Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Saraje^a. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XXV. Blažuj je bil 87oje dni 8estito krsčansko selo, ki je imelo laatne škofe a prelepo cerk^o, po87ečeno 87. Blažu. Ko se je po^zdiglo Saraje7o, padlo je to lepo mestice pri iz^irku hladne Bosne. Raz^aline grada ,,Varhbosna" in nekdanje krš6anske cerkve še spominjajo potnika za kristijana veselib časov. Sedaj imajo večjidel le turaki plemenitaai tukaj 870ja poletna bi^ališča, kamor hodijo ,,na teferič", t. j. letne ^eselice. V pondeljek 26. a7g. priplavalo je izza Saraje^skih griče? ljubo aolnce 7 7sej 87ojej blis8obi, da smo se ga razveselili, kakor bi ga ne bili se nikoli videli. Proč je bila prejšnja kla^ernost, pro8 iz spomina prestane nadloge, obrazi pa vedri in jasni. Bili smo na koncu s^ojega poto^anja. Odpiralo se nam je že krasno Sarajevsko polje. Ko se skrbno o8edimo, za^ijemo jo po prijetnej dolini, ki je kake 4 ure dolga in 3 ure široka. Na zahodni atrani jo mejaši leso^iti Iguman (3800'), 7 kterega podnožju izvira Bosna, ki sprejema od Saraje^a gor tri recice: Zuje7ino, Željeznico in Miljacko. Se7erno stran krožite d7e panogi 7isokih gor, kterib vrbe imenuje Bošnjak: Eobila gla^a. Od izboda proti zabodu deli ponosni Trebe^ič dolino 7 d7e plati: 7 Željezni8in do iu Miljackin do. Izmed bia naaejanih po aolnčnih brdih in so8natih vrtih, 80 nam nektere pra7 dopadale, ker 80 se nam 7 živih pisanih barvab nasproti smejale. Mimo sel: Vrela, Bosne, Ilidže, Surakine, preko dveb 7ečjih lesenib moato7 in d7eh manjših pripeljali smo so do pr7ih straž 7elikega tabora pred Saraje^om. Kako daleč je neslo oko, bil je 7ojak, konj, 7oz, kanon, šotor: ,,Svejebieli 6ador do 6adoia — Eonj do konja, junak do junaka. — Bojna koplja kano gora črna. — Sve s' 7iju po polju barjaci (bandere) — Eano mrki (6rni) po nebu oblaci." — Ogromen trua nam je že od dale6 iz tabora na ušesa udarjal. Tu je gonil po kakem zelju bripav stotnik svojo kompanijo, vedno kricaje nad njo; tam se je drl mustačast huzar na svojo eakadrono, naj dobro pazi na konje, da ne pokrepajo po nemarnem; zopet kje drugje so vozili kanonirji svoje piačalke po turšiaču, da je prat na vse strani akropila. E živahnemu življenju v taboru so mnogo pripomogli razni prodajalci — kristijani, mobamedani in židovi, ki so ponujali rum, žganje, 6eaplje, kavo, duban, pogače — povalnice in druga jela. Najdrzneji so bili čifuti, jahudije, kakor 86 tudi imenujejo. Vaakemu došlecu bila bi rada taka čifutska sitnoba nekaj robe apečala. nBrate! kupi, pri meni je vse po znižaui ceni. nOka! sekser"! kupi komšija! brate! kupi. Eto ti oka! De, de! kupi", tako je prevpil burkljež dolgi tabor od konca do kraja, in zopet nazaj. (Oka — naaa stara 2V2 fanta — je mera za pija6o, meao, sadje, oglinje itd. Platničkarjem služi arain — 23/10 6evlje7 in pik — 2-16 6e7lje7.) Že pri vhodu 7 pr7e mestne ulice na lepem holmu zagledali smo močne vislice, ki ao bile Turkom strab, kristijanom pa tolažilo in zadostenje. S pocetka je marsikteii nepoboljaljiv aarajlija na tem kolu za 87oje brezobzirno di^janje se pokoril. Pr7a, štirioglata, 1 nadstiopje visoka biša, ki stoji na levi strani v mesto, je nekdanja turška vojaška bolenišnica, raz ktere je aedaj vibrala avatrijaka zastava in ae lesketal rudeč križ. Eoj smo