3. štev.
V Kranju, dne 15. januvarja 19 i 5.
XVI. leto.
Političen in gospodarski lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 8 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročhe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati ae računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, u četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopiai in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
Avstro-ogrski zunanji minister odstopil.
Ves svet je iznenadila vest, da je naš zunanji minister grof Berchtold dne 14. t. m. odstopil. Za njegovega naslednika je cesar imenoval barona Buriana, ki je pred dvema letoma odstopil kot skupni finančni minister in je bil sedaj minister na Ogrskem. Razmere v Italiji so take, da je bilo treba novega moža, ki ni vezan na nobeno stran. O Burianu se trdi, da dobro pozna Balkan. Ogri mu zaupajo. Sluti se, da je Burian le predhodnik Tisze.
Velik potres v Italiji.
V srednji Italiji, zlasti v rimski provinci ji, je bil dne 13. januvarja dopoldne hud potres, ki je naredil mnogo škode. Iz ne-številnih mest se poroča, da so velike hiše in cerkve dobile poškodbe. Več stolpov se je sesulo in več 1 j vidi j je bilo ubitih in ranjenih. V Alezzanu je porušeno poslopje železniške postaje in mnogo hiš. Sluti se, da je pod grobljami do 10.000 oseb. V Sulmoni se je podrla cerkev. Ljudje so brez strehe. Vojaštvo je šlo na pomoč s šotori. Potres je najhuje obiskal kraje: Alez-zano, Celano, Collannele in Derchio. Strašna se tudi opustošenja v kraju Sori. Več sto mrtvih in ranjenih so tu že izkopali izpod razvalin. V Rimu potres ni napravil posebne škode. Nekateri kipi so popadali na tla in v kupoli cerkve sv. Petra se je ubilo okoli 150 šip. Sv. oče je bil ob času potresa v knjižnici. Pokleknil je ondi in nekaj časa molil.
Svetovna vojna.
Avstrija — Rusija.
V Bukovini so silni snežni viharji. Rusi so navalili tja velikanske čete in imajo v Costinu svoj glavni stan.
V dolinah ogrskih Karpatov je bilo zadnji teden vse pod vodo. Povodnji tudi Ruse ovirajo v napredovanju in so jih celo prisilile, da so zapustile nekatere kraje v dolini reke Unga.
Rusi so zato nagnali toliko čet v Karpate, ker menijo, da jim bo mogoče ogrožati Budimpešto in Dunaj ter dobiti stik s Srbijo. Avstrijske čete jih ustavljajo in kažejo pri tem nenavadno hrabrost in vstrajnost. Nekateri pa menijo, da Rusi le zato napadajo Karpate, ker hočejo del naših čet odvračati, da bi se ne šle bojevat na sever proti Varšavi.
Pri Csontosu je bil precej hud spopad z Rusi, ki so bili v premoči, a naši so jih zavrnili.
V ogrskem mestu Sataralja- Ujhelv je po-vodenj napravila veliko škode, zlasti v vojaški bolnišnici.
Iz Hirova v Galiciji so Rusi odpeljali rektorja jezuitskega kolegija v Astrahan. Pridružil se je rektorju neki jezuit, ki je šel kot tovariš ž njim v prognanstvo.
V Rozvadovu je požar uničil 170 hiš. Palača kneza Lubomirskega je izropana, prodajalne so uničene, beda je nepopisna. Od 4C00 prebivalcev je ostala v mestu le četrtinka. V Rasiavicah je pogorela cerkev in 84 hiš; v Valoni je od 56 hiš ostalo še šest hiš. Tudi po sosednjih vaseh je
večina hiš uničena. Tu razsaja krvava griža, v okolici Sambora in pod Karpaii pa kolera.
Na ruskem Poljskem, v spodnjem delu reke Nide, so imeli zadnjo nedeljo naši jako hude boje z Rusi. Rusi so tu zbrali močne sile, napravili napade na naše Čete ter poizkušali prekoračiti reko. Na sosednjih krajih so bili več ur hudi artiljerijski boji.
Slabo vreme še vedno zadržuje obojno vojsko, še bolj pa ono v vzhodni Prusiji in na severnem Poljskem, da ne pride do pravih bitk. Nemci delajo načrte, da bi prodrli desno rusko krilo. Ruski gardni zbor je bil vpoklican z bojišča na Poljskem in je prišel v Petrograd.
Lovič je vsled obstreljevanja veliko trpel. Mnogo oseb v mestu je bilo nevarno ranjenih in 30 ubitih. Ker so okna pobita, je po stanovanjih hud mraz, prebivalcem manjka tudi kruha. Vasi v okolici so zgorele. Neka kroglja je poškodovala staro župno cerkev. Nekatera manjša mesta na Poljskem so popolnoma pokončana in opustošena, da so od njih ostale samo groblje.
Nemčija — Rusija.
Ruski gardni zbor se je umaknil od Bzure in Ravke, da je počival, ko so Rusi praznoval! Božič. Iz cele Rusije se pošiljajo novi polki v okolico Varšave. Vrši se po Rusiji nabor letnika 1915.
Avstrija — Črna gora.
Tudi v Črni gori vlada slabo vreme. Kljub temu Avstrijci živahno obstreljujejo črnogorske obmejne postojanke s topovi.
Nemčija v bojih na zapadu.
O bojih med Nemci ter Francozi, Angleži in Belgijci skoraj ni vredno govoriti. Mesece in mesece je vedno ista muzika. Topovi in puške pokajo včasih za en jarek po več dni, pa vzamejo jarek danes ti, jutri oni. Vse je pri starem, četudi so Francozi napovedali odločno ofenzivo. Pač pa napravljajo letala Nemcev vsem sovražnikom škodo in veliko strahu.
Bojna črta med Nemčijo in Francosko.
Od severnega morja, od Ostende, gre bojna črta čez Flandrijo preko Nieuporta in Dixmuidna, to je čez Belgijo, in na Francosko. Potem preko Arrasa in pri Courtu proti Aisne, potem okoli Verduna k St. Mihielu, nato nekaj časa ob fran-cosko-nemški meji in potem na nemška tla v Alzaciji.
Rusija — Turčija.
