiselno enakem obsegu zarad i njene a k tu ­ alnosti ponavlja. II. K R ITER IJI ZA PR ESO JA N JE GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH PO D R O Č IJ JU G OSLA VIJE V ZVE­ ZI Z NJEN IM GOSPODARSKIM RAZVOJEM N aša država obsega p o d ročja z zelo- različno stop­ njo gospodarskega razvoja, k a r m ora naša ekonom ika upoštevati p ri nadaljn jem pospešenem razvoju celote. Ocene, kje se začne in neha nerazvitost in zaostalost, so zelo različne in si često nasprotujejo. T reba je teoretično in konkretno na podlagi s ta ti­ stičnih in drugih podatkov oceniti te k rite rije s stališča odnosov Jugoslavije kot enotnega gospodarskega prostora in njenega razvoja v m erilu svetovnega gospodarstva. TIL RA C IO N ALIZA CIJA NASE IN D U STR IJSK E PR O ­ IZVODNJE NA POD LA GI GOSPODARSKE K O O PE­ R A C IJE T reba je obravnavati tehnične in gospodarske p red ­ nosti kooperacije in težave, ki jih p ostav lja jo takem u sodelovanju pod je tja v svoji tendenci za svojo popolno sam ostojnost in razne objektivne težave adm in istra tiv ­ nega značaja. P ri obdelavi problem a se av to r lahko omeji samo na eno ali več panog, vendar naj se iz tega izvajajo neki splošni zaključki, uporabn i za celo gospodarstvo. Avtor se sme om ejiti na kooperacijo v proizvodnji, lahko jo pa razširi tudi na prom et in trgovino. IV. Č IŠČ EN JE O D PA D N IH VODA IN IN D U STR IJSK IH ODPLAK Problem čiščenja odpadnih voda je predvsem a k tu ­ alen v LR Sloveniji, k jer obsta ja s ta ra industrija , ki p ri svojih investicijah ni posvečala tem u problem u posebne pažnje, niti nism o im eli p red vojno posebne kontrole glede čiščenja voda. Tem a lahko obravnava konkretn i po jav in idejni program za nek konkreten prim er z ekonom sko analizo. O bravnavati je tudi uporabnost p ri čiščenju pridobljenih produktov. D rug i način obravnavan ja teme je p rikaz celotnega problem a naših rek z ekonom sko študijo ter s prikazom v g lavnih obrisih možnosti čiščenja ozirom a problem a­ tika, k i jo je p ri tem še po trebno rešiti. Za v sako od zgo ra j naveden ih tem lah k o odbor podeli: eno prvo nagrado v znesku 200.000 d inarjev in eno drugo nagrado v znesku 150.000 dinarjev, izm ed nenagrajenih razp rav pa lahko odkupi odbor uspešno obdelane teme s 50.000 d inarji za poedino raz ­ pravo. P ri nagra jevan ju se bodo upoštevale samo razprave, ki še niso bile objavljene. Rok za predložitev razp rav je do 31. ja n u arja 1957. R azprave, podpisane s šifro (v posebnem zaprtem ovitku p a naj bo priložen naslov avtorja) je poslati v treh izvodih na naslov: O dbor sklada Borisa K idriča — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, L jubljana. O d b o r sk lad a B orisa K idriča P r o i z v a j a in nud i po tro šn ik o m p o konkurenčn ih cenah bitum ensko strešno lepenko vseh številk, bitumen juto, bitumenske pre­ mazne mase, bitumenske izolacijske m ase, bitum enske mase za zalivanje lesenih in granitnih kock, bitumenske mase za tramvajske proge, bitumenske emulzije za gradnjo cest in gradbeništvo, bitumenski mulj (šlema), mastix in cou le pogače, ibitol, ibitol lak (inertol), pasto za salonit, emulzijsko pasto, ibitol pasto, katransko sm olo in olja, bergman cev i vseh profilov, bergman p ipe, izolacijsko žlindrino volno, izolacijsko termalit opeko I z v r š u j e m o m o n t a ž n a i z o l a c i j s k a d e l a v i n d u s t r i j i zolirka L J U B L J A N A - MO S T E T e l e f o n št. 30-557, 30-615, 