URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVII V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1960 Številka 30 VSEBINA: Odloki ljudskili odborov: 109. Odlok o družbenem planu okraja Maribor za leto ISTO. 110. Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Maribor za leto 1960. Odloki ljudskih odborov 109. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/5?) je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 4. februarja 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Maribor za leto 1960 1. člen Sprejema se družbeni plan okraja Maribor za leto 1960, ki Se glasi: DRIP2 B E M PLAN okraju Maribor za leto 1960 Prvi ded SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne naloge in cilji družbenega plana za leto 1960 Osnovne naloge in cilji družbenega plana za leto 1960 izhajajo iz doseženih rezultatov in gospodarskih gibanj v preteklih letih, ekonomsko-politienih nalog družbenega plana gospodarskega razvoja za razdobje od 1957.—1961. leta ter družbenega plana LR Slovenije za leto 1960. Te osnovne naloge so tele; 1. Splošno povečanje gospodarske aktivnosti v okraju bo predvsem posledica večje proizvodnje v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu. Glede na zelo intenzivno povečanje osebne porabe in s tem v zvezi tudi potreb, zlasti po kmetijskih proizvodih, bo moral še zlasti močno povečati proizvodnjo socialistični sektor kmetijstva in doseči okoli 27 % večji družbeni bruto proizvod, kot je bil realiziran leta 1959. V ta namen bodo potrebni ukrepi za boljšo izrabo sedanjih proizvodnih zmogljivosti, ne le na nivoju gospodarske organizacije, temveč predvsem v okviru raznih oblik sodelovanja med podjetji, ukrepi za hitro aktiviranje zmogljivosti, ki se gradijo, ter ukrepi za smotrno uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev. 2. Doseči je višjo delovno produktivnost na vseh gospodarskih področjih, zlasti pa v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu ter v ta namen izpopolnjevati sistem nagrajevanja, uvajati v proizvodne procese sodobne naprave in metode dela, zboljševati organizacijo dela in podvojiti prizadevanje za nadaljnje strokovno izobraževanje kadrov. Na tej podlagi je doseči, da se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za največ 2,6 % nasproti letu 1959, in da se bo delovna produktivnost, računana iz razmerja narodnega dohodka do števila zaposlenih, povečala najmanj za 9 %. 3. V skladu s povečanjem delovne produktivnosti in proizvodnje je zagotoviti povečanje realne osebne porabe, zlasti delavcev in uslužbencev, ter v ta namen še odločneje vezati osebne dohodke posameznih proizvajalcev na njihov delovni učinek kakor tudi na doseženo produktivnost ter ekonomičnost ekonomske enote in podjetja kot celote. V tej zvezi je potrebno tudi izpopolnjevati in razvijati trgovsko mrežo, zlasti glede preskrbe s kmetijskimi pridelki, širiti zmogljivosti družbene prehrane in vseh drugih panog, ki kakor koli vplivajo na dvig življenjske ravni prebivalstva. 4. Pri investicijah je osredotočiti prizadevanja in sredstva za dovršitev začetih objektov in zagotoviti, da bodo investicijska vlaganja čimbolj neposredno pripomogla k povečanju proizvodnje in življenjske ravni v prihpdnjih letih. Zagotoviti je tudi ukrepe za ekonomičnejšo in hitrejšo graditev ter izvajati investicije na čim ožji fronti. V tej zvezi je treba doseči tudi široko zasnovano združevanje sredstev gospodarskih organizacij ter pritegniti tudi čimveč sredstev državljanov zlasti za pospešeni razvoj stanovanjske zidave. 5. Posvetiti je vso pozornost umni in varčni uporabi vseh razpoložljivih sredstev ter razdeljevanju čistega dohodka znotraj gospodarskih organizacij, ki mora zagotoviti čim spodbudnejše nagrajevanje po doseženem učinku, kakor tudi sredstva za čim hitrejši razvoj gospodarskih organizacij. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek V skladu z glavnimi cilji in nalogami za nadaljnji gospodarski razvoj in na podlagi doseženih gospodarskih rezultatov v preteklem obdobju predvidevamo, da bo v letu 1960 doseženo tole povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: — milijardah dinarjeT — tekoče cene Indeksi 1959 1960 1958 1939 1960 1958 1959 Družbeni bruto proizvod 165,2 184,7 207,5 111,7 112,4 Narodni dohodek 68,4 76,5 85,9 111,8 112,3 V primerjavi s predvidevanji okrajnega družbenega perspektivnega plana pa je gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka takole: — milijardah dinarjev — tekoče cene Indeksi 1960 1961 1956 1960 1961 1956 1956 Družbeni bruto proizvod 124,0 207,5 205,9 167,4 166,0 Narodni dohodek 53,0 85,9 90,5 162,1 170,8 S tem bo planirani družbeni bruto proizvod za leto 1961 celo nekoliko prekoračen že v letu 1960, medtem ko bo raven narodnega dohodka, planiranega v letu 1960, le še pod planirano ravnijo za leto 1961 za 5%. Zaostajanje narodnega dohodka za družbenim bruto proizvodom je predvsem posledica znižanja prometnega davka. Gibanje gospodarske aktivnosti po gospodarskih panogah ponazoruje tale pregled povečanja družbenega bruto proizvoda: i— ▼ milijonih dinarjev — tekoče cene Indeksi 1958 1959 1960 1959 1«58 1960 1959 Skupno gospodarstvo 165.203 184.668 207.554 111.7 112.4 Industrija 113.150 126.656 141.780 111.9 111.9 Kmetijstvo 20.032 20.792 23.287 103.8 112.0 Gozdarstvo 1.704 1.923 2.046 112.9 106.4 Gradbeništvo 8.572 10.185 12.266 118.8 120.4 Promet 2.277 2.638 2.833 115.8 107.4 Trgovina 5.009 6.463 7.228 129.0 111.8 Gostinstvo 2.408 2.655 3.052 110.2 114.9 Obrt 9.166 10.206 11.350 111.3 111.2 Zadružni sektor 2.285 2.528 3.039 110.7 120.2 Komunala 620 621 653 100.1 105.2 V razmerju s perspektivnim družbenim planom pa je gibanje družbenega bruto proizvoda po gospodarskih panogah takole: t— v milijonih dinarjev — tekoče cene Indeksi 1956 1960 1961 1960 1956 1961 1956 Skupno * ' gospodarstvo 125.985 207.534 205.847 167.4 166.0 Industrija 89.354 141.780 143.196 158.7 160.5 Kmetijstvo 13.655 25.287 25.304 170.8 170.9 Gozdarstvo 1.229 2.046 1.400 166.5 115.9 Gradbeništvo 4.628 12.266 11.352 265.0 245.5 Promet 1.582 2.835 2.406 179.1 152.1 Trgovina 2.990 7.228 5.050 241.7 168.9 Gostinstvo 1.822 3.052 3.477 167.4 190.8 Obrt 6.767 11.350 11.059 167.7 165.4 Zadružni sektor 1.578 3.039 3.945 192.6 250.0 Komunala 402 653 658 162.4 163.7 Planirano povečanje gospodarske aktivnosti temelji na realnih možnostih, vendar ob upoštevanju, da si bodo vsi odgovorni činitelji v okraju stalno in intenzivno prizadevali, da bi izkoristili vse možnosti za pospešen razvoj proizvodnje. 5. poglavje Investicije 1. Glede na dosedanjo strukturo in obseg investicij in zaradi zagotovitve nadaljnjega gospodarskega razvoja po smernicah okrajnega družbenega perspektivnega plana ter spričo potrebe, da se zagotovi večja založenost tržišča s kmetijskimi proizvdSi, zlasti z mesom, je treba v letu 1960 zagotoviti izvedbo tehle glavnih nalog: — Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1960 uporabljala v prvi vrsti za čim hitrejšo do-vršitev že začetih objektov, zagotoviti pa je tudi, da bo dan večji poudarek razvijanju gospodarskih panog, ki so doslej zaostajale, zlasti kmetijstva, kakor tudi vseh panog družbenega standarda, znotraj teh pa še posebej šolstvu, zdravstvenim ustanovam ter rekonstrukciji in modernizaciji cest. — Zaradi zagotovitve čim hitrejšega nadaljnjega razvoja gospodarstva je treba intenzivno pripravljati programe *za zidavo takih objektov, ki najbolj ustrezajo sedanjim razmeram za proizvodnjo in potrebam. — Na vseh področjih je izvesti odločne ukrepe za smotrno in varčno uporabo razpoložljivih investicijskih sredstev in za ekonomičnost graditev, zlasti v panogah družbenega standarda. 