Angleški listi poročajo, da so turški armadni zbori na Kavkazu imeli velike izgube. Zbori št. 2, 9 in 10 so bili popolnoma razkropljeni in vojaki polovljen, V neredu je bežal tudi turški deseti armadni zbor. Rusi so mu odrezali umikanje, ua so se morali udati ceh polki. Enver paša je bil prepričan, da bodo Turki v nekaterih dneh zasedli Tlflts in ni mislil, da se bodo morali umakniti. — Poroča se, da je bil na Kavkazu vjet turški poveljnik Izzet paša in odpeljan v rusko vjetništve. Sicer pa turški listi o tem porazu nič ne povedo.
Boj je bil tudi pri Sarikamišu. Rusi so bili v nevarnosti, da bi bili obkoljeni. Prišle so jim na pomoč nove čete. Pohodi Rusov so bili pa silno težavni, ker je divjal* snežen vihar, tako da je veliko vojakov onemoglo in zmrznilo. Turki
so se z veliko silo približali mestu in so ondi pregnali Ruse iz postojank. Boj je bil zelo srdit. Rusi so se umaknili severno od Sarikamiša.
Italija se oborožuje.
Poroča se o razmerah v Italiji to le: Ni nobenega dvoma več, da Italija oborožuje armado in mornarico. Mobilizacija sicer ni odrejena, vendar je že nad 600.000 mož pod orožjem. Te dni se vpokličejo novi rekruti; v šestih tednih imajo biti izvežbani. Koncem februvarja kaže torej številka oborožene armade 800.000 mož. Medtem so se tudi rezervni razredi prve linije drug za drugim poklicali k orožnim vajam in zopet odpustili. Strelivo za posamezne vrste orožja je davno nagromadeno na določenih zbirališčih. Mobilizacija bi se v danem slučaju utegnila hitro razvijati. Ravno tako je pripravljena mornarica. Pripomnjeno bodi še, da so skladišča, ki so se bila ob libijski vojni močno izpraznila, zopet napolnjena in da so razen državnih delavnic zaposljene z dobavo vojnih potrebščin tudi tovarne za avtomobile in kolesa v Turinu, Torre Annunziata, Bresciji, Terniju, Neapclju in Speziji. V nekaterih tovarnah delajo noč in dan, tako n. pr. pri Fiatu in Itali v Turinu.
Ali je treba vseh teh naporov, da se vzdrži red v Valoni ? Ali so italijanske življenske koristi res ogrožene ? In vendar kaže sedaj položaj stvari na italijanskem bolj na vojno, kakor na ohranitev nevtralnosti. V Turinu in Benetkah so pač dne 11. januvarja socijalnodemokraški poslanci na ljudskih shodih zahtevali nevtralnost. Drugače pa govore in delajo narodnjaki. Ob pogrebu Gari-baldijevega sina je bila v Rimu velikanska demonstracija. In vlada? Italijanska vlada je sporočila v London in Pariz, da bi podjetij proti Dardanelam ne mogla mirno trpeti in da bi bila v tem slučaju primorana opustiti svojo nevtralnost.
Italijani v Albaniji.
Italijani vedno bolj kažejo, kaj nameravajo napraviti z Albanijo. Postali so že merodajni v Valoni in Draču in zdaj so poslali eno vojno ladjo v Sv, Ivan di Medua. Ko je grška ladja „Hellas* priplula pred Drač, so italijanski listi vpraševali jezno: kaj ima Grška ladja todi opraviti? Francoski in ruski listi so pa začeli ostro pisati proti Italiji, ker si daje preveč opravka v Albaniji.
Albanija.
V Groji in okolici so vstaši požgali posestva Essad paše.
Essad paša je z mnogimi četami zopet prišel v Drač. Vstaši se še drže na višinah okoli mesta.
Boji v Afriki.
V Tangi, v vzhodni Afriki, je 8000 Angležev napadlo nemško posest. Nemci so Angleže speljali v past in pobili, tako da so imeli Angleži 600 mrtvih in ranjenih.
Kako so Rusi zasedli Bukovino. Dne
24. decembra so Rusi dobili ojačenja, 27. decembra so prišli v mesto Seret, kjer je bil pred leti cerkljanski profesor dr. Jenko za gimnazijskega ravnatelja. Drugi dan so napadli Radavec. Tu so bili zbrani bukovinski srednješolci in imeli še pouk. Profesorji so zbežali, dijake so pa Rusi odvedli v Rusijo. Dne 31. decembra so Rusi vzeli Hatno in dosegli zadnji vlak, ki je vozil dragocenosti. Novega leta dan so zasedli Parhovec, Sučavo, Varno ter Frasin na Moldavi. Dne 5. ja
nuvarja so priill v Kimpolung in sv. treh kraljev dan v Požorito, kjer se drže že cel teden in pošiljajo naprej proti Jakobcniju in ogrski meji le poizvedovalne žele. Rečica Zlata Bistrica je Še naša.
Poljaki pri cesarju. Galicija vsled vojne toiiko trpi, da ni nibče pričakoval. Poljski plemiči so zato šli k cesarju prosit pomoči. Cesar je rekel, da ima sočutje z Galicijo in da bode skušal z močmi države zaceliti rane nesrečne dežele.
Macedonci se vračajo domov. Avstrijski vojaki so vjeli v bojih s Srbi več bolgarskih Ma-cedoncev, ki so se morali bojevati za nove gospodarje dežele, za Srbe. Po posredovanju bolgarskega konzula je Avstrija dala prostost vsem vjetim Macedoncem in jih je izročila konzulu v Budimpešti, da jih je poslal v Bolgarijo.
V Lvovu se bivšim državnim uradnikom slabo godi, ker nimajo zdaj nič plače. Na obed hodijo v ijudske kuhinje, kjer stane obed le 20 vin. Nekateri profesorji in sploh ljudje iz boljših stanov so postali trgovci, da kaj zaslužijo. Rusi so dali posekati več parkov in drevoredov, da so dobili drva za kurjavo. Premoženje in posestva tistih meščanov, ki so pobegnili, so Rusi zaplenili, kakor tudi tistih meščanov, ki so nastopili proti ruskim vojakom. Sicer je pa življenje v mestu precej drago. Krona je nekoliko veljave izgubila in se jemlje za 33 namesto za 44 kopejk.
