TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. ffaročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951. Uto XIV. Telefon 6t. 2552. Ljubljana, v torek, 20. oktobra 1931. Telefon St. 2552. štev. 120. Kupujte domače blago ! Splošna svetovna kriza se vedno bolj tudi pri nas uveljavlja. Inozemska konkurenca nas ne bije samo na svetovnih tržiščih, temveč prihaja tudi na naša domača tržišča. Pritisk vnanje ponudbe na naše domače trge je jako velik, težko ga občutimo prav vsi. [Naši domači producenti morejo vzdržati neenako borbo samo, ako do skrajnosti popuščajo na cenah. Navzlic vsem naporom naše domače podjetnosti pa se vendar še najdejo ljudje tudi med inteligenco, ki dajejo prednost tuji robi že radi tega, ker je tuja. iPri nas posebno premožnejši sloji še vedno nabavljajo svoje potrebščine v inozemstvu, n. pr. obleke, s čemer povzročajo občutno škodo naši domači trgovini in obrti, ki se je v zadnjem času tako lepo razvila, da more ustrezati vsem zahtevam. Nabavljajo se v inozemstvu še razni drugi predmeti, katere ali sami izdelujemo ali pa bi se dali vsaj nadomestiti brez vsake škode z domačimi produkti. Pri nas naši odjemalci še vedno preveč visijo na tujem blagu. Ne zavedajo se pri tem, da sebi ničesar ne koristijo, splošnosti pa ogromno škodujejo s tem, da naša gotovinska sredstva, katerih nam itak pomanjku-je, pošiljajo v inozemstvo, da odvzamejo delo domačemu podjetništvu in delavstvu. Pa ne le konzumenti, ki uvažajo v našo državo finalne produkte, škodujejo splošnosti, ampak tudi ona podjetja, ki po nepotrebnem uvažajo razne sirovine, tudi take, katerih imamo doma dosti na razpolago, in še bolj po nepotrebnem zaposlujejo tujce. Oboje je v nekaki zvezi. Tujec, ki v podjetju odloča, odnosno ima vpliv na odločbo, daje pri enakih ali vsaj približno enakih pogojih pred- nost tuji sirovini, pa tudi tujemu delavcu. Ravno zato, ker je pri nas med podjetniki še vedno preveč tujcev, se pri nas tudi v podjetništvu vedno raje daje prednost tuji sirovini in zaposluje tujce tudi na mestih, katere bi brez nadaljnjega mogli v polni meri izpolniti domačini. Pa tudi za strokovna mesta se od strani tujcev dela našim domačinom težave. Vzemimo samo primer gotove tekstline industrije, v kateri imamo že prilično število teoretično docela izšolanih tehnikov. Ti kljub vsej strokovni predizobraebi ne morejo priti do prave prakse, ker se jih tudi takrat, kadar pridejo v prakso, samo enostransko zaposluje, da ne morejo dobiti docela praktičnega vpogleda vsaj v en del panoge, za katero so si pridobili po svojih študijah potrebno znanje. Časi so pri nas tako resni, da splošni interesi nujno velevajo, da do skrajnosti izvedemo načelo: Svoji k svojim, preprečimo vsak nepotreben uvoz v našo državo, eleminiramo iz našega podjetništva vsak tuj vpliv, kjer se še vedno uveljavlja, in zaposlimo povsod, kjer je to le količkaj mogoče, namesto tujca domačina, da tako spravimo na domačih tleh v prvi vrsti do kruha svoje ljudi, ki zaman iščejo zaposlitve. Izvajanje načela: Svoji k svojim ne preči interesov naše domače podjetnosti, tam pa, kjer jo preči, se kaže, da ga ne prečijo splošni, ampak individualni interesi, pa ne podjetij, temveč merodajnih oseb. < Pri tem apeliramo prav posebno tudi na naše trg. sotrudnike, katerih dolžnost je, da ponujajo kupovalcem predvsem domače blago. Upoštevajo naj, da je naš konsument v tem oziru še zelo zakrknjen. Prepričati ga je treba, da z nakupom tujega blaga škodi sebi, ker kupi za isti iznos inozemsko blago slabše kakovosti, pa tudi celokupnosti! Občinska trošarina na mošt V zadnjem času krožijo v javnosti glede občinske trošarine na mošt, izpre-šan iz kupljenega grozdja, vesti, ki niso docela točne. Mošt, ki ga napravijo iz kupljenega grozdja osebe, ki niso to-čilci pijač, je res oproščen državne in banovinske trošarine, ker mošt za državo in banovino ni trošarinski predmet, pač pa so dolžne take osebe plačati na mošt občinsko trošarino, kjer se pobira. Občinska trošarina se mora namreč po naredbi banske uprave z dne 29. avgusta 1931, VII No. 1978212, pobrati tudi od vinskega mošta. ki ga napravijo proizvajalci iz kupljenega grozdja. Ko postane tak mošt vino, to je najkasneje 20. novembra, morajo privatne osebe, ki so si napravile mošt iz kupljenega grozdja, plačati od tako pridobljenega vina tudi banovinsko trošarino. TAKSE OB PRILIKI DOBAVE BLAGA ZA DRŽAVO ALI SAMOUPRAVNA TELESA Na podlagi odredbe ministrstva financ prinašamo s'edeče: Za ono blago, ki se ima dobaviti državi ali samoupravnim telesom in za katero jo bila izvršena predpisana licitacija pred 1. aprilom t. 1. in za katero blago so pred Pisi licitacije predvideli tudi takrat obstoječe državne dajatve in se je iste v ceno vkalkuliralo, mora dotična državna ustanova ob priliki dobave odbiti 1% splošnega prometnega davka, pa j Saša Knez t j Iz Sarajeva je včeraj došla žalostna vest, da je tamkaj podlegel v nenadno potrebni operaciji g. Aleksander Knez, družabnik ugledne trgovske družbe I. Knez v Ljubljani, ki se je tamkaj mudil na kongresu rotarianj-skih klubov naše države. četudi je na podlagi teh pogojev bila pogodba sklenjena šele po T. aprilu t. i. Na podlagi tega ne smejo carinarnice ob priliki uvoza tega blaga pobirati skupni prometni davek. Da bi carinarnice mogle dotične osebe oprostiti od plačevanja skupnega davka, so dolžni uvozniki predložiti uverenje dotične državne ustanove ali samoupravnega telesa, kateremu se blago dobavlja, da je licitacija objavljena pred 1. aprilom t. 1., tudi če je pogodba kasneje sklenjena. POVIŠANJE ITALIJANSKIH CARIN NA TANIN IN OGLJE Te dni je' bila nenadoma povišana italijanska uvozna carina na tanin, in sicer na tekoči tanin od 4-50 na 22 lir, na tanin v trdem stanju pa na 22 lir. Istočasno je bila povišana carina na oglje od 4 na 100 lir. SADNI SEJEM V LJUBLJANI OD 25. DO 27. OKTOBRA T. L. Na letošnjem velikem sadnem sejmu, ki bo od 25. do 27. oktobra v paviljonu »G« na velesejmu v Ljubljani, bodo ljubitelji dobrega in izbranega sadja obilo in po ugodnih cenah postreženi. Predno se založite za zimo s sadjem, počakajte na veliki sadni sejem, kjer bo bogata izbira najboljših