30-852 — T e l e g r a m i : Izolirka, Ljubljana P R E P R I Č A J T E S E O O D L I Č N I K V A L I T E T I I Z D E L K O V o šesterokotno pocinkano žično pletivo Tehnični podatk i: O širina odprtine v mm 10, 13, 19, 25, 40, 51 p rem er žice v mm 0,7 —1,8 teža za m 2 v kg 0,32—1,25 U poraba: za ograje, zaščitne mreže itd. Proizvod izdelu je : T ovarna žičnih izdelkov »ŽIČNA«, C e lje O četverokotno pocinkano žično pletivo Tehnični podatk i: O >N OS Q O O O Proizvod izdelu je : širina odp rtin e v mm 4—150 prem er žice v mm 0,9—5,5 teža za m 2 p letiva v kg 0,50—5,60 T ovarna žičnih izdelkov U poraba: za ograje , za zaščitne m reže, se jalne mreže, sita itd. »ŽIČNA«, C elje Žično tkivo „RABITZ“ Črno in pocinkanoTehnični podatk i: širina odprtine mm prem er žice teža kg na m 2 U poraba: za a rm ira n je betona, š tu k a tu re itd. 25 20 15 12 10 5 1,2 1,2 1 0,9 0,8 0,6 1,4 1,4 1,2 1 0,9 0,65 0,7 0,87 0,82 0,81 0,78 0,85 0,95 1,18 1,15 1,05 0,95 1 Proizvod izdelu je : T ovarna žičnih izdelkov »ŽIČNA«, C e lje O o Tehnični podatk i: število lukenj na t kv. colo v rs ta kovine teža železnega tkiva kg /m 2 Kovinsko žično tkivo 1—60 železno, medeninasto, bakreno, fosforno bronzno', k a ljen o in pocinkano, zeleno in modro barvano kakovost C: 0,7—2 kakovost F: 0,9—3,75 Teža m edeninastega tk iva je za 10%, fosforno bronznega pa za 12% v išja od železnega. Proizvod izdelu je : T ovarna žičnih izdelkov »ŽIČNA«, C elje Žična sita T ehničn i podatk i: v rs ta žice: debelina žice: odprtine: 1. svetlo vlečena po ltrd a jeklena, natezne trdnosti 180kg/m m 2 2. svetlo vlečena trd a 3. p a te n tira n a 1—12 mm 3—80 mm Proizvod izdelu je : T ovarna žičnih izdelkov »ŽIČNA«, C e lje O o žične ograje in mreže R aznovrstne o g ra je za to v a rn išk e ob jek te , v rtove, igrišča, za stopnice, b a lk o n e itd., z v ra ti a li b rez , z o kv iri, stebriči, s tovarn išk im i vhodnim i v ra ti; šk a rja s ta v ra ta in okna, v ra ta in okna iz kov an eg a železa, pom ična v ra ta , m reže za s e ja n je pesk a in gram oza, sita za m alto , m reže za za­ ščito dreves, m reže za g arderobne om are, p red p ražn ik i. P ro izvode izdelu je : T ovarna žičnih izdelkov »ŽIČNA«, C e lje O o 'N H K a o T ehničn i podatk i: Ž I G E Premer Železna ali jeklena žica Medeninasta žica Bakrena žica Aluminijasta žica v mm kg za ICC m m za 100 kg kg za 100 m m za 100 kg kg za 100 m m za 100 kg kg za 100 m m za 100 kg 0,2 —0,28 0,0243—-0,0477 410.720- —209.550 0,027— —0,054 365.764— —186.672 0,028— —0,055 357.654— —182.448 0,009- —0,017 1,178.967— —601.323 0,31—0,37 0,0585—-0,0833 170.940- —120.005 0,066— —0,094 152.237— -106.906 0,067— —0,096 148.854— —104.504 0,021 —0,029 490.677— —344.471 0,4 -0 ,6 0,097—-0,219 102.680— —45.637 0,110- —0,246 91.474— —40.653 0,112— —0,252 89.413- —39.739 0,034— —0,076 294.721— —130.993 0,7 —2,2 0,298——2,95 33.528— —3.394 0,335— -3,31 29.866— —3.023 0,343— —3,38 29.195— —2.955 0,104— —1,026 96.237— —9.947 2,5 —6 3,80—-21,91 2.629— —456 4,27— —24,60 2.341— —406 4,37— —25,16 2.288— -397 1,325 -7,634 7.547— —1.310 P r o i z v o d I z d e l u j e : T o v a r n a ž i č n i h I z d e l k o v » Ž I Č N A « , C E L J E O o DIMNIK TRIGLAV (fazonski komad) (Salonitni izdelki) T ehnični podatk i: 200 250 300 350 P ro izvod izdelu je : 26,99 37,79 47,74 65,17 »15. SEPTEMBER« Za o d v a ja n je dim a n a prosto to v a rn a cem enta in sa lon ita ANHOVO — SLOVENIJA O o P rin ted in Yugoslavia