2. Bruto investicije družbenega sektorja v osnovna sredstva v okraju se bodo povečale od 16.3 milijard dinarjev v letu 1959 na 18,96 milijard dinarjev v letu 1960, to je za 16,6 %, v posameznih panogah pa se bodo povečale takole: Panoga i. Gospodarske investicije skupaj ............ industrija.................................. Kmetijstvo.................................. Gozdarstvo .................................. Gradbeništvo ............................... Promet...................................... Trgovina.................................... Gostinstvo in turizem .......... Obrt . ;........... Drugo ...................................... II. Investicije družbenega standarda........... Stanovanjsko področje....................... Komunala....................... Prosveta in kultura......................... Zdravstvo in socialno skrbstvo ...... Drugo....................................... III. Skupaj bruto investicije . . :............. Poleg drugih okoliščin, ki bodo vplivale na gibanje investicij v letu 1960, bodo le-te večje tudi zaradi predvidene boljše izrabe razpoložljivih sredstev, zlasti pa zaradi povečanih sredstev za investicije, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, občinski stanovanjski skladi in proračuni. Možnost uporabe amortizacije za nove investicije bo omogočila boljše prilagajanje investicij potrebam gospodarskim organizacij, ki pa naj ta sredstva čim smotrneje uporabijo. 3. Razpoložljiva sredstva za investicije-bodo uporabljena predvsem za tele namene: — V industriji bo dan še nadalje poudarek investicijam v proizvodnji električne energije, rekonstrukcijam, zlasti v manjših podjetjih, razširitvam, zlasti v črni metalurgiji, metalurgiji barvnih kovin, kovinski industriji, papirni industriji in živilski industriji. — V kmetijstvu bo pretežni del sredstev porabljen za pospešni razvoj živinoreje, zlasti za zidavo hlevov in nabavo živine, druga sredstva pa je vlagati prednostno v zidavo vrtnarskih objektov, v agro- in hidromelioracije ter za nabavo mehanizacije v polje-' delstvu. — V gozdarstvu se bodo izvajala glavna investicijska dela pri graditvi gozdnih cest in za topolove nasade. — V gradbeništvu računamo z večjimi nabavami mehanizacije, predvsem za potrebe nizkih gradb. — V trgovini se bodo nadalje zidala skladišča in razširjala trgovska mreža za prodajo na drobno. — V gostinstvu in turizmu bo veljala glavna pozornost razširitvi hotelskih zmogljivosti in zmogljivosti družbene prehrane, kakor tudi rekonstrukciji obratov na pomembnejših turističnih mestih. — V obrti bodo razpoložljiva investicijska sredstva usmerjena predvsem za razširitev pekarskih zmogljivosti in za povečanje kapacitet deficitarnih obrtnih obratov. — V panogah družbenega standarda se bodo uporabljala investicijska sredstva prednostno za zidavo cenenih stanovanj, za modernizacijo in rekonstrukcijo cestnega omrežja, za razširitev strokovnega in obveznega šolstva in za povečanje kapacitet zdravstvenih zavodov. — v milijonih dinarjev Indeksi »58 1959 1960 1959 1958 1960 1959 8.950 11.360 13.630 126,9 120,0 6.106 7.448 8.660 122,0 116,2 1.077 1.460 2.500 135,5 157,5 263 325 350 123,6 107,6 266 260 375 97,7 144,2 381 567 365 148,8 64,3 446 435 540 97,5 124,1 92 290 400 315,2 157,9 184 285 470 154,9 164,9 135 290 170 214,8 58,6 4.475 4.890 5.325 109,2 108,9 2.701 2.585 2.825 95,7 109,2 549 630 790 114,7 125,3 670 845 1.000 126,1 118,3 409 583 620 142,5 106,3 146 247 90 169,1 36,4 13.425 16.250 18.955 121,0 116,6 4. Da se zagotovi smotern razvoj ihvesticij, se postavljajo s tem družbenim planom tele naloge: — Občinski ljudski odbori, zbornice in drugi pristojni organi naj stalno spremljajo izvajanje investicij. tako z vidika smotrne in varčne uporabe sredstev, izrabe že dovoljenih oziroma angažiranih sredstev za posamezne investicije kakor tudi pravočasne dovršitve teh investicij. Sporedno s tem naj ti organi ustrezno tudi ukrepajo, da se bodo investicije razvijale v skladu s cilji tega družbenega plana. — Nadaljevati je priprave programov za rekonstrukcije gospodarskih organizacij ter zagotoviti povsod, kjer je to mogoče, uvajanje avtomatizacije in uporabo elektronske tehnike v proizvodnih procesih. — Zagotoviti je kombinirano uporabo razpoložljivih sredstev za investicije, ki imajo širši namen, in v tej zvezi doseči široko združevanje sredstev s težnjo, da se to združevanje sredstev v vse večji meri izvaja po bančnem sistemu. 