zimskih sort. Blagopokojni Aleksander Knez se je rodil dne 16. avgusta 1899. v Kamniku kot najstarejši sin pokojnega dolgoletnega ,predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, veletrgovca g. Ivana Kneza, ki ga je odme-nil za trgovski poklic. Ko je dovršil maturo na ljubljanski realki, je med vojno obiskoval visoko trgovsko šolo v Gradcu, kjer se je nacionalistično tako živahno udejstvoval, da je prišel pod obtožbo kot veleizdajnik in bil zaprt med morilci in najnižjo sodrgo, da bi ga duševno docela ubili. Le z velikimi napori se je posrečilo njegovemu očetu, da ga je iztrgal iz rok brezvestnih krvo-lokov, ki so idealnega mladeniča obsodili na smrt. V povojni dobi je stopil v očetovo veletrgovino in se pričel posebno po prerani očetovi smrti vedno bolj uveljavljati v naši javnosti. Sodeloval je v upravi Kmetske posojilnice v Ljubljani in v upravi Ljubljanske kreditne banke. Posebno važnost pa je polagal na sodelovanje v ljubljanskem občinskem svetu, kjer se je živo zanimal za vsa gospodarska vprašanja. Neumorno delaven je bil tudi še v mnogih drugih kulturnih in nacijonalnih or-ganizaci jah. Kot moža širokega obzorja in teoretično in praktično izobraženega trgovca ter dobrega poznavalca gospodarskih razmer v Danski, saj se je tam mudil del j časa, je postavila kraljevina Danska blagopokojnika za svojega častnega konzula v Ljubljani. V vseh trgovskih in družabnih krogih je užival blagopokojni Saša Knez velik ugled in spoštovanje ne le kot družabnik veleugled-ne Knezove veletrgovine, ampak tudi kot simpatičen, plemenit in uslužen človek-. V trgovskih organizacijah je deloval v vrstah društva veletrgovcev in in-dustrijcev v Ljubljani in svojčas v Gre-mi ju trgovcev. V zadnjem času je posvečal -svojo pozornost tudi rotarijanske-mu gibanju. Stal je pravzaprav šele v početku svojega javnega udejstvovanja in stavile so se nanj, zlasti v gospodarskih vrstah, še velike nade, pa je us(xla hotela drugače in ga nenadno iztrgala rodbini in gospodarstvu. Izgubo Saše Kneza bodemo prav težko občutili. Preostalim naše iskreno sožalje! Izvajanje zakona o državnem računovodstvu Na razne pritožbe, ki so dohajale iz krogov interesentov glede določanja kavcije in denarnih glob pri zapoznelih dobavah, je Zbornica za TOI v Ljubljani opozorila ministrstvo za finance, ki je povzročilo, da so se notranji ukrepi glede izmere kavcij in glob na področju ministrstva za promet izpre-menili skladno z zakonom. Ministrstvo za promet je v ta namen izdalo pod št. T. p. br. 61.141 od 27. julija 1931. sledečo naredbo: 1. Kavcija se mora zahtevati točno v zmislu čl. 88 zakona o državnem računovodstvu: 5% od domačih in 10% od tujih ponudnikov ali podjetnikov od celotne vrednosti dotične nabavke, odnosno prevzetega posla ali proračunske vrednosti gradbe. 2. Denarna globa po čl. 99a zakona o državnem računovodstvu se mora v celoti, kakor se glasi v zakonu, vedno sprejeti v pogoje. Ta globa se pobere od nabavnika ali podjetnika, ako je v zakonitem roku 10 dni prosil za podaljšanje pogojenega roka za izpolnitev obveze, pa se mu por daljšanje ni dovolilo. Samo v slučaju »višje sile« nabavnik ne plača globe, dolžan pa je dokazati »višjo silo« s polnoveljavnim i pismenimi dokazili (javnimi listinami). 2. Poleg denarne globe iz točke 2. naj se sprejme v pogoje tudi denarna globa iz tretjega odstavka čl. 58 pravilnika za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu in sicer za vsaki dan zakasnitve v izročitvi ali izvršitvi opravila 3°/oo od celotne vrednosti posla. 4. Denarna globa iz točke 3' se nalaga samo, ako ponudnik ni prosil, da se mu rok za izročitev ali izvršitev podaljša v zmislu čl. 999 zakona o državnem računovodstvu, odnosno je prosil za podaljšanje, pa mu država roka ni podaljšala in tudi ni smatrala za potrebno, da mu posel odvzame ali pogodbo razveljavi. Ako je torej ponudnik v zmislu čl. 99a zakona o državnem računovodstvu prosil v zakonitem roku za podaljšanje roka za izročitev ali izvršitev in se mu ta rok dovoli, se ne pobere denarna globa iz točke 3., ampak samo denarna globa iz točke 2. tega pojasnila. Denarna globa iz točke 3. se nalaga vedno paralelno z denarno globo iz točke 2. tega pojasnila. Opažati je, da povzroča pogoste zakasnitve v izročitvi ali izvršitvi in s tem tudi velikih pogojenih kazni — kar razumljivo izziva mezadovoljstvo, v glavnem odreditev jako kratkih rokov, v kojih dobavitelji navzlic vsemu trudu in najboljši volji niso v stanu, da pravočasno izpolnijo obvezo. rRadi tega se nalaga, da se brez stvarne potrebe ne odrejajo prekratki roki za izpolnitev obvez, nego da se jih določa po stvarni potrebi tako, da bo dobavitelj pri dobri volji mogel v odrejenem roku pogojeni posel opraviti ali nabavko izvršiti. V slučaju zelo nujnih nabavk, posebno onih z določenim terminom, naj se denarna globa iz točke 3 določi v pogojih v dvojni izmeri. V rok, od katerega prične teči obveza nabavnika (podjetnika) za izvršitev pogojenega posla, nabavke itd., se ne računi dan, ko se nabavniku priobči odlok, ampak naslednji dan. oHHB&aa Angleška vrednotna politika i. Odprava zlatega standarda se* je razpravljala v Londonu že več dni prej kot bližnja možnost in se je v nekaterih radikalnih in socialističnih krogih kot neogibni zasilni odpomoček naravnost priporočala. Oba neodvisna konservativna lista »Daily Ekspress« in »Daily Mail« ter socialistični »l)aily Herald« so pozdravljali odpravo kot pomoč za eksportno trgovino. »Manchester Guardian« ,in »Netvs Chronicle« sta tolažila svoje bravce s tem, da se more morda s pravilnim obravnavanjem položaja, pri čemer se je namigavalo na poznejšo stabilizacijo fantovega tečaja na nižji bazi, doseči hitreje rešitev problema angleške gospodarske krize. Nekateri listi p trajnem razvrednotenju funta nočejo nič vedeti, odbravajo pa od-redbo kot zasilni odpomoček. Izenačenje proračuna ni moglo rešiti vrednotno krize, ker so inozemski upniki Londona iz vzrokov lastne potrebe nadaljevali likvidacijo svoje funtove ihiovine in se je britanskemu begu jtred kapitalom naravnost nudila nova pobuda vsled povišanih davkov. V obstoječi krizi zaupanja je postalo angleški vrednoti usodno