Romunske legije. Po zgledu Poljakov so si tudi Romuni v Bukovim osnovali svoje legije. Nekaj teh legijonarjev so Rusi vjeli in ustrelili, češ da se legijonarji ne morejo prištevati rednim četam.
Rusko vrhovno poveljstvo. Nemški listi poročajo o treh glavnih ruskih poveljnikih te-le podrobnosti: Najvišji poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolajevič je mož ošabnega značaja in silno oblasten. Sprva so se ljudje posmehovati, češ kaj bo ta veliki knez vojsko vodil, sedaj so pa prišli do prepričanja, da ima za to dokaj zmožnosti. Njegova desna in leva roka sta generala Ruskij in Ivanov. Ruskij je bledega obraza in nosi očali. Izgleda kakor kaU profesor. Ivanov ima pa črno brado in globoke oči, je velik mislec Ruskij dela načrte za vojno, Ivanov jih pa izvaja.
Rusi v Dardanelah. Veliko vznemirjenja je napravila vest, da so Angleži priznali Rusom prvo pravico do Dardanel, ako bi se vzele Turkom. Ne more se razumeti, kako so prišli Angleži do tolikega samozatajevanja, ko so doslej celo stoletje sami prežali na to, da bi si zagotovili gospostvo v Dardanelah m s tem ključ do Carigrada in do Črnega morja. Sodi se, da bode združeno angleško-francosko brodovje v kratkem poizkusilo prodreti skozi Dardanele. Italijani niso ruske moči nič veseli, ker bi bili radi v Sredozemskem morju in v Adriji sami gospodarji.
Vojska v zraku. Šestnajst nemških letal je priplulo dne 11. t. m. nad ustje reke Temse in je hotelo iti nad London ter spustiti bombe nad mogočno angleško prestolnico. Nad mestom je pa ležala, kakor po navadi, gosta megla. Nemci torej niso mogli doseči svojega namena in so odleteli proti Dunkirchenu ter so ondi nad mesto, katero imajo Angleži zasedeno, spustili okoli 50 bomb in napravili dokaj Škode. Srečno so se vrnili letalci. Dovršili so po zraku 360 kilometrov dolgo pot.
Letalo zadeto. Pri Zeebriiggu so nemški vojaki streljali na neko letalo in je zadeli, da se je moralo spustiti na zemljo V njem sta bila en francoski in en angleški častnik, ki sta postala vjetnika.
Garibaldijev polk na Francoskem. Polk, katerega je zbobnal Garibaldi s svojimi sinovi na Italijanskem in ga poslal na pomoč Francozom, nima sreče. Ta polk je napravil naskok na nemške strelne jarke v Argonih, pa je bil odbit. Imel je izgube 340 mrtvih in ranjenih, ko se je vrnil iz bitke, in se bo težko še podajal v boj.
Konfiscirano škofovo pismo. Kardinal nadškof Mercier v Mechelnu v Belgiji je izdal pastirsko pismo, v katerem je razložil dolžnosti pokorščine katoličanov v Belgiji do belgijske vlade in do nemške oblasti, ki je zasedla deželo. Povdaril je v pismu, da je vestna dolžnost katoličanov, priznavati kralja Alberta in belgijsko vlado za svojo postavno oblast. Nemški glavni
guverner Belgije je pa dal tiskarno, v kateri se je pismo natisnilo, zapreti in 50.000 ondi še najdenih izvodov škofovske okrožnice konfiscirati. Tiskar je bil pozvan pred sodišče. H kardinalu je poslal guverner dva častnika vprašat, kako se je moglo tako pismo izdati in vrhutega še ukazati, da naj se bere na prižnlcah. Kardinal je odgovoril, da ni imel namena koga šuntati in da je le hotel Belgijcem prijazno pojasniti razmere, ki so nastale vsled vojne. Če pa guverner misli, je rekel, da bi pismo koga šuntalo, ga ne bo dal na prižnicah brati.
Glasovi iz Italije. Del italijanskega časopisja piše proti Avstriji in Nemčiji na tak način, da se vse poprašuje, kako je kaj takega mogoče in zakaj italijanska vlada, ki je v trozvezi, proti tem listom ne nastopi. Zadevo moramo nekoliko pojasniti. V Italiji vlada velika tiskovna svoboda. Po zakonu iz leta 1906. je vsaka preventivna zaplemba časopisja, kakršno imamo sedaj pri nas, nedopustna. Vlada more samo, in sicer v čisto določenih slučajih, dotični časopis izročiti državnemu pravdništvu, sodišče pa odredi zaplembo navadno še-le čez več tednov ali mesecev. Sodniki kažejo malo volje, da bi kaznovali Časnikarje. Kazenski predlog mora izhajati od razžaljene stranke, drugače se ne stori nič. V nekih posebno hudih slučajih, ko je znani šaljivi list .Asino" neusmiljeno blatil nemškega cesarja, se je nemški poslanik v Rimu po dolgem obotavljanju odločil, da je v imenu nemške države stavil proti listu kazenski predlog. Najbrže pa ne bo nič opravil. Osem do deset poslancev, ki bodo izbrani iz Nemcem sovražne skrajne levice v parlamentu, bo sestavljalo brambeni kolegij toženega lista in vsa stvar bo padla v vodo.
Nič vojne! Italijanski poslanec de Ambri je imel v nekem mestu pri Parmi shod in je govoril o tem, da naj Italija prične vojno z Avstrijo. Poslušalci so začeli šumeti, nato so pa skočili s pestmi in palicami nad njega, da je moral zbežali.
Romunija bode v kratkem imela 600.000 mož pod orožjem. V mesecu januvarju bo vpoklicanih 330.000 mož. V Rimu so imeli posvetovanje romunski poslaniki in diplomati s knezom Biilovvim. Nedavno je Romunija ustavila ladje, na katerih je Rusija poslala Srbiji streliva.
Napoved kulturnega boja. Kardinal Pilil je te dni rekel na nekem shodu na Dunaju: „Po tej velikanski borbi narodov bo izbruhnila nova vojna, namreč kulturni boj, ki bo hujši, kakor oni 1. 1871. Potem, ljubi katoliški možje, bo treba poslušati glas katoliške cerkve in vašega škofa."