5. V celotnih bruto investicijah bodo v tem planu sodelovale gospodarske organizacije s 6305 milijoni dinarjev, ljudski odbori občin s 3501 milijonom dinarjev. ljudski odbor okraja z 2237 milijoni dinarjev, ostanek pa bo pokrit z zveznimi oziroma republiškimi krediti in drugimi sredstvi. S tem bodo pri celotnih investicijah sodelovala podjetja s 33,4%, občine pa z 18.5 %, kar pomeni, da se bo v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal delež prej navedenih organov na celotnih investicijah, delež drugih organov na celotnih investicijah pa bo v primerjavi s preteklim letom nekoliko manjši. Da bi bila dosežena predvideni obseg in struktura investicij, daje ta družbeni plan tele smernice za osnovno razdelitev in usmerjanje sredstev v okraju: — Računati je s tem, da bodo gospodarske organizacije razpolagale v letu 1960 s 5,9 milijard dinarjev sredstev iz dohodka (po odbitku osebnih dohodkov in rezervnega sklada) ter z amortizacijo v znesku 5.5 milijard dinarjev, to je skupaj 11,4 milijarde dinarjev, kar pomeni povečanje nasproti letu 1959 za 9 %, ko so znašala prej omenjena sredstva 10.5 milijard dinarjev. Pričakovati je, da bodo razporedile gospodarske organizacije od sredstev dohodka v sklade osnovnih sredstev 3,4 milijarde dinarjev, v sklade skupne porabe pa 2,5 milijard dinarjev, medtem ko bo za investicije v osnovna sredstva na razpolago v skladih osnovnih sredstev 2,1 milijarde dinarjev, v skladih skupne porabe pa 1,3 milijarde dinarjev. Da se omogoči kritje manjkajočih obveznih deležev za investicije, ki se kreditirajo iz zveznih in republiških sredstev v industriji in kmetijstvu, je treba združiti po okrajnem družbenem investicijskem skladu 450 milijonov dinarjev sredstev industrijskih in gozdarskih podjetij in prostih sredstev prometnih podjetij. Zaradi boljše izrabe razpoložljivih sredstev skladov skupne porabe gospodarskih organizacij, namenjenih za investicije v stanovanjsko zidavo, ki bodo znašala okoli 700 milijonov dinarjev, se priporoča združevanje pretežnega dela teh sredstev po občinskih stanovanjskih skladih, s čimer bi se povečal kreditni potencial teh skladov in s tem pospešila stanovanjska zidava. S posredovanjem okrajne zadružne zveze je prav tako doseči obsežno združevanje sredstev kmetijskih organizacij v znesku 157 milijonov dinarjev in jih usmeriti za investicije po tem družbenem planu. Zaradi pospeševanja drugih gostpodarskih panog je ob sodelovanju pristojnih zbornic, občin in gospodarskih organizacij prav tako združevati sredstva v okviru teh panog na način, ki najbolje ustreza. — Redna sredstva okrajnega družbenega inve-sticijsfkega sklada, ki bodo znašala 1 milijardo dinarjev, se bodo po tem družbenem planu uporabljala predvsem v korist kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma, obrti ter družbenega standarda. Tudi sredstva občinskih družbenih investicijskih skladov naj se uporabljajo predvsem za pospeševanje kmetijstva, trgovine, gostinstva ter turizma, obrti in družbenega standarda. Računati je, da bodo znašala skupna razpoložljiva sredstva občinskih draž-benih investicijskih skladov 675 milijonov dinarjev. — Za investicije v kmetijstvu po tem družbenem planu bodo uporabljena vsa razpoložljiva sredstva kmetijskih organizacij, računa pa se tudi, da bo prispevala Vodna skupnost še 76 milijonov dinarjev za pokritje udeležb pri izvajanju melioracij v kmetijstvu. Preostala potrebna sredstva