dejstvo, da je London kot 'mednarodno depozitno in cle-aring-središče inozemstvu ca. ‘250 milijonov funtov več dolgoval kot je imel imovine v inozemstvu. Inflacijski pojavi niso bili vzrok. Grozeči in od narodne vlade že odpravljeni proračunski deficit je imel v vrednotni krizi le v toliko ipoostrujočo vlogo, v kolikor je zavajal boječe ljudi iz strahu pred vedno večjimi davki k begu pred kapitalom. Ta strah se je kmalu polegel, ker je pretvorba funtovih kapitalij v tuj denar po manjšem tečaju povzročila več Zgub kot se jih je dalo prihraniti pri davkih. Funtov tečaj zaenkrat še ni zaščiten in je prepuščen proti ponudbi in prostemu povpraševanju. Jasno je, da pride v začetku do velikega razvrednotenja in do močnega kolebanja; a lastniki funtovih imovin, ki zgubijo glavo in funte oddajajo, bodo kmalu zopet zado-bili zaupanje v bistveno finančno solidnost Anglije, koje inozemske investicije se cenijo še zmeraj na štiri milijarde funtov in bodo obžalovali svoj pretirani strah, neglede na to, da preide vsak tak pretres tudi na druge dežele. In to se je zares tudi zgodilo. (Ni Verjetno, da bi bil novi stabilizacijski točaj funta za več kot za 25% pod 'sedanjim. Razvrednotenje funta se čuti tem bolj, ker ima funt tako važrio in veliko vlogo kot mednarodno plačilno sredstvo. To piše dr. E. v raznih nemških listih. II. Pod naslovom »Samopomoč Anglije proti štrajku zlata« piše Bruno Rau-niann, direktor Anglo-češkoslovaške in Praške Kreditne banke v Londonu, sledeče: Nenadnost, s katero je zapustila Anglija zlati standard, je napravila ta dogodek za »svet pretresajoč«. A mi ne amemo dogodkov zadnjih tednov precenjevati; moralo je priti do tega in prav ta potreba nam jasno kaže, da se pričenja tukaj uveljavljati eden od ekonomskih zakonov gospodarstva, nekak-šen prvi akt odpora proti neznosno nastalemu tiranstvu zlata, ki gospodari kot fiktivna vrednost nad efektivnimi vrednotami. ■S tem, da mednarodno oblikovanje funtovega tečaja znižuje vrednost au-gleškega denarja, narašča v izmeri zmanjšane denarne vrednosti prodajna možnost angleškega blaga v inozemstvu: angleški premog n. pr. se je na kontinentu pocenil za ca. 15%. Morda ni daleč čas, ko bomo praznovali 21. september, dan, ko se je odpovedala Anglija zlatemu standardu, kot dan najsrečnejšega pokrfeta in kot bančni praznik. V koliko bo trpela vsled zapustitve zlatega standarda funkcija Londona kot denarnega trga, se ne more lahko reči More se zgoditi, da bo inozemstvo presenetljivo kratkem času zopet po slalo denar v London, če bo imelo drugje neprijetne skušnje. Vsekakor b; Za ustanovitev domače avtomobilske tovarne Trgovinsko ministrstvo je razpisalo natečaj za ustanovitev domače avtomobilske tovarne. V pogojih je določeno, da se mora za ustanovitev tovarne osnovati akcijska družba po veljavnih zakonskih določilih. Tvrdka, ki dobi koncesijo, je ne more prenesti brez državne odobritve na kako drugo osebo. Družba mora razpolagati s tolikšno glavnico, da bo tovarni zagotovljeno uspešno delo. Tovarna bo morala v začetku izdelovati tovorne avtomobile, kasneje pa bo morala svoj obrat tako izboljšati, da bo v določenem času lahko začela tudi z izdelovanjem specialnih avtomobilov, kakor sanitetnih, gasilskih, avtobusov in traktorjev. Kapaciteta tovarne mora biti vsaj tisoč avtomobilov raznih tipov na leto pri 8urnem delavniku. Tipe in tehnične pogoje za avtomobile bosta določili ministrstvo za vojsko in ministrstvo za promet. Najdalje v treh letih od podpisa pogodbe bo morala tovarna popolnoma samostojno izdelovati tovorne avtomobile od 1-5—B ton. Izvzeti so od izdelovanja doma specijalni deli, ki jih tudi svetovne tvrdke ne izdelujejo same, kakor magneti, električne instalacije, karburatorji, gume in podobno, dokler se tudi ta industrija doma ne razvije. Najdalje v 6 mesecih od podpisa pogodbe mora konoesijonar pričeti zidati tovarno, in sicer na kraju, ki je odrejen po pogojih. Tovarna mora uporabljati domače sirovine, domače fabrikate in polfabrikate, v kolikor se pač doma to izdeluje. Podjetje bo za 10 let osvobojeno carine, vseh taks in vseh samoupravnih in državnih davkov. Po potrebi se bo ta rok podaljšal še za nadaljnjih 10 let. Država se obvezuje, da bo potrebo po avtomobilih krila pri tem domačem podjetju. HU-LEX knjigovodstvo VSAK DAN BILANCA ,.KARTOTEKA" d z o. z. Liubljana, Selenburgova 6/1 Telefon štev. 33-38 Poostrene devizne odredbe v ČSR Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se poostre gotove določbe devizne odredbe od 2. oktobra. Po novi navedbi, ki je bila včeraj objavljena in takoj tudi uveljavljena, so vse fizične in pravne osebe, ki bivajo na Češkoslovaškem nad eno leto, dolžne do BI. oktobra ponuditi vse zaloge inozemskih plačilnih sredstev in na inozemske valute glaseče se terjatve češkoslovaški Narodni banki, ki jih bo prevzela po dnevnem tečaju na praški borzi. Proste so te obveznosti valute ali zahteve do vrednosti 20.000 kron. Na-redba določa nadalje, da so dolžne vse osebe, ki imajo po 2. oktobru pridobljene in v inozemstvu naložene vrednostne papirje, predložiti do 15. novembra zapisnik teh efektov in jih prav tako ponuditi Narodni banki, ki jih bo prevzela po dnevnem kurzu dotičnih inozemskih borz. Istočasno se prepoveduje , uvoz inozemskih in domačih vrednostnih papirjev, kakor tudi prepis na češkoslovaške državljane ter uvoz neobdelanega zlata. Zbornica za TOI opozarja vse poslovne kroge, ki pošiljajo blago v Hercegovino in južno Dalmacijo po železnici, da mora železniška uprava na podlagi odloka generalne direkcije računati počenši s L novembrom vozne cene za relacije preko Raštelice in Bradine (Ivan-predor) na osnovi oddaljenosti, ki so objavljene v Daljinarju z dne. 1. januarja 1931. Dosedanje vozne cene za relacije južno od stanice Raštelica se torej znižajo za oddaljenost 9 km. SEZNAM ŠVEDSKIH AGENTOV, KI SE DAVIJO S TRGOVINO SADJA: Chr. Angel & Sonar, Fredsgatan 10, Stockholm. A/B R. Ch. Larsson & Co., Slussplan 9, Stockholm. A/B S. J. Norman, Riddaregatan 16, Stockholm. A/B Benno Stemberg & Co., Varta-vagen 4, Stockholm. A/B Rob. Thegerstrom & Co., Kata-rinavagen 9 a, Stockholm. Alex J. Ahlstrand, Vasagatan 38, Stockholm. Eilert Christie, Rlasieholmsgatan 1, Stockholm. O. N. Egnell, Mosebacketorg 14, Stockholm. K mit Mandahl, Skeppsbron 32, Stockholm. John Molle r, Asogatan 142, Stockholm. N. 