spozuali, da nam je tukaj ostati in prevzeti akrb za bolenike. Na vrt, se zidom obdanim, smo zapeljali 7ozo7e in 6akali, kaj se ima dalje z nami zgoditi. Sporočili so nam kmalu glas, da smemo to ve6erko lastne reci viediti in si nekoliko odebniti. A kje pa je streha? Nečimurno popraševanje. Bodi, da se jezia in režiš, nič ne pomaga, moraš se vleci tje kam za vrtni zid pod koaato murvino drevo. Tudi 7 Sarajevu, glavnem meatu sreberne Bosne ponosne, amo se potikali dolgo 6asa po raznib kotih brez atalnega doma. — Te bi bile kratko narisane popolne črtice obetane v naslovu: iz Gradca do Sarajeva. Edor inisli, da bi muralo vse to druga6e pisano biti, naj mi drage volje odpuati, ker aem botel tako pisati, kakor je bilo, in ne, kakor bi moralo biti. Na dan sv. Jurija 1879. Miba Napotnik, doktorand sv. pisina in vojaški duhovnik v bosenskej vojski. Priatavek uredništva. Najprisrčnišo zahvalo izreka urednik v imenu liata in jegovih čitateljev blagorodnemu goapodn pisatelju za veliki trud, ki je imel, in za veaelje, ki nam ga je pripravil spisovaje" prelepe iu zanimive S7oje poto- piane 6rtice! Sedaj ga pa še proaimo, naj nam blago^oli popisati Saraje^o in 87ojo pot domo7l Smešničar 30. O6e Pi^ko! kako pa je to, da Vi vsaki 7e6er zadnji iz kr6me odidete ?" ,,Ja ljubi sosed! glejte, to je pač za to, ker nečem, da bi me ae kdo 7 krčmi opravljal". Razne stvari. (Svitli cesar) so pogorelcem 7 Dorna^i pod Ptujem darovali 800 gld. in po toči poškodo^anim 10.000 gld. (MUo8tljivi knez in Škof) 80 ob priliki 870jega odlikovanja z velikim križem Franc-Jožefovega reda darovali za pogorelce v Dorna^i poleg Ptuja 100 fl. in za pogorelce 7 Hotinji 7esi 7 SH7niški fari poleg Maribora 50 ii. (nSlov. Gospodar"1 je bil toSen) od celjskega državnega pravdnika, zakaj se mu ni ob pravem čaau naznanllo izdavanje: ,,Cerkveneu in ,,Gospodarstvene priloge", a urednik je dne 19. jul. pred sodnikom dokazal, da ima naš list po § 7. tiskovne postave pravico donašati priloge in da mu po § 10. iste postave tega ni treba nobenej gosposkej naznanjati. Urednik je bil nekriv spoznan! (Javno pobiralol 86 bo 7sled poziva c. kr. namestnika po celej Štajerskej za po to6i oškodovane dne 29. in 30. junija 7 okrajih Maribor, Bruck, Weiz, Lipnica, Ljutomer, Celje, Hartberg, Feldbach, Judenburg in Gradec, škode je 7e6 ko za 1 mil. fl.; jednako tudi za pogorelce Dornavake. (G. Janko Pajk) je postal profesor 7 Brnu. (Šohke se8tre celjske) imajo 31. julija ja7no 8kuanjo, da se labko vsak sam piepriča 0 dobroti jibove aole. (Pravi Pahole) morivec Oplotniški še ni najden. (Toca) na Eapli in Valci je škode u6inila 7000 goldinarjev. (Skoda v Dornavi) je cenjena na 45.000 fl. (Obsojeni so) Martin Hren na 6 let, Jera Petrovi6 na 10 let, kontrolor Bregant na 15 mesencev 7 ječo, Franc Jagodi6 in Blaž Eumberger in Jakob Ulaga k smrti na vislicah. (f Umrl) je 6. g. Lovro Cajnkar, župnik na Ealobji, 60 let star. (Kat. slov. drustvo pri sv. Juriju na Sčavnid) bo imelo 27. t. m. l/ti popoldne ob6ni zbor. Eer bo nas polek drugib odličoih gospodov tudi dež. poslanec g. Iv. Eukovec počastil, vabi k številnemu vdeleževauju tudi vae sosedne ude. Odbor. (Za družbo duhovnikov) so vplačali 66. gg.: Bobinc 23 fl. (ustn. in letn. dpl.), Petan 12 fl. (ustn. dpl.), Lab 1 fl. (letn.), Taraše 5 fl. (letn.), Naprudnik 2 fl. (letn.)