po odbitju zveznih in republiških sredstev se bodo pokrila z udeležbo okrajnih in občinskih sredstev. Po določbah tega družbenega plana je namenjenih za investicije v kmetijstvu 300 milijonov dinarjev iz okrajnega družbenega investicijskega sklada, iz združenih sredstev industrijskih gospodarskih organizacij pa bo za potrebe kmetijstva usmerjenih 150 milijonov dinarjev, kar znaša skupno 450 milijonov dinarjev. V letu 1959 je bilo za investicije v kmetijstvu uporabljenih iz sredstev okrajnega družbenega investicijskega sklada le okoli 100 milijonov dinarjev. Računa se tudi, da bodo namenile občine za investicije v osnovna sredstva kmetijstva, ki so predvidene po tem družbenem planu, okoli 224 milijonov dinarjev iz svojih družbenih investicijskih stldadov, medtem ko so jih uporabile za te namene v leta 1959 le okrog 55 milijonov dinarjev. Le s takimi investicijskimi naložbami bo mogoče realizirati planirane naloge glede razvoja kmetijstva, zlasti živinoreje v letu 1960. Razpoložljiva redna sredstva občinskih stanovanjskih skladov bodo znašala okrog 2780 milijonov dinarjev. Glede na znatno zaostajanje šolstva za predvidevanji družbenega perspektivnega plana, kar velja tudi za panoge za proizvodnjo gradbenega materiala, je pričakovati, da bodo občine namenile iz teh virov za investicije v šolstvu 550 milijonov dinarjev, za investicije, s katerimi se pospešuje gradbeništvo, zlasti proizvodnja gradbenega materiala, pa najmanj 150 milijonov dinarjev. Za slednje namene naj prispevajo sredstva, sorazmerno z razpoložljivimi skladi, vse občine. 4. poglavje Zaposlenost in delovna produktivnost Število zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva je v preteklih letih raslo hitreje od predvidevanj po perspektivnem družbenem planu, tako da se je v preteklih treh letih povečalo za preko 9200 oseb, kar pomeni 85'% predvidenega povečanja za obdobje 5 let. Iz tega razloga se je tudi delovna produktivnost v prvih dveh letih perspektivnega plana gibala na nekoliko nižji ravni, kot je bila planirana. Kljub temu pa so bili dosežem vidnejši uspehi v letu 1959, kar poleg drugih momentov nakazuje še neizčrpane vire za povečanje delovne produktivnosti v prihodnjih letih. Na tej podlagi in ob upoštevanju ravni proizvodnje v letu 1960 ter smernic okrajnega družbenega perspektivnega plana pričakujemo, da se bo število zaposlenih v socialističnem sektorju gospodarstva povečalo v letu 1960 le za 2,6%, to je za 1850 oseb, medtem ko je znašalo letno povečanje v preteklih treh letih več kot 5000 na novo zaposlenih oseb. S tem bo znašalo število zaposlenih okoli 72.000, delovna produktivnost pa £e bo povečala nasproti letu 1959 za 9%, s čimer bo predvidoma doseženo povprečno letno povečanje delovne produktivnosti v obdobju štirih let za 7 do 8%, to je približno v višini, kot je predvidena z okrajnim perspektivnim planom. Močnejša dinamika novih zaposlitev v letu 1960 je predvidena le v trgovini, obrti, gostinstvu, turizmu in to za 6 do 8% v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko se v drugih gospodarskih panogah število zaposlenih ne bi smelo bistveno povečati. V negospodarskih panogah bo znašalo število zaposlenih predvidoma okoli 11.800 oseb, kar pomen, povečanje za okoli 500 zaposlenih v primerjavi z letom 1959. Število zaposlenih se bo povečalo predvsem v prosveti in zdravstvu. Ker bo od gibanja delovne iBoči in delovne storilnosti odvisen tudi razvoj osebne in družbene porabe, bodo morali tem vprašanjem posvečati posebno pozornost ne le organi delavskega opravljanja, temveč tudi občinski ljudski odbori, pristojni okrajni organi in druge družbene in politične organizacije. Naloge so zlasti tele: — še nadalje je treba zmanjševati intenzivnost zaposlovanja, zlasti v industriji in v gradbeništvu, pa tudi v kmetijstvu in prometu. — Vso pozornost je posvetiti razvijanju in izpopolnjevanju sistema