'Strandell, Skeppsbron 16, Stockholm. Sven Ahlborg, Skeppsbron 4, Gote-b org. H. Arbiin, Tradgardsgatan 6, Gote- SKDRAJ VSE BORZE PADAJO. Velike borze sveta so bile v tednu od 26. septembra do 3. oktobra v znamenju padanja tečajev delnic. Zlasti Pariz m Newyork .sta imela težke zgube, v reprezentativnih delnicah povprečno po 8% in 14%. Ker so bile nekatere borze Zaprte, je mednarodni borzni indeks iz-računjen samo iz indeksov spodaj naštetih osmih efektnih borz, in ta indeks je v imenovanem tednu padel na rekordno globino 46-7% (1. 1927. = 100). Tu podamo seznam: London Pariz Bruselj Amsterdam Ziirich Praga Milan Newyork o » s; c-i 2 ®oH H O k* O ^ S d II >o O d W N 102-6 156-8 133-8 104-5 1010 108-3 1240 137-3 03 rH rH CO I S 30-9 65-8 292 260 46-1 59-5 67-2 60-9 CO tH (M CO 1 S 03 38-7 63-4 34-0 28-7 41-8 61-7 67-2 58-8 361 57-9 313 28-0 43-4 59-3 67‘2 50-5 stremljenje, da zadobi London zopet prejšnjo veljavo kot finančno središče, in pa visoko razvito londonsko čuvstvo poštenja vodilo do skorajšnjih zlatih izplačil. Čutenje merodajnih osebnosti v Londonu gre za tem, da dobi vsak tisti, ki je Angliji zaupal denar, ta denar ne-okrajšan zopet nazaj. borg. Arthur Ohristensson, Bertzia, GOte- O. Hamngatan 19. borg. Erland Hogdahl, Goteborg. Harry Bovik, Kaptensgatan 25, Malmo Ake Hulmee, Sodergatan 10, Malino. Georg Jaeppelt, Perveyersg. 3, Malmo-Johan Nordstrom, St. Nygatan 37, MalmS. C. V. Svensson, Bagersgatan 4, Malino. L. E. Pettersson, N. Skeppsg. 25, Ghvtte. Vilhelm Gustafsson, Kungsgatan 16, Halmistad. Torsten Johnson, Lilla Nygatan 6, Norrkoping. Axel Lewander, Ekersgatan 11, — Oerebro. Gottfried Senekovič, Wien X., Hardt-muthgasse 35/13, rodom iz Slovenije, želi radi težkih prilik v Avstriji dobiti primerno službo v domovini. Imenovani je bil zaposlen kot ključavničar in poslovodja v večjih podjetjih na Dunaju. XjiiMidnalfa Imm fo55 161 104 Jeklena industrija 129 146 104 Tobačna industrija 68 75 81 iMnoštveni ti Kalni obrali 74 85 75 (Bakrena industrija 186 144 62 Tempo je bil torej kaj različen. V tednu od 3. do 10. oktobra se je indeks efektov osmih borz dvignil od 46-7 na 48-3%. London je notiral 39-7, Pariz 58-9, Bruselj 32-l, Amsterdam 28-3, Stockholm 27'2, Ziirich 42'0, Praga 62'2, Milan 66-2, Newyork 56'6. Pri vsem tem je indeks na koncu leta 1927 enak 100. V omenjenem tednu je pričela zopet 'Poslovati borza v Stockholmu. Močno so padle tam Kreugerjeve vrednote, prila-godivše se prav tako močno padlim inozemskim notacijam. Omenjamo, da je znašala notacija Stockholmske borze v pričetku leta 1929 109'5. REFORMA TRGOVSKEGA PRAVA V ITALIJI Posebna komisija v Rimu izdeluje sedaj novo knjigo o italijanskem trgovskem pravu; vsebovala bo strožje odločbe proti zlorabam uprav delniških družb. Po polomih zadnjega leta (Gualino, Bonifiche Ferraresi itd.) je stopilo nekaj členov novega zakonika provizorično že v veljavo; nalagajo se visoke kazni na napačne podatke v prospektih in bilancah. Preden stopi ves zakonik v veljavo, si pomagajo z bolj rigorozno razlago določb v starem zakoniku; tako beremo, da je bilo več prestopnikov kaznovanih z izgonom na otoke. duslrije umetne svile, strojev in elektrike, v Zedinjenih državah Severne Amerike celo več kot za 90 odstotkov; za ca. 30 odstotkov so zvišale svojo produkcijo metalurgična, ladjegradbena in avtomobilna industrija, za 25 odstotkov pa papirna in grafična industrija. Leta 1930 je pa zagrabila gospodarska kriza vse industrije, pri čemur je bila izmera pač zelo različna. Avtomobilna, ladjegradbena, strojna in kovinska industrija so bile najbolj zadete, občutno trpeli sta pa tudi kavčukova in lesna industrija, dočim je kazala industrija elektrike posebno odporno silo. Svetovna trgovina se je v letih 1925 do 1928 zelo ugodno razvijala. Nadaljnje dviganje je nastalo v priključku na splošni padec cen v letu 1929. Leta 1930 je pa padla svetovna trgovina v splošnem zopet na stališče leta 1927. Temu prvemu poročilu omenjenega odbora bodo sledile — sedaj, ko se je začelo — v določenih rokih tudi druge publikacije, ki mam bodo dragocen, prispevek pri študiranju tako zamotanih sedanjih gospodarskih razmer. Pri ••••j ■poroča sc iregorc & Ko. :f L|ubl|ana Veletrgovina špecerijskega in Itolonijalnega blaga, ramega žganja in špirita. telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc Zahtevajte špecijalno ponudbe; *••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••••••••••••••••' PRODUKCIJA SLADKORJA Mednarodna zveza za sladkorno statistiko javlja, da je bilo v 14 evropskih državah v kampanji 1931/32 v obratu 574 sladkornih tovarn proti 601 v letu 1930/31. Predelale ®o 25,800.000 ton sladkorne pese (38,600.000) in so izdelalo 4,090.000 ton surovega sladkorja (6 milijonov 100.000). Produkcija sladkorja je padla torej za 33 odstotkov. Na gornji številki je udeležena Jugoslavija z 81 tisoč 889 tonami. Mikusch ceni njeno produkcijo na 80.000 ton, Licht na prav toliko. Lani je producirala Jugoslavija 10.269 vagonov sladkorja. Priporoča se Jcsip HctjdLe Gosposvetska cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poli iranj , ugla-ševanje priznano naiboljše. REKORD BANKROTOV V U. S. A. Vsled permanentne gospodarske krize v U. S. A. je doseglo število bankrotov v U. S. A. rekordno višino. V prvih osmih mesecih tekočega leta je postalo bankrotnih 19.034 tvrdk, lani 17.712 in predlanskim 15.586. Skupni znesek obveznosti bankrotnih tvrdk je narasel od 2983 milijonov dolarjev v prvih osmih mesecih leta 1929 na 477 milijonov 800.000 dolarjev v mesecih januar-avgust 1981. BREZPOSELNOST PO SVETU Statistike delovnih uradov nam pravijo, da se zlo brezposelnosti v teku poletja ni prav nič omililo, temveč se še skoraj poostrilo. V drugih letih ise običajno šele v septembru pričenjajo kazati znaki, ki napovedujejo večjo brezposelnost pozimi; letos se je pa položaj začel slabšati že v juliju. Tako je bilo n. pr. registriranih v Nemčiji 15. avgusta t. 1. 