NOVIČAR.
Č. g. Anton Petelin, ki je umrl 9. t. m. zjutraj v Kranju in bil pokopan s spremstvom 11 duhovnih sobratov v nedeljo 10. t. m., je bil rojen dne 11. junija 1843 v Kranju, v Schiffrer-jevi hiši. Oče mu je bil Andrej Petelin, rodom Ribničan, učitelj ljudske šole in organist župne cerkve; mati pa, ki je umrla ob njegovem porodu, Barbara Mayr, je bila sestra očeta gg. Mavrila in Petra Mavrja, ugledna kranjska meščanka. Otroška leta je mali Tonček preživel vsled zgodnje materine smrti pri Španovih v Čirčičah, odkoder je hodil v ljudsko šolo v Kranj. Odtod je šel v srednje šole v Ljubljano, potem pa v bogoslovje v Gorico in zadnje leto v Trst. Dne 17. avgusta 1. 1867 je bil posvečen v mašnika za škofijo Trst iti od tedaj dalje je pastiroval po Istri. Bil je eno leto kapelan in učitelj v Kringi, po nekaj mesecev subsidijanj v Pazinu, potem je dobil službo ekspozita v Črnici, kjer je ostal 14 let. Nato je 8 novembra 1884 postal duhovni pomočnik v Tomaju na Krasu in je tam ostal deset let, župni upravitelj v Klancu je bil pa od 1. 1894. do I. 1910. Dne 10. februvarja 1910 pa se je tihi, ponižni in postrežljivi gospod nastanil v rojstnem kraju, v Kranju, da bi v miru užival zasluženi pokoj po težavnem duhovniškem delu med revnim istrskim narodom. Bil je pokojnik izredno trdne narave. Od nove maše pa do praz nika sv. Janeza Ev. 1 1914, ko je legel na smrtno postelj, ni bilo dne, da ne bi bil opravil sv. daritve. Postrežljivost in prijaznost gospoda Antona bo še dolgo ostala v spominu vsem, ki so ga poznali. Bog pa bodi plačnik njegovi duši. N. v m. p.!
Laške stvari. Posebna italijanska ministrska okrožnica odseja preklic vseh potnih listov za inozemstvo, ki so bile izdane pred 6. oktobrom 1914. osebam, ki še niso prekoračile 39. leta. — Po kraljevi odredbi je prepovedan izvoz Železnih rud in litega železa. — Istrski laški poslanec Be-natti biva že več mesecev v Rimu. — Nepoznano
je bivališče laškega poslanca Salate. — Deželni glavar poslanec Rizzi je bival zadnji čas precej dolgo v Rimu. Menda so šli v zedinjeno Italijo utrjevat trozvezo; samo malo predolgo se pri tem m ude.
Anten Foerster, sin slavnega skladatelja in bivšega vodje glasbenega zbore v ljubljanski stolnici, je umrl v Trstu. Proslavil se je kot izvrsten mojster na glasovirju v službah na kon-servatorijih v Berlinu in Čikagi.
Shod Poljakov in Rusinov je bil včeraj v dvorani „Ljudskega doma" v Kranju. Izvolil se je odbor, ki bode nabiral podpore za begunce in bode skrbel za pravično razdelitev podpor. Prišlo je do sporazumljenja med Poljaki in Rusini tako, da sla v odboru dva Poljaka in dva Rusina in za predsednika je Slovenec (dekan Koblar).
«Šrange» v Ljubljani odpravljene. Ljubljanski občinski svet je sklenil, da naj se tlaka-rina za glavo gnane živine zviša od 4 na 6 v in pri vpreženi živini od 8 na 12 v. Ker je pa za dovolitev pobiranja tlakarine na državnih cestah treba sklepa deželnega zbora in Najvišjega odo-brenja, za pobiranje na nedržavnih cestah pa posebnega deželnega zakona in ker deželni odbor sklepanja deželnega zbora ne more nadomestiti, pravica za pobiranje tlakarine je pa že potekla, tedaj se tlakarina od živine od novega leta sem v Ljubljani nič več ne pobira. Za stare „Šrange", k: ovirajo promet z vozovi, se deželni zbor sploh ne bo potezal. Pač pa se bo napravil zakon za tlakarino od avtomobilov in motornih koles.
Prazgodovinske najdbe. Vojaki, ki so kopali svet za neko utrdbo pri Krakovu, so zadeli na prazgodovinsko pokopališče. Lepe izko-pine so prepeljali na Dunaj. Kopanje se nadaljuje.
Iz ruskega vjetništva so se oglasili: Fr. Likozar iz Vokle pri Kranju; Fr. Dornik iz Mengša; praporščak dr. Ivan Perne, konceptni praktikant deželne vlade v Ljubljani, doma s Trstenika; Jožef Kos iz Liubljane; Ivan Gorjan; Anton Babnik iz Police; Franc Kolman iz Leš; Luka Ferlič z Brezij; Jakob Geč iz Radeč; Jožef Tomec iz Dobrove pri Ljubljani; Jožef Štebljaj iz Želimelj pri Ljubljani; Janez Telban iz Borovnice ; Rudolf Brezar iz Šmarij; Alojzij Ferjančič iz Šturij; Jožef Povšič iz Gorice; Jamnik iz Gosteč; Franc Soršek z Ladje in Janko Dimic iz Ljubljane.
Po več sinov v vojni. Valentin Valjavec iz Leš ima v vojni štiri sinove in zeta; Janez Košir iz Črnega Vrha nad Polhovim Gradcem ima pa v vojni celo sedem sinov in so še vsi živi in zdravi. Šest sinov ima v vojni Uršula Spačal iz Kostanjevice na Krasu.
O vojnih dajatvah. Izšla je na Dunaju cesarska naredba o vojnih dajatvah, ki določuje, da se živali, ki so se prej zahtevale le začasno, zdaj lahko zahtevajo za popolno prepustitev vojski. Določeno je tudi, da naj se precej oškodujejo lastniki vozil in živine in ne šele po vojni.