nagrajevanja v gospodarstvu ter v skladu s povečanjem delovne produktivnosti tako omogočiti tudi ustrezno povečanje osebne porabe in ustrezno povečanje gmotne osnove komun. Predvsem je treba zagotoviti, da se bo povečani posebni delež na dohodku dosledno uporabil za izboljšanje sistema nagrajevanja in da se bo v okviru celotnih osebnih dohodkov povečal del, ki se izpla- čuje po doseženih učinkih. Delovno moč na novih delovnih mestih je treba „ pridobivati predvsem s smotrnejšo razporeditvijo sedanje moči v okviru posameznega podjetja ali v okviru podjetij določenega okoliša. — Pri zaposlovanju dejansko potrebne nove delovne moči je treba tudi v bodoče zagotoviti, da se v mestu ne bodo na novo zaposlile osebe, ki nimajo stanovanja v okolišu gospodarske organizacije ali ustanove, ki jih zaposluje. — Posredovalnice za delo v okraju naj zavračajo vključevanje delavcev v industrijo, ki so zaposleni v kmetijstvu. Ta delovna moč naj se praviloma usmerja le v izvenindustrijske gospodarske panoge. Dosedanji pozitivni rezultati kompleksnega nagrajevanja po učinku naj se prenašajo tudi v tiste gospodarske organizacije, ki tega sistema še niso vpeljale, imajo pa pogoje, da ga vpeljejo. Mimo tega naj odgovorni organi in delovni kolektivi zagotovijo, da bo vpeljan v vseh gospodarskih organiz.acijah. ki imajo obratne in poslovne enote, obračun stroškov po ekonomskih enotah. Zagotoviti je nadalje, da bo v teh ekonomskih enotah docela uveljavljeno tudi delavsko samoupravljanje ter da bodo zaslužki delavcev in uslužbencev v čimvečji meri odvisni tudi od dosežene produktivnosti in ekonomičnosti v okviru ekonomske enote. — Da se poveča produktivnost, je doseči večjo strokovno izobraženost delavcev z ustanavljanjem centrov za izobraževanje in priučevanje na delovnih mestih v vseh večjih gospodarskih organizacijah, kar bo omogočeno tudi s povečanjem deleža gospodarskih organizacij na skladu za gospodarske kadre, ki ga je treba umno in varčno uporabljati, in to le po prej sprejetem programu. — Delavski sveti in upravni odbori gospodarskih organizacij, sindikalna vodstva in občinski zbori proizvajalcev naij občasno spremljajo gibanje zaposlenosti in delovne produktivnosti. Gospodarske organizacije naj pri tem analizirajo zlasti izrabo delovnega časa, razne izostanke in tekoče ustrezno ukrepajo. — Občinski zbori proizvajalcev naj obvezno polletno in tričetrtletno obravnavajo rezultate gospodarjenja podjetij na svojih območjih in pri tem uporabljajo pravice, ki jim jih daje uredba o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij. — Skrbeti je za izboljšanje organizacije dela. postaviti pravilno proizvodne programe glede na proizvod n jo in delovno moč. — Koder je strokovna sposobnost zaposlenih nezadostna. naj organi upravljanja skrbijo za ustrezno strokovno usposabljanje take delovne moči oziroma naj jo premeščajo na ustrezna delovna mesfa. V primerih nediscipline pa naj odločneje ukrepajo v okviru nooblastil, ki jim jih dajejo predpisi. — Posebno pozornost nai posvetijo vprašanjem zaposlenosti in delovne storilnosti občinski družbeni plani, saj so ta vprašanja v neposredni zvezi z gibanjem osebnih dohodkov ier dohodkov komune, kakor tudi s sinnovanjsko-komunalnimi problemi. 5. poglavje Družbeni standard Glede na naloge, ki jih poslavlja okrajni perspektivni plan in še posebej družbeni plan za !eio 1959, se je gospodarska politika okraja in občin, deloma pa tudi gospodarskih organizacij, v znatni meri usmerjala v korist pospeševanja posameznih panog družbenega standarda, predvsem na področju stanovanjskih in komunalnih del. Manj zadovoljivo pa je tudi dejstvo, da vzporedno s temi prizadevanji niso rasle investicije v naturalnem obsegu in da smo celo v finančnem obsegu zaostajali pri investicijah v prosveti ter prekoračili plan investicij v državni upravi. Da bi se vskladilo področje družbenega standarda