4,104.000 brezposelnih, lani pa 2,882.000; v Veliki Britaniji in Severni Irski 2,143.000 proti 1,500.000 v Italiji 693.000 proti 375.000 itd. Te številke, ki se nanašajo na najbolj ugodni letni čas, nam pravijo, da bodo morali raču-niti brezposelni letos s posebno neugodno zimo, če se svetovno gospodarstvo ne bo v najbližnjem času .znatno zboljšalo. NOVA TELEFONSKA ZVEZA Z INOZEMSTVOM Po odloku ministrstva za promet z dne 24. septembra se otvori telefonski promet Majšperg'— Praga in Brno po te-lelonski liniji Maribor—G raz. Pristojbina za navadni pogovor Majšperg—Praga 4-95 zl. fr., za relacijo Majšperg— Brno pa 3-90 zl. fr. * * * Zvišanje nakazniškega zneska v prometu z Belgijo in Marokom (franc. pas). Prometno ministrstvo obvešča, da znaša najvišji znesek ene nakaznice, v mednarodnem nakazniškem prometu z Helgi jo in Marokom (franc, pas J za našo državo 5000 Din, za Belgijo in Maroko pa 2250 belgijskih oziroma francoskih frankov. Ta naj višji znesek valja tudi za odkupne pošiljke in sicer v prometu, z Helgi jo od 1. oktobra t. I. dalje, v prometu z Marokom pa od /. novembra t. I. dalje. V lil*JI !l harya. plenim iu T Ut. Ul UM kemično nnaii ob leke, klobuke itd. Škrobi in nretlolika srajce, orratnikf in manšete. i*ere, m uši, munga in lik* domače perilo tovarna JOS. REICH. Novi industrijski izdelek domačega izvora Staroznano in agilno podjetje Vilko Weixl v Mariboru je svoj obrat zopet razširilo, tako da izdela sedaj tudi novi papirni izdelek, koji se je moral do sedaj uvažati iz inozemstva z občutno carino. So to papirni lampijoni v raznih oblikah in vzorcih, ki deJajo čast tenu: podjetju. Izdelani so [po vzorcih, ki so edino primerni v naši državi, n. pr. z državnim grbom, Sokolom, narodno trobojnico, lampijoni z narodno omamen-tako itd. Podjetnik bo te lampijončke tudi zaščitil z varstveno znamko. Ker je te vrste izdelek danes edini in prvi v naši državi, kojega se posebno ■ob raznih svečanostih precej potrebuje, priporočamo, da se kupci prav pridno poslužujejo tega izdelka, ker ga sedaj lahko štejemo med domače izdelke. Za razsvetljave 1. decembra in druge prireditve se naj torej naročajo lampijoni pri gornji tvrdki! m Prodaja. Dne 30. oktobra t. 1. se bo vršila pri Središnem stovarištu materi-jala v Mariboru ofertalna licitacija glede prodaje 22.500 kg starega papirja m 45.000 kg razbitega stekla. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). Prodaja. Dne 31. oktobra t. '1. se bo vršila pri upravniku I. oddelka Zavoda '-a izradu vojne odeče v Sarajevu licitacija glede prodaje odpadkov od sukna, platna, usnja, vreč, glede prodaje starih odej, starega sukna, čevljev, motvoza, starega železa in raznih pločevinastih odpadkov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi). Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno "nšnsiko vodo e u O ru Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom T e 1 c f o n 2 6-66 I KOLINIKA TVOBNICA UKORIJE LJUBLJANA. mm OKiUSMA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Celje. Besedilo: »Porsil« družba z omejeno zavezo s sedežem v Celju. Obratni predmet: Izdelovanje in trgovina kemičnih izdelkov, zlasti pralnih in čistilnih sredstev. Družbena pogodba e dne 17. avgusta 1981. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 240.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 240 tisoč dinarjev. Poslovodje: Kžimek Anton, ravnatelj in prokurist tvrdke »Vilijem Brauns« v Celju, Kocenova ulica, Voith Herman, poslovodja, Wien III., Schvvalbengasse 8/12. Prokurist: Cejpek Emil, zasebni uradnik v Celju. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. 1., dne 30. sept. 1931. — Firm. 485/31 — lig C II 62/2). * Sedež: Ljubljana. Besedilo: M. Miljkovič in drug, družba z o. z. Obratni predmet: Specijalna trgovina z rokavicami in nogavicami in vsakovrstnim modnim blagom, popravljanje in čiščenje rokavic. Družbena pogodba z dne 2. oktobra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice:' 85-000 Din in sicer stvarna vloga v vrednosti 60.000 dinarjev, ostanek v znesku 25.000 Din v gotovini. Poslovodje: Miljkovič Milan v Ljubljani, Wolfova ul. 1, Perko Antonija v Ljubljani, Gajeva ul. 9. Družbo zastopata poslovodji kolektivno. Besedilo firme, ki je lahko od kogarkoli pisano, s strojem ali štampiljo odtisnjeno ali tiskano, podpisujeta poslovodji kolektivno tako, da pristavita poti isto skupno vsak svoj lastnoročni podpisali znak. Družbena pogodba ima sledeča določila glede evitarnih vlog (apportov): Od družabnika Miljkoviča Milana dotneseni apiport obstoji iz rokavic in treh strojev za šivanje rokavic v dolečeni skupni vrednosti 60.000 dinarjev. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. — Firm. 899/31 — Rg C V 19/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Slaščičarna Košak, družba Z 0. 'L. Obratni predmet: Izdelovanje, nakup in prodaja vsakovrstnega slaščičarskega blaga, obratovanje slaščičarne. Nakup in prodaja za slaščičarsko obrt potrebnih surovin ter nakup za ta obrt potrebnih strojev in naprav. Poslovodja: Košak Peter, posestnik in gostilničar v Ljubljani, Krekov trg štev. 11. Za namestovanje upravičen: Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje za njo tako, da pod besedilo tvid- Naznanjamo tužno vest, da je danes v Sarajevu po kratki bolezni, nenadoma preminul član našega poslovodstva, gospod veletrgovec i. t. d. Pokojni je sodeloval pri naši tvrdki od njene ustanovitve naprej in si je za razvoj in procvit našega podjetja pridobil nevenljive zasluge. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ljubljana, 19. oktobra 1931. Poslovodstvo tvrdk „PEKO“ družba z o. z. fahrikacija in prodaja čevljev, ' V'. Saša Knez veletrgovec i. t. d. DRUŽBI „DESA“ in „BEKA“ z vsem osobjem javljata žalostno vest, da je njun soustanovitelj in šef, gospod danes v Sarajevu nenadoma preminul. Nenadomestljivega blagopokojni-ka bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, dne 19. oktobra 1931. ke, ki je lahko od kogarkoli pisano, tiskano, s strojeni ali štampiljo odtisnjeno, pristavi svoj lastnoročni ipodpisni znak. Dežol. kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. oktobra 1931. — Firm. 895/31 — lig C V 18/1. * Sedež: Kamnik. Besedilo: Tiskarna Slatner, družba z o. z. Obratni predmet: Tiskarska obrt. Družbena pogodba z dne 10. septem bra 1931 in 24. septembra 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas Višina osnovne glavnice: 30.000 Din. s Poslovodja: Knez Anton in Vodnik Ludovik, črkostavca v Kamniku. