215
Narodne stvari. Glas isterskih bratov.
Nas Istranov, kakor sami veste, mili nam bratje, večina pripada širokemu i slavnemu svetu slovanskemu, s kojim smo tudi i mi zmirom pripravljeni dobro i zlo deliti i uživati, s kojim i tudi mi gojimo sladko nado boljše prihodnosti. I nam je, mili bratje, u tužnem ovem stanju gledati treba, da novi život živeti začnemo, i mi želimo kakor vi iskati svetega prava našemu milemu jeziku. Britko se spominjamo tužne svoje preteklosti, u kterej smo toliko vremena živeli kakor nema živo-tinja. Tema, mili bratje, malo po malo minuje i svetlost zarje započela je na naš dom svetiti i njega greti. V temi smo mi doslej   živeli,  našim   pa  vnukom bodo
zvezdice milejše iz vedrega neba svetile i njihovo zemljo grele. Zato pa je treba, mili bratje, da stopimo v kolo prave sloge, da kmalu doletimo k vam kakor tica u slobodni zrak. Tema, mili bratje, i črni oblaki letijo z naše mile domovine, akoravno smo Še zmirom slabi, zatorej letimo u vaše kolo, da se okrepimo. Pri-mite nas, mili bratje! po jeziku i krvi smo vaši bratje, primite nas i prožite nam desnico bratovsko po deželnih zborih, kojim gre na postavni poti važna beseda. Vzrok našej slabosti so osobito šole, ktere so zmirom večinom laške, i tako se ne more duh narodni zdatno probuditi, akoravno se je že na mnogo strani probudil i se vsaki dan še bolj bode. Duh narodni je v Istri še ogenj pod pepelom. Pomoč tedaj, pomoč, mili bratje; saj veste, da združena moč več zmore nego človek samec.
Vroča je, mili bratje, želja naša, da se z vami zedinimo, i tako jedno telo i jedna duša bodemo. Trdni stojimo mi Istrani na slovanskej zemlji, zatoraj nas nič ne briga to, kar Italijani blodijo, da na Istro laško solnce sveti. Naj jim solnce bode, — zemlje jim ne damo; zemlja je naša, zemlja je last naših starih pra-dedov. Solnce vam protivniki pustimo, tudi zvezd i lune vam ne jemljemo, — a zemlje, majke naše, vam ne damo. Kaj hočete še več! Saj veste, da smo vam darovali nektera mesta; ta zguba nas britko peče, —-to naj vam bode ,?non plus ultra"! Mi hočemo verni sinovi ostati materi Slavi pod krilom vsem narodom pravične a tadaj jake Avstrije! Solnce naj bode tedaj laško, zemlja pa ostane i mora ostati slovanska; mili Bog bode daroval žarke silnega solnca tudi nam.
Cujte ta glas naš, mili bratje; prožite nam pomoč, za kojo vam bodemo iz srca hvaležni, i primite srčni pozdrav od svojih zvestih bratov Slovanov isterskih !
O.  JU . . . C.