z nalogami in smernicami perspektivnega plana in odstranili negativni vplivi, ki zavirajo uspešen razvoj investicij v teh panogah, je treba izvajati leta 1960 tele naloge: 1. Pri stanovanjski zidavi je povečati obseg in hitrost zidanja tako, da bo v letu 1960 v socialističnem sektorju dokončanih vsaj 900 stanovanj. Poleg tega se predvideva, da bo v zasebnem sektorju dokončanih okrog 300 stanovanj. Hitrejša zidava stanovanj ali racionalnejša izraba razpoložljivih finančnih sredstev naj temelji na doslednem izvajanju smernic okrajnega perspektivnega plana. Poleg tega je potrebno doseči večjo koordinacijo dela in smotrno načrtovanje stanovanjskih zidav na podlagi sodelovanja med projektantskimi organizacijami, gradbenimi podjetji in investitorji, kar bo mogoče doseči v okviru poslovnih združenj. Proučiti je in v letu 1960 vsaj deloma uvesti industrijske in polindustrijske metode dela v gradbeništvu. Raziskati je možnosti in najti rešitve za pocenitev oprave stanovanj, predvsem glede funkcionalnega in cenenega pohištva serijske izdelave. Pri dovoljevanju kreditov iz sklada za zidanje stanovanjskih hiš mariborskih občin je dosledneje kot do sedaj upoštevati smernice, da je treba okrog 80% sredstev iz tega sklada usmeriti v korist stanovanjske zidave na velikih gradbiščih. Upravni odbor mestnega sklada za zidanje stanovali jsikih hiš naj sestavi s pomočjo svoje poslovne službe in ob sodelovanju drugih organizacij petletni perspektivni plan stanovanjske zidave na območju mariborskih občin s tem, da se v programu podrobno predvidijo vsi ukrepi za izvedbo tega programa, kot na primer lokacije zgradb, načini in viri za financiranje posameznih zgradb, obveze gradbenih podjetij in podjetij za izdelavo gradbenega materiala in oor dobno. Tudi pristojni organi drugih občin naj pripravijo ustrezne programe za razvoj stanovanjske zidave. Zaradi smotrnejšega razvoja stanovanjske zidave naj sc občinski stanovanjski skladi vključijo v poslovna združenja gradbenih podjetij in podjetij za proizvodnjo gradbenega materiala in naj zagotovijo vsaj 150 milijonov dinarjev kreditov oziroma sredstev žs, investicije, s katerimi se pospešuje razvoj gradbene operative, predvsem pa razvoj panoge za proizvodnjo gradbenega materiala, v primerih, kjer je poslovanje teh panog v zvezi z nalogami stanovanjskih skladov. 2.. V komunali bo v letu 1960 težišče na rekonstrukciji in modernizaciji cest in mostov. Celotne investicije bodo znašale predvidoma okrog 790 milijonov dinarjev, od tega odpade na investicije okrajnega pomena 464 milijonov dinarjev (brez gozdnih rest). Računamo s tem. da bodo potrebna sredstva za te investicije zagotovljena iz prispevkov interesentov, iz okrajnega gozdnega sklada, iz bančnih posojil, iz sredstev DOZ, deloma pa tudi iz okrajnega družbenega investicijskega sklada. Pretežni del sredstev, ki bo namenjen za ceste, bo uporabljen predvsem za delež pri graditvi republiških cest. Nadaljevati je z elektrifikacijo v okraju, predvsem na območju Haloz, in to iz sredstev podjetij za razdeljevanje električne energije in iz prispevkov interesentov. Večji investicijski objekt, ki se bo moral v letu 1960 dokončati iz sredstev clcktropodjetij, je transformatorska postaja Maribor-Melje. 5. Zaradi zaostajanja strokovnega in obveznega šolstva ter vse večjih potreb po kadru glede na nagel razvoj gospodarstva, bo dan v letu 1960 glavni poudarek na razvijanje srednjega in višjega strokovnega šolstva, razširitev zmogljivosti obveznega šolstva in tako pospeševanje strokovnega izobraževanja delavcev, s katerim bodo zagotovljeni večji gospodarski učinki. Na tej podlagi, računa družbeni plan s precejšnjim povečanjem investicij na kulturno-prosvetnem področju, ki bodo predvidoma znašale 1 milijardo dinarjev ter bodo tako za 18 % viš je kot v letu 1959. Kljub povečanim investicijam na tem področju bo dosežen perspektivni plan