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. — Firm. 881/31 — Kg C V 16/1. * Sedež: Mezgovci srez Ptuj. Besedilo: Joško Uršič. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in dežel, pridelki. Imetnik: Uršič Joško,trgovec v Mez-govcili. Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 24. septembra 1931. — Firm 837/31 — Reg A III 198/1. Vpisale so se iz preme ml) e in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Arclin pri Vojniku. Besedilo: Mavri Pctar & Comp. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Kadi izstopa družabnika Kovačič Roberta se izbriše dosedanja firma kot javna trgovska družba in vpiše kot firma trgovca poedinca. Besedilo se glasi: Mavri Peter, trgovec v Arclinu, ki je tudi lastnik firme. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, ona. I., dne 30. septembra 1931. Firm. 481/31 — Kg A III 43/3. * Sedež: Celje. Besedilo: »Iniportur«, družba z o. z. v Celju. Obratni predmet: samoprodaja od tvrdke Junglians na Dunaju družbi dobavljenih ur za Jugoslavijo, kakor tudi .si s tem združeni posli. Iz družbe je izstopil družabnik Han-dler Herman, trgovec z urami, Vinkov-ci, glasom odstopne pogodbe z dne 21. septembra 1931. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd L, dne 30. septembra 1931. Firm. 488/31 — Kg C II 40/5. * Sedež: Lava pri Celju. Besedilo: Kafel Anton & drug. Obratni predmet: Barvarija, apretura in pralnica tekstilnih izdelkov na Lavi pri Celju. Družabnik Kafel Anton, tehnični uradnik v tovarni vol ne ni h izdelkov v Škofji vasi, je izstopil, radi tega se bo odslej tvrdka glasila: A. F. Michler, barvarija, apretura in pralnica tekstilnih izdelkov na Lavi pri Celju, ki je tudi lastnik firme. Kadi tega se izbriše dosedanja firma kot javna trgovska družba in vpiše kot firma trgovca poedinca. Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, odd. I., dne 30. septembra 1931. Firm. 480/31 — Rg A III 118/3. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Schneider & Verovšok. ITokura je podeljena Schneider Maksu, glavnemu knjigovodji tvrdke hi Verovšek Anici, trgovski uslužbenki v Ljubljani. Dežel, kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. avgusta 1931. Firm-783 — Družb. II 54/4. Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša nas list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo ude ležbe na javnih licitacijah! Tvrdka I. KNEZ in afilacije javljajo pretužno vest, da je njih blagi, ljubljeni senior-šef, gospod danes v Sara jevu podlegel težki operaciji. Preblagega pokojnika ohranimo v trajnem neizbrisnem spominu. Ljubljana, 19. oktobra 1931. Globoko žalujoči. . JADRANSKO PO I)UNAV SK A BANKA, FILIALA V LJUBLJANI javlja žalostno vest, da je član njene mestne uprave, gospod nez veletrgovec i. t. d. dne 19. t. m. po kratki bolezni v Sarajevu preminul. Jadransko-podunavska banka bo ohranila blagopokojnemu kot zvestemu sotrudniku trajen in hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 19. okt. 1931 KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI naznanja prebridko vest, da je njen prezaslužni član načelstva, gospod nez veledržec i. im J. dne 19. oktobra 1931 nepričakovano podlegel težki operaciji. Preblagemu in priljubljenemu pokojniku ohranimo trajno ležen spomin. LJUBLJANA, dne 19. oktobra 1931. hva- Javljamo prežalostno vest, da je naš srčnoljubljeni, nepozabni sin, soprog, oče, brat in svak Saša Knez danes ob 8. uri v sanatoriju v Sarajevu po težki operaciji preminul. Dan in uro pogreba objavimo kasneje. Ljubljana, 19. oktobra 1931. Globoko užaloščeni. RAZGLAS. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po členu 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14402/III., o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o izdajanju legitimacij za trgovinske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, štev. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 20. novembra 1930 do 19. februarja 1931 naslednje nove legitimacije:* 803 Zornada Josip, Ljubljana — »Tribuna« F. Batjel, to- varna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. 804 Potočnik Marko, Maribor — Lešnik Pran Ksav., glavno zastopstvo za razpečavanje Maggijevih izdelkov za kr. Jugoslavijo, Maribor. 805 Gjurin Dragutin, Varaždin — Brata Moskovič, vele- trgovina usnja, Ljubljana. 806 Grešovnik Viktor, Šmartno pri Slovenjgradcu — Kac Ferdinand, umetni mlin in lesna industrija, Šmartno pri Slovenjgradcu. 807 Bajec Franc, Hotedršica — »Tehnik« Josip Banjai, trgovina s tehničnimi predmeti, Ljubljana. 808 Brglez Ivan, Gaberje pri Celju — Kolbezen Franjo, trgovina z manufakturnim in modnim blagom, Celje. 809 Urh Josip, Ljubljana — Pugel & Rossmann, veletrgo- vina z vinom, Maribor. 810 Srpak Gjuro, Dolnji Zebanec — Bančni zavod »Mer- kator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. 811 Dragar Bogomir, Ljubljana — Razpošiljalnica »Miner- va« Arhar & Kosem, Ljubljana. 812 Bešič Ramo, Ljubljana — »Teheran«, orijentalni salon Mušan Mutevelic, Ljubljana. 813 Kolak Ladislav, Ljubljana — »Teheran«, orijentalni salon Mušan Mutevelic, Ljubljana. 814 Sehic Juso, Ljubljana — »Teheran«, orijentalni salon Mušan Mutevelic, Ljubljana. 815 Cmčevic Omer, Ljubljana — »Teheran«, orijentalni salon Mušan Mutevelic, Ljubljana. 816 Cengic Hamadija, Ljubljana — »Teheran«, orijentalni salon Mušan Mutevelic, Ljubljana. 817 Hercigonja Martin, Ljubljana — Manufaktura »Re- kord«, Ljubljana. 818 Vrevec Ivan, Bled — Sok Ivan, trgovska agentura In , komisijska trgovina, Jesenice. 819 Djukič Milan J., Radovište — Tomažin M., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana. 820 Mlakar Janko, Britof pri Kranju — Lindič Josip, tr- govska agentura, Ljubljana. 821 Radjenovic Dušan M., Kotor — Banka Pehani & Ko., družba z o. z., Ljubljana. 