Bogat sluga. Ogrski baron Franc Revay je zapustil svojemu slugi Ivanu Reichelnu 12 milijonov kron, grad in vsa posestva. Sorodnikom ta čudak ni zapustil nič.
Po sporočilu raznih časnikov se tudi v Srbiji ne godi ravno preslabo vojnim vjetnikom. Samo stan imajo bolj slab. Tudi je naše vojno ministrstvo nakazalo precejšen znesek za pri-boljšek avstrijskim vjetnikom v Srbiji.
Dr. I. Šarič, pomožni škof vrhbosanski, je napisal lepo domoljubno knjigo »Viribus unitis", ilustrirano. Jezik je klasičen in pesniški.
105 let star junak, ki se je boril v sedanjih vojskah za Avstrijo, M. V. Vinarek, je umrl te dni v Osijeku.
V Rusiji nadaljujejo vstrajno boj proti vsemu, kar spominja na Nemce. Za imeni mest so prišla na visto nemška imena ruskih plemičev, ki jih pretvarjajo v ruska. Več učenjakov pa je napisalo članke za odpravo božičnega drevesca, ker je ta navada nemškega izvora.
Vlake za kopanje, katerih vsak omogoča 1200 vojakom na dan okopati se, pošilja Rusija svojim vojakom na bojno ozemlje. Te prekoristne naprave se ruski vojaki pridno poslužujejo, samo obriti se ne da vsak. Na vprašanje, zakaj da ne, so odgovorili nekateri bradati mužiki: Ako nismo obriti, imajo Nemci večji strah pred nami.
Naši vojaki, ki so vjeti na Ruskem, delajo na železnici in na veleposestvih. Mesečno dobivajo po 15 rubljev plače in so precej prosti.
Slovenska imena krajev pri bratih Hrvatih še vedno niso prišla do svoje časti, ker še zadnji čas pišejo: Perau kod Steina (Perovo pri Kamniku), Cilli, Pettau, Laibach i. t. d. Naj bi naši dnevniki častno uredili to zadevo.
Tobak je menda letos polovico ceneji, tako tožijo Hercegovci, katerih eden ga je prodal 170 kg za 153 kron. Zaslužil je za vse delo ž njim po 10 v na dan. Od svojih poslancev, ki pri nas večinoma v vseh gospodarskih zadevah svojim voiilcem pomagajo, ne pričakujejo nobene
pomoči, ker jih ni blizu in nimajo umevanja zato. Menda je eden, ko je agitiral po Hercegovini, ko je videl nasade tobaka, pohvalil svoje volivce, češ da i.uajo mnogo in dobre sar v
V Mavčičah je župna cerke Kupila staro šolo, da jo porabi za župnijski dom, ki je v sedanjih razmerah jako potreben.
Od 1. do 4 t. m. smo imeli duhovne vaje kot ponavljanje misijona, ki se je vršil pred tremi leti. Vodila sta jih gospoda Žužek in Ramšak iz Jezusove družbe.
Božični darovi. V Nemčiji se je božični teden odposlalo po pošti nad 7 milijonov zavojev z božičnimi darili.
Sneg in povodnji. V Italiji je hud mraz, tudi v spodnji Italiji, še bolj pa v zgornji. V Feltre je bilo 9. januvarja mraza 21 stopinj. V Genovi je za snegom prišla ploha in so bili nekateri deli mesta poplavljeni. Vlaki s severa so imeli vsled snežnih žametov velike zamude. Na jugu je najbolj prizadeta okolica Capue. V mestu Capui so bile vse ceste pod vodo. Elektrarno so valovi skoraj popolnoma odnesli. V mestu je največja tovarna za artilerijske kroglje. pa je vsled povodnji ta tovarna skoraj izginila s površja zemlje. Uničenega je mnogo streliva. Tudi nekatera druga mesta so pod vodo. Več krajev je od vode popolnoma zalitih, tako da prebivalci ne morejo iz hiš. — Na Angleškem tudi delajo povodnji grozne škode, ker ondi že mesec dni dežuje. Vežbališča za vojake so morali prestaviti, ker jih je zalila voda. V Flandriji dela voda na bojišču velike neprilike. Strelski jarki Nemcev so polni vode. Vodo morajo s sesalkami, katere goni električni tok, izsesavati. To vodo so hoteli Nemci napeljati proti Angležem, pa se jim ni posrečilo.
Prenaglo. Z izleta se je vračala na Dunaj družba, ki se je v vlaku živahno pogovarjala v francoskem in angleškem jeziku. En gospod je celo imel seboj fotografski aparat. Neki častnik, ki se je ž njimi vozil, jih je pozval, da naj govore po nemško, kar pa ni nič izdalo. Ko so se pripeljali na Dunaj, je oni častnik namignil vojaški straži, da naj si to družbo ogleda. Brž se je nabralo več Dunajčanov, ki so to sumljivo družbo, odvedeno v stražnico, spremljali s srpimi pogledi. Sedaj je pa poveljnik straže izvedel, da so ti gospodje danski, švedski in švicarski poslanik in da so prijete dame njihove soproge. Naš zunanji minister je omenjene poslanike potem prosil oproščenja, ker se je pripetila neljuba zmota
Halo' Kdo želi zadeti glavni dobitek?
Ta na) nemudoma naroči izborno turško srečko na ugodno mesečno odplačevanje in v srečnem slučaju zamore postati v kratkem bogataš s 400.000 franki! Turške srečke igrajo šestkrat v letu in mora vsaka srečka zadeti! Izdana kupnina tedaj nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro docela povrne. Pri-hodno žrebanje se vrši že dne 1. febr. Najcenejša in najbogatejša loterija! Pojasnila daje in naročila sprejema: SreČkovno zastopstvo 19, Ljubljana. — Sprejemajo se tudi naročila na najsrečnejše številke razredne loterije!