investicij v 4 letih šele s 74%., Za realizacijo plana investicij predvideva ta družbeni plan tele naloge: Zaradi pospešene graditve obveznega šolstva je treba še nacTalje angažirati sredstva' občinskih skladov za zidanje stanovanjskih hiš, ‘in to v višini 350 milijonov dinarjev. Računati je tudi s tem, da se bo del sredstev iz prejšnega vira uporabil za zidanje internatov. Zaradi predragih gradb v šolstvu je treb^ posvetiti večjo pozornost investicijskim programom* in doseči, da bodo ti programi zagotovili čim ekonomičnej-še rešitve. Na podlagi novih predpisov, ki regulirajo formiranje prispevka za kadre v gospodarstvu, se bodo sredstva iz tega vira povečala za okoli 439 milijonov dinarjev, kar je za 20% več od sredstev, ki bi se formirala po prejšnih predpisih. Celotno povečanje sredstev gre v korist skladov za kadre pri gospodarskih organizacijah. Ob sodelovanju pristojnih občinskih in okrajnih organov naj večje gospodarske organizacije ustanovijo centre za izobraževanje odraslih. Družbeni plan računa tudi s tem, da bo združenih v okrajnem skladu za kadre okoli 100 milijonov dinarjev sredstev skladov za kadre industrijskih podjetij. Zaradi naglega razvoja višjega šolstva v okraju je treba že v letu 1960 zagotoviti pogoje, za zidavo stanovanjskih prostorov za obiskovalce teh šol kakor tudi zidavo novih internatov. Tz razpoložljivih sredstev okraja in občin ter združenih sredstev gospodarskih organizacij kakor tudi sredstev iz republiških in zveznih virov se bodo v le tli 1960 izvajala tale glavna investicijska dela: center za strojno in elektro stroko, vajenski center raznih strok, trgovsko'-gostinska šola, šola za medicinske sestre, višja komercialna šola. vajenska šola gradbene stroke, vajenska šola raznih strok v Ptuju in šola v Turnišču pri Ptuju. 4. V zdravstvu bo težišče na razširitvi zmogljivosti bolnišnic in na povečanju števila ambulant. Pospeševanje prej navedene panoge še prav posebno narekujejo novi predpisi o socialnem zavarovanju kmečkega prebivalstva in nezadostne kapacitete. Na tej podlagi se predvideva, da bodo znašala skupna investicijska vlaganja 620 milijonov dinarjev, od česar odpade na investicije okrajnega pomena 193 milijonov dinarjev. Razpoložljiva investicijska sredstva bodo uporabljena predvsem za razširitev bolnišnice v Slovenjem Gradcu, deloma pa tudi za druge bolnišnice v okraju in za polikliniko v Mariboru. Da se zagotovi izvedba predvidenih investicij, daje ta družbeni plan tele smernice: Pri razširitvi kapacitet bolnišnic naj sodelujejo tudi gospodarske organizacije s svojimi sredstvi, in to v znesku 110 milijonov dinarjev. Računa pa se tudi s prispevki drugih interesentov v znesku 40 milijonov dinarjev. Pri ustanavljanju ambulant je treba zagotoviti sodelovanje med zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami in občinskimi ljudskimi odbori. Glede na potrebe, ki jih narekujejo novi predpisi o zdravstvenem zavarovanju kmečkega prebivalstva, je pripraviti program za razvoj ambulantne službe za območje vseh občin, ki tega programa še nimajo. V socialnem varstvu se predvidevajo manjše investicije predvsem pri: domu upokojencev v Poljčanah in v Viltušu, domu upokojencev in oskrbovancev v Muretincih in mladinskem domu v Slivnici. Predvidoma se bo začelo tudi zidati mladinsko okrevališče v Šmartnem na Pohorju. 5. V okviru stanovanjskih skupnosti je pričeti na podlagi iniciative članov stanovanjskih skupnosti in ob podpori občinskih ljudskih odborov z razvijanjem novih oblik varstvenega vzgojnega dela. Poleg tega je v okviru teh skupnosti nadaljevati z ureditvijo servisov za pomoč gospodinjstvom, kjer naj bi sodelovali tudi občinski ljudski odbori in gospodarske organizacije s potrebnimi finančnimi sredstvi. Občinski družbeni plani naj določijo vire sredstev in podrobnejše naloge v tej smeri. 6. poglavje Proračuni Na podlagi planiranih proračunskih