822 Maričič Otto, Sušak — L. Slanovec »Jugospecial« družba z o. z., trgovska agentura In komisijska trgovina, Ljubljana. 823 Cvikl Andrej, Sv. Jedert pri Laškem — Leban Fran, zastopstvo za pov. slik, Maribor. 824 Gross Anton, Bresternica pri Mariboru — Prometna bančna družba z o. z., Maribor. 825 Rehar Josip, Zabukovca pri Celju — »Centra« Milka Junc, trgovina šivalnih, pisalnih strojev, gramofonov, koles itd., Ljubljana. 826 Krničnik Anton, črna pri Prevaljah — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 827 Turinski Milivoj, Veliki Bečkerek — »Slavija«, jugoslo- vanska zavarovalna banka, Ljubljana. 828 Tornon Antonija, Maribor — Pavaletz F., agentura ln komisija, Maribor. 829 Friedel Vinico, Novo mesto — Vok Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 830 Stadler Alfred, Ljubljana — Pakič M., industrija šče- tarskih izdelkov, Ljubljana. 831 Kukenberger Franjo, Lukovk, srez Novo mesto — Pre- melč Gvido, trgovina in komisija, Šoštanj. 832 Pajk Alojzij, Bonafacija-Vič pri Ljubljani — Menart J., trgovina z mešanim blagom, Domžale. 833 Zemljič Makso, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. 834 Jamnik Danilo, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. 835 Gorišek Karolina, Maribor — Prometna bančna družba z o. z., Maribor. 836 Kanovec Pavle, Bjelovar — Prometna bančna družba z o. z., Maribor. 837 Molnar Ignac, Zagreb — »Peko« družba z o. z., to- varna čevljev, Ljubljana. 838 Grenko Matevž, Orla vas pri Braslovčah — Ježek K. & R., tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor. 839 Abram Jože, Dol. Leskovec pri Rajhenburgu — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 840 Ocepek Ivan, Prevalje — Lindič Josip, trgovska agen- tura, Ljubljana. 841 Mori Peter, Moste pri Ljubljani — Lindič Josip, trgov- ska agentura, Ljubljana. 842 Lončarič Eduard, Strasgojnci pri Ptuju — Pavaletz F„ agentura in komisija, Maribor-Pobrežje. 843 Pinter Franc, Oplotnica — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 844 Medvešček Leo, Ljubljana — Manufaktura »Rekord«, Ljubljana. 845 Vrbanič-Stančič Marija, Maribor — Jugoslovanska to- varna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška, družba z o. z., Maribor. 846 Walland Franc, Maribor — Lindič Josip, trgovska agentura, Ljubljana. 847 Razboršek Marija, Laško — šmuc Joško, industrijski ln umetni fotograf, Ljubljana. 848 Papo Albert, Zagreb — Razboršek I., tovarna čevljev, Tržič 849 Jerom Marija, Ljubljana — Prometna bančna družba z o. z„ Maribor. 850 Gjukic Milan, Sv. Vid na Krku — L. Slanovec »Jugo- special« družba z o. z., trgovska agentura in komisijska trgovina, Ljubljana. 851 Lotrič Anton, Železniki — Banka Pehani & Ko., družba z o. z., Ljubljana. 852 Porta Franc, Beograd — Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. 853 Dergas Ivan, Ljubljana — Janežič A., trgovina s pa- pirjem itd., Ljubljana. 854 Donosa Jos„ Ptuj-Vičava — »Merkur« Peter Majdič, veletrgovina z železnino, Celje. 855 Petrovič Živojin, Beograd — Združene tovarne za čev- lje Mally & Demberger, Tržič. 856 Šilar Avgust, Ljubljana — Centralna vinama d. d., Ljubljana. 857 Kralj Franc, Ljubljana — Lindič Josip, trgovska agen- tura, Ljubljana. 858 Drobef Ignac, Ljubljana—Rožna dolina — »Anglimport« družba z o. z., trgovska agentura, Ljubljana. 859 Ferjančič Karol, Ljubljana — Urbanič Josip, specialna trgovina s semeni, Ljubljana. 860 Goltes Adolf, Ljubljana — Jadransko-posavska čevljar- na, družba z o. z., Kranj. 861 Verčon Josip, Ljubljana — »Orient«, družba z o. z., tvornica oljnatih barv, firneža, lakov in steklarskega kleja, Ljubljana. 862 Stepišnik Josip, Maribor — Kocbek Edmund, tovarna perila, Kranj. 863 2ura Ana, Maribor — Lipošek Gustav, agentura in komisija, Maribor. 1 Belec Hubert, Maribor — Tehnični biro »Tehna« družba z o. z., Ljubljana. 2 Grede Murat, Ljubljana — »Teheran«, orijentalni sa- lon Mušan Mutevelič, Ljubljana. 3 Trebar Slavko, Ljubljana — Golob & Ko., tovarna ke- mičnih izdelkov, Vič pri Ljubljani. 4 Ohrenstein Izidor, Maribor — Rosner Marko, trgovina z manufakturo, Maribor. 5 Janeschitz Arnold, Maribor — Rosner Marko, trgovina z manufakturo, Maribor. 6 Rahs Rado, Maribor — Jelačin Ivan, veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom in monopolska velikoprodaja soli, Ljubljana. 7 Abram ing. Avgust, Beograd — Marx Ljudevit d. d., tovarna lakov, Domžale. 8 štemberger Drago, Ljubljana — Hedžet & Koritnik, veletrgovina z manufakturo, Ljubljana. 9 Salamon Stane, Ljubljana — Hedžet & Koritnik, veletrgovina z manufakturo, Ljubljana. 10 Drev Ivan, Šmartno ob Paki — Ponikvar A., tvornica pletenin, Ljubljana. 11 Hirsch Feliks, Selnica — Voršič Fran, trgovina z radio- aparati, gramofoni, motornimi kolesi, dvokolesi, pisalnimi stroji ter kem. tehničnimi predmeti, Maribor. 12 Gomol Franc, Ljubljana — Vok Ign., veletrgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 13 Sotlar Zanko, Ljubljana — Krisper Ant., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 14 Lenščak Anton, Ljubljana — Krisper Ant., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 15 Tomšič Drago, Tacen pod šmarno goro — Krisper Ant., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 16 Vilhar Franc, Ljubljana — Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana. 17 Medvešček Rudolf, Ljubljana-Moste — Prešern Ivan, tovarna čevljev, Kranj. 18 Kljunič Sulejman, Sanski most — Tomažin M., agen- tura in komisija, Ljubljana. 19 Iglič Avgust, Ljubljana — Kunc Josip & Komp., to- varna pletenin in tkanin, Ljubljana. 20 Kos Friderik, Ljubljana — Kunc Josip & Komp., to- varna pletenin in tkanin, Ljubljana. 21 Pečak Norbert, Ljubljana — Kunc Josip & Komp., to- varna pletenin in tkanin, Ljubljana. 22 Perles Pavel, Ljubljana — »Elite«, Perles, Freunden- thal & Bachwitz, Gorup, družba z o. z., Ljubljana. 23 Reich David, Varaždin — Remec-Co., tovarna upog- njenega pohištva in lesna industrija, Ljubljana. 24 Smajič Božidar, Split — Razpošiljalnica »Minerva«, Rojina & Kosem, Ljubljana. 25 Barač Svetlslav, Sušak — Razpošiljalnica »Minerva«, Rojina & Kosem, Ljubljana. 26 Rupnik Jožef, Na Kalcih — Tehnični biro »Tehna« družba z o. z., Ljubljana. 