Razglas. Vsled obstoječih težkoč pri uvozu motornih gonilnih olj, cilinderskih olj in bencina iz inozemstva ter vsled ustavljenja tuzemske produkcije je bilo vojno ministerstvo primorano zapleniti zaloge bencina in motornih ter cilinderskih olj pri čistilnicah ter omejiti oddajo na kotrsumente na najmanjšo mero. Radi tega se morejo do nadaljnega upoštevati le prošnje onih kosumentov, pri kojih služi vzdrževanje obrata posredno ali neposredno vojaškim potrebam ali sploh javnim koristim in pri katerih je nemogoče preiti na druga gonilna sredstva. Pri bencin-motorjih je kolikor možno uporabljati mesto bencina nadomestila, predvsem bencol in visoko-odstotni špirit. Motorni bencol izdeluje tvrdka Julius RUtzgers, Chem. Fabrik ftlr Teer-produkte In Angern., N. Oe. One tvrdke, ki so brezpogojno navezane na uporabo mineralnih olj, nr j se v slučaju potrebe obrnejo neposredno na c. kr. vojno ministrstvo. Priložiti morajo potrdilo trgovske zbornice ali pristojne obrtne oblasti (okrajnega glavarstva) v vseh v poštev prihajajočih okolnostih ter navesti kolikor najbolj mogoče omejeno množino za dobo, ki ne sme presegati en mesec. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 9. januvarja 1915.
Razglas. V smislu ministrske naredbe z dne 28. novembra 1914 št. 324 drž. zak. se mora pri izdelovanju pšenične moke za kruh in ržene moke primešati ali 33% ječmenove moke ali 30% koruzne moke ali krompirjeve valjane ali fine riževe moke. Da se izpodbijejo zdravstveni pomisleki glede primesi koruzne moke, določa § 6 omenjene naredbe, da se sme za izdelovanje koruzne moke porabljati samo naravno suha ali umetno posušena koruza in da se mora iz tega surovega izdelka razven tega, kar se razpraši, izločiti najmanj 19% kali in luskin. Tozadevno nadzorstvo je umevno izpeljivo le v mlinih samih. Zatorej naj županstvo s svojimi tržnimi organi podvrže one mline, ki izdelujejo koruzno moko
in isto porabljajo za izdelovanje pšenične krušne moke in ržene moke v smislu navedene naredbe, trajnemu nadzorstvu. Mlinarje naj se osebno opozori na določbe te naredbe. Županstvo naj sploh zastavi ves svoj upliv, da se bo uporabljala le moka, ki je mešana po predpisih gornje naredbe. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 9. jan. 1915.
Razglas. Ke. se ponovno dogajajo slučaji, da se preiskujejo predzgodovinski grobovi, tako-imenovani „tumuli* ali »gomile", od neveščih Ijudij na popolnoma nestrokovnjaški način ter se pri tem marsikak dragocen predmet poškoduje ali uniči in se na drugI strani izkopani predmeti cesto prodajajo v inozemstvo, ne da bi se isti ponudili ti« tuzemskih pri tem v upoštev prihajajočih mestih v morebitni nakup, opozarja c. kr. okrajno glavarstvo na naslednje predpise: 1 ) Nameravano prekopovanje pred zgodovinskih in zgodovinskih nahajališč vsake vrste (tumuli, grobovi, ostanki naselbin i. t. d.) v svrho iskanja starinskih predmetov se mora poprej naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu. 2.) Tudi po navedenem naznanilu se ne sme poprej začeti s kopanjem, dokler ni potom c. kr. okrajnega glavarstva obveščeni konservator, ozir. ravnatelj deželnega muzeja v Ljubljani določil način postopanja. 3.) Za presojo lastninske pravice na našlih predmetih so merodajna tozadevna določila obč. drž. zakonika. Vendar mora lastnik istih v slučaju, da bi jih nameraval prodati v inozemstvo, popre je naznaniti to c. kr. deželni vladi v Ljubljani v svrho varovanja državne prekupne pravice. Prestopki teh predpisov se bodo v smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96 strogo kaznovali. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju dne 10. januvarja 1915.
Razglas. Vsled dopisa c. kr. glavarstva v Sežani z dne 26. decembra 1914 št. 17397 so vsi sejmi parkljevcev v tamošnjem okraju zaradi kužne bolezni na gobcu in parkljih do preklica prepovedani. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 13. januvarja 1915.
Darila povodom vojne za podružnico deželnega pomožnega društva «Rdeči križ* v Kranju. (Dalje.) Nabiralna pola župnega urada v Naklem:
M. Udir 2 K, M. Rozman 1 K, Alojzija Tomazin 80 v. Pavel Veternik 1 K. Marija Jane 110 K, Val Košnjek 1 K. Peter Markič 5 K, Perer Grašič 1 K, Janez Prosen 2 K, Jan. Šprajcar 2 K. Janez MarlnŠek 1 K, Lovro Ferjan 3 K, Fr. Zmrzlikar 1 K, Fr. Strupi 2 K, Peter Grašič 1 K. Andrej Ahačič 50 v. Tomo Zupan, Ljubljana-Okroglo, 5 K. Okroglo: France Markovič 1 K. Elizab. Markuta 1 K. F. Zelnik 2 K, Marjana Križaj 2 K, Ivana Kozina 1 K, Fr. Sušnik 1 K, Jan. Kalan 1 K, Franc Hlebčar 5 K, Marija Eržen 3 K, Frančiška Jarc 120 v, Mihael Križaj I K, Peter Mrkuta 2 K. Jera Mrkuta 1 K. Peter Drinovec 1 K, Janez Podakar 1 K, Jan. Kalan 1 K, Marija Bukovnik, Bobovk, 1 K, Ana Križnar, Okroglo, 1 K. Skupaj 158 K 64 v.
Nabiralna pola .Mlekarske zadruge* v Škofji Loki. Puštal: Franc Miklavčič 1 K, Jernej Jesenovec 1 K. Alojzij Hafner, Studenec, 1 K. Frančiška Dolinar, Karlovec, 1 K. Studenec: Marija Martelak 1 K, Alojzij Martelak 1 K, Rih. Grudner t K, Hans Manck 1 K, Franc Fojkar t K, Valentin Jarc 1 K, K. Šink 3 K. Skupaj 13 K.