27 Jezovšek Josef, Kraljevo — Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Ko., družba z o. z., Ljubljana. 28 Benčina Ivan, Ljubljana — Čermelj K., veletrgovina z vinom in raznovrstnim žganjem, Ljubljana. 29 Adler Isidor, Zagreb — Urbanc Feliks, veletrgovina z manufakturo, Ljubljana. 30 Mujič Sačir, Ljubljana — »Teheran« orijentalni salon Mušan Mutevelič, Ljubljana. 31 Držanič Milan, Zagreb — Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z., Ljubljana. 32 MUller Konrad, Zagreb — Stroj Zofija, tovarna sukna in pletenin, Zapuže. 33 Valland Robert, Maribor — Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 34 Križnik Ivan, Pilštajn — Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co. družba z o. z., Ljubljana. 35 Kalan Josip. Ljubljana — Vidmar Josip, tovarna dež- nikov, Ljubljana. 36 Černič Ivan, Ljubljana — Vzajemna zavarovalnica, Ljubljana. 37 Samakovlja Ašer, Sarajevo — Kunc & Komp., tovarna pletenin in tkanin, Ljubljana. 38 Strassberger Mirko, Varaždin — Rosner Marko, trgo- vina z manufakturo, Maribor. 39 Spudič Rudolf, Maribor, Rosner Marko, trgovina z manufakturo, Maribor. 40 Krese Josip, Loke pri Trbovljah — Voršič Fran, trgo- vina z radio-aparati, gramofoni, motornimi kolesi,, dvokolesi, pisalnimi stroji ter kem. tehničnimi predmeti, Maribor. 41 Vučetič Enver, Zagreb — Mariborska livarna in tvor- nica kovin ing. Hugo Lenhard & Co., Maribor. 42 Zajc Ivan, Store pri Celju — Joachim Schapira, agentura in komisija »Omnia«, Ljubljana. 43 Zajc Andrej, štore pri Celju — Joachim Schapira, agentura in komisija »Omnia«, Ljubljana. 44 Kunschitz Avgust, Ljubljana — »Štora« d. d. tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano. 45 Berčič Franjo, Ježica — »Centra« Junc Milka, trgo- vina šivalnih strojev, pisalnih strojev, gramofonov, koles itd., Ljubljana. 46 Mičovič Jagoš, čret pri Celju — Tehnični biro »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana. 47 Cizel Josip, Maribor — Goeken Herman, izdelovanje čevljev, Tržič. 48 Kunc Reinhold, Ljubljana — Kunc Josip & Komp., tovarna pletenin in tkanin, Ljubljana. 49 Toth Mirko, Zagreb — Tvornice Zlatorog, preje C. Bros, tovarna mila, Maribor. 50 Tavčar Faust, Moste pri Ljubljani — »Ika« družba z o. z., mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj. 51 Jovičič Leontije, Zagreb — »Kokra« tekstilna d. d. Kranj, podružnica Maribor. 52 Martin Ferdo, Dolnje Prekope — Samec I., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 53 Skušek Rudolf, Maribor — Samec I., trgovina z galanterijo, Ljubljana. 54 Blaževič Radojica, Sunja — Samec I., trgovina z. galanterijo, Ljubljana. 55 Kohn Arnold, Lipik — Oblat Aleksander, trgovina s čevlji, Ljubljana. 56 Trobiš Ferdinand, Maribor — Tičar M., trgovina s pa- pirjem, pisarniškimi potrebščinami itd., Ljubljana. 57 Štern Milan, Celje — Brauns Viljem, tovarna anilin- skih barv In kemičnih proizvodov, Celje. 58 Vršič Franjo, Celje — Diehl & Co., veležganjarna, Celje. 59 Haas Anton, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 60 Radnovič Veselin, Beograd — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor. 61 Feldmann Leopold, Veliki Bečkerek — Tuma ing. Ivan, trgovina z eteričnimi olji, steklenicami za lekarne ln kemičnimi produkti, Ljubljana-Moste. 62 Stojan Franc, Celje — Lukas F. S., žganjarna in to- varna likerjev, Celje. 63 šeštič Kasim, Ljubljana — Joachim Schapira, agentura in komisija »Omnia«, Ljubljana. 64 Belihar Mirko, Ljubljana — Belihar & Velepič, izdelo- vanje damske konfekcije in perila, Ljubljana. 65 šubarič Pajo, Kukujevci — Bančni zavod »Merkator« Kavčnik & Co., družba z o. z„ Ljubljana. 66 Horvat Franc, Maribor — Angelo Peter, družba z o. z., trgovina s stroji za obdelovanje lesa in orodjem, Ljubljana. 67 Maučič Ivan, Maribor — Pavaletz F., agentura in komisija, Maribor. 68 Mihelčič Alfonz, Dobrava pri Ljubljani — Jeras E. & drug, tvornica floriana, ruma, konjaka, likerjev itd., Ljubljana. 69 Milkovič Josip, Beograd — Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah d. d., Guštanj-Ravne. 70 Soklič Ivan, Ljubljana-Glince — Angelo Peter, družba z o. z., trgovina s stroji za obdelovanje lesa in orodjem, Ljubljana. 71 Ledič Franjo, Sušak — Ornik L., trgovina z gumijevimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci in drugim impregniranim blagom, Maribor. 72 Zafuta Janko, Zavodna pri Celju — Bauman Ivan, veležganjarna, št. Ilj v Slov. goricah. 73 Hasel Josip, Maribor — Manufaktura »Sava«, Maribor. 74 Suhadolc Ivan, Šujica pri Ljubljani — Tehnični biro »Tehna« družba z o. z., Ljubljana. 75 Haim Robert, Zagreb — Tvornice Zlatorog, preje C. Bros, tovarna mila, Maribor. 76 Mlakar Martin, Banja Luka — Bole Stanko, trgovska agentura in komisijska trgovina, Maribor. 77 Jesih Milko -A., Maribor — Jugo-Impex, družba z o. z., nakupovanje in prodajanje kolonialnega in drugega blaga ter tovarniških in kmetijskih proizvodov na debelo in drobno, Maribor. 78 Podgoršek Josip, Studenci pri Mariboru — Jugo-Impex, družba z o. z., nakupovanje in prodajanje kolonialnega in drugega blaga ter tovarniških in kmetijskih proizvodov na debelo in drobno, Maribor. 79 Žižek Matilda, Maribor-Pobrežje — škof M., razpečava- nje novosti, Maribor. 80 Jerčič Marija, Maribor — škof M., razpečavanje no- vosti, Maribor. (Konec prihodnjič.) * Na prvem mestu je navedena številka legitimacije z imenom in bivališčem lastnika legitimacije, na drugem mestu Je navedena tvrdka, za katero potuje Imenovani SPEDICIJSKO PODJETJE •PEUlkIMIVV R. RANZINGER T»l*f*n tt 20-60 IJ U B L J ANA pitnem* Tie y to »troko ipad^JoJ« posl«. L a • t ■ o « k 1 a d i i t • * direktnim tirom od glav. kolodvora Cirlask« skladišč«. NistM trošarin« prost« skladišča. Carinska posredovani« Pr«v«x pohištva s pshlštvtnlml vozovi la avtomobili I | ' vseh mUmevske. uradne,reklam-■dl ,n e,časopise, knjige .večian -^jlpfr-vniiisk hihv in /Kani! TISKARNA MERKUR LlUBHANA.GRtGORaeEVASm V3-25-Q%ijigram:Jiškarna)lItrkm: KUVERTO HUB 11 ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Oglašajte v »Trgovskem listu«! Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Vrf«*«ko - indu.trtj.ko d. d. »MERKU*« kot ladaiatella ta ti.karja: O. MICHALEK. Ljubi)««.