Nabiralna pola župnega urada v Retečah. Reteče: Jan. Avguštin 15 K, Janez Meršolj 10 K, Franc Križaj 1 K, Jak. Rant 1 K. Janez Alič, GodeSič, 1 K Gorenja vas: Lovrenc Jenko 1 K, Franc Kuralt 1 K. Godešič: Janez Starman 1 K, Janez Lukančič 1 K, Janez Novlnc 1 K, Janez Volčič 2 K. Janez Jugovic 1 K, Franc Krajnik 1 K. Gorenja vas: Marija Babnik 2 K. Reteče: Franica Bergant 2 K. Marija Kušar 1 K.
M. Bogataj, Gorenja vas, 1 K. L. Bernard, Zg. Senica, 1 (C Reteče: Franc Pretesnik 1*50 v, Ivana Magdič 1 K, Marjana Jenko 1 K, Matej Volčič 1 K, Ivana Gaber 1 K, Franc Po-renta 1 K, Katarina Kušar 1 K, Ivana Porenta 1 K, Marija Volčič 1 K, Ana Kniflc I K. J. Jenko, ml. 1 K. Janez Jenko star. 4 K, Jožef Dernovšek 1 K, Marija Bogataj 1 K, Janez Leskovec 1 K. Franc Volčič 1 K, Mana Avguštin 1 K. Mar. Igličar 1 K, Jakob Jenko I K, Fanica Prelesnlk i K. Več darovalcev 2 K 40 v. Gorenja vas . Julijana Križaj 1 K, M. Martinčič 1 K. Helena Martinčič 2 K, Marija Avguštin 2 K, Marjana Avguštin 1 K, Katarina Žibert 1 K, A. Volčič 1 K, Franica Lovšek 1 K, Marjana Loviek 1 K, Fr. Pečnik 2 K, Katarina Avguštin 1 K, Marjana Krajnik 1 K, Peter Krajnik, M. Avguštin 3 K, M Malovrh 1 K, M. Jenko 1 K. M. Berton-celj 1 K M. Babnik 1 K. Godešič: M. Bertoncelj 1 K, Franc Jenko 2 K, Janez Križaj 2 K, Franc Jenko 1 K. Več darovalcev, Gorenja vas, 11 K 41 v. Godešič. Fr. Bergant 2 K. Štefan Križaj 1 K, M. Bradaska 1 K, Ivana Lukanc 1 K, M. Bertoncelj 1 K, Jakob Keber 1 K, Marjana Jugovic 1 K, F. Alič 1 K, Peter Volčič 1 K, Lovrenc Starman 1 K, Tomaž Hafner 1 K. Pavel Starman 2 K, Mina Jenko 1 K, I. Jenko 1 K, Ana Bertoncelj 1 K, Metevž Kalan 2 K. G. Avguštin Marjana Alič 1 K. Miha Lukančič 1 K. Helena Jenko 1 K. Jera Starman 2 K, Franc Šubic 1 K, Marija Noč I K. Vrt. Noč 1 K, Apol. Jenko 1 K, Mat. Kavčič 2 K, Ur. Luskovc 1 K, Ana Rant 1 K, Anton Rant 1 K, Gašper Križaj 1 K, Franc Kermel) 1 K, Minka Starman i K. Helena Kovačič 1 K, Več darovalcev 18 K 18 v. Skupaj 197 K 49 v.
Pariz pred in med obleganjem.
(Dalje.)
Začeli so razdevati pariško okolico. Vas za vasjo je zaplapolala v ognju, prebivalci pa so morali s svojim imetjem iti v Pariz, samo da ne bi nič ostalo Prusom. Prihajali so jokale v Pariz in so samo povečevali splošno nevoljo s svojimi tožbami. Daleč naokoli so bili požgani vsi gozdi, tako da ne bi imel sovražnik nikjer prostora, kjer bi se mogel skriti pred našimi topovi. Ves Pariz je hodil na mestne višine in gledal to delo uničenja in vsi smo mislili, da tolika žrtev mora rešiti domovino. Med tem se je obroč nemške vojske vedno bolj sklepal in kmalu smo zrli v daljavi med pogorišči naših bogatih popaljenih sel svetle čelade pruskih konjenikov.
Brzo so se vrstili dogodki drug za drugim. Čez naša zgorela sela in razdrte ceste in mostove je prihajal sovražnik z enako hitrostjo in skoro da je imel prav njihov kralj, ki je rekel, da naše rušenje ne bo prav nič oviralo njihovega prodiranja. Ako tudi morebiti ni rekel popolne resnice, vendar tudi lagal ni, kajti mi smo bili kar brž nekega dne odrezani od sveta in Francoske. Sinoči je odpihal zadnji vlak in peljal s seboj zadnjo pošto, a se je moral vrniti, ker bi ga bili sicer Nemci ujeli. Kamorkoli smo pogledali, nikjer več ni bilo izhoda za nas in povsod smo v megleni daljini zapazili le nemške čelade.
Sedaj šele si je začel Pariz nadevati nekoliko resnejše lice, toda bili smo še daleč od resnega razumevanja. Pričakovali smo, da bodo nemške čete takoj prvi dan izvedle naskok na mesto, in ta misel nam je bila tako všeč, da smo postali nervozni vsled čakanja tistih prvih dni, ko naj se začne boj. Med tem pa bi bil kmalu nastal boj med nami, ker pri nas nikoli nt manjkalo ljudi, ki so hoteli in znali vsako stvar izrabiti v svoje strankarske namene. Ob enem z nemškimi čela-
Z žalostnim srcem naznanjam prečistiti duhovščini, sorodnikom in znancem, da so moj dragi stric, častiti gospod
Anton Petelin,
župni upravitelj v Klancu v Istri
in zadnji čas bivajoč v svojem rojstnem mestu v Kranju, danes zjutraj ob pol 5. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb bode jutri, v nedeljo, popoldne ob 3. uri v Kranju.
Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kranju.
Preblagega rajnika priporočam v pobožno molitev in prijazen spomin.
V KRANJU, dne 9. jan. 1915.
marija Plntar,
nečakinja.
Za prijazne dokaze iskrenega so-žalja, izražene povodom smrti in pri pogrebu mojega ljubega strica, časti-tega gospoda
Antona Petelin,
župnega upravitelja v pok.,
mi ni mogoče posebej se zahvaliti slavnemu meščanstvu mesta Kranja. Zato naj tem potom s prej m 6 prisrčno zahvalo vsi oni, ki so ob smrti pokazali, kako radi so pokojnega gospoda imeli, in ki so jih zadnjo nedeljo v velikem števila spremili k zadnjemu počitku.
V KRANJU, dne 12. jan. 1915.
marfja Plntar,
nečakinja.
dami se je začela pojavljati tudi revolucija. Ulice so napolnile tolpe oboroženih ljudi, ki niso imeli ničesar izgubiti, a vse dobiti; teh je bilo sicer samo nekoliko, a delali in govorili so v imenu cele Francoske. Kričali so, da se mo a odnehati Prusom in da vlada ni dosti energična, da bi bila morala že napasti Pruse, in podobno. Ko pa se je culo, da je bil Favre pri Bismarku, se je razburi! ves Pariz, ulica se je prenapolnila z orožjem in skoro da je postavila svojo vlado. Vendar so Se čakali in tedaj se je zgodilo čudo, da nas je sam Nemec zjedinil. Zmagonosni Nemec je namreč postavil take pogoje in je z našimi ministri pri pogajanjih tako postopal, da ni bilo treba nič druzega, kakor vse to vreči med narod, in takoj je bilo ljudstvo edino v obrambi Pariza na življenje in smrt. Par dni nato smo doživeli tudi poraz, pri katerem so naše najboljše čete bežale kakor otroci; nastopila je malodušnost, a je ponehala, ko smo videli, da sovražnik ne mara izrabiti naše slabosti in res ne misli žrtvovati kakih pedesei-tisoč mož, da z naskokom vzame mesto. In začeli smo se pripravljati na obleganje.
Pariz je bil velik tabor. Ni bilo meščana, ki bi ne bil vpisan v narodni gardi. Na mah so bili odstranjeni prejšnji stražniki z ulic in to častno vlogo so prevzeli gardisti z vsem dostojanstvom. Pariz kot Pariz je napravil na njihov račun celo nekaj dobrih šal, a vendar se mora priznati, da v Parizu ni bilo nikoli tako malo tatvin in umorov, kakor tiste prve dni obleganja. Pri tem pa, da povemo celo resnico, je tudi imel general Trochu svoj delež, ker je iztiral iz mesta nekoliko pretepačev. (Dalje prih.)
$94
ZobozdravnlSbl in zobotehnlSkl ateljč
Dr. Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker,
konc. zobotehnik
V KRANJU
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago.
Dr. Globočnik ni k vojakom poklican in zdravi nadalje. 16 52—34
mm
Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje in ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" V KRANJU
iiiiMSi Hgnola
Ljubljana, Dunajska cesta It. fll (poleg Flgovca)
priporoča svojo veliko zalogo
stehla9 porcelana9 svetilk, okvirov, ogledal, Sip 1.1, d.
kakor tudi vse druge v to stroko  spadajoče predmete.
Prevzema za steklen]e novih stavb, slikanje na steklo In umetno steklarstvo.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 13. jan. Avstrijska mornarica raren ladje „Zenta" ni izgubila nobene ladje in nobena ni bila poškodovana.
Dunaj, 13. januvarja. Ob dolenji Nfdi so Rusi hoteli vzeti neko vas, pa so bili z velikimi izgubami odbiti. Boj s topovi divja na celi fronti.
Berlin, 13. januvarja. Pred Nieuportu so se Francozi morali umakniti iz okopov. Pri Cuffiesu in Cronvju so Nemci vzeli Francozom na hribih dve postojanki, vjcli 1700 mož in uplenili štiri topove in več strojnih pušk.
Carigrad, 14. jan. Turško brodovje je obstreljevalo Makral, ki leži južno od Batuma, in je razdrlo utrdbe — V Albaniji se vstaja širi. Vstaši so vzeli višine pri Rastbulu in so začeli streljati na Drač.
Carigrad, 14. januvarja. Turki so dne 12. t. m. zasedli Tebris in Salmas. Rusi so mesti zapustili in se umaknili.
Gradec, 14. jan. Vsled nove izpremembe v zunanjem ministrstvu se delovanje na zunaj niti
na*f lanje ne bo izpremenilo, ker je ta izprememba zgoij po okoliščinah vojnega časa v oči padajoča Posledice za notranjo politiko pa spadajo na drugo mesto, ki mora za enkrat ostati prikrito. — Grof Berchtold je bil samo po imenu svojega posestva Mažar, medtem ko je baron Burijan Mažar po prepričanju.
Amsterdam, 14. januvarja. Reuterjev urad javlja, da se vojskuje na Poljskem in v Galiciji dva miljona Rusov, katerim se avstrijske čete izredno hrabro upirajo.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
ameiikanskl nmetnl zoble
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zoble 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, Llnblfana.
Stritarjeva ulica št. 7.
Zahvala.
Za rnnogobrojne dokaze iskrenega in lolažilnega sočutja povodom prebritke izgube našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, soproga in zeta, gospoda
VIKTORJA DOLENZ
c. kr. profesorja na državni realni gimnaziji v Gradcu, c. kr. nadpo-ročnika črnovojniškega pešpolka št. 3, imejitelja vojaške zaslužne kolajne na traku vojaškega zaslužnega križca,
ki je dne 21. novembra 1914 v boju pri Lupkovv-u v Karpatih padel častne in junaške smrti, izrekamo tem potom vsem najiskre-nejšo zahvalo.
Globoko žalujoči rodbini
bolenz - /Aannhartd.
Zahvala.
Za rnnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskreno ljubljenega brata, svaka in strica, gospoda
EDMUNDA ROOSS
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, slavni požarni brambi, gosp. okrajnemu glavarju in cenjenemu meščanstvu, ki se je udeležilo v tako polnem številu pogreba, darovalcem krasnih vencev ter vsem ostalim za izkazano poslednjo čast in sočutje.
Bog bodi plačnik!
KRANJ, dne 14. januvarja 1915.
Žalujoči ostali.
i
▼
i
Čisto nouo SIK?StSSS p° ,astni Mnl I In moderno """"" M?
1VHN SHVNIK
Hrani, pri BeienCann.
H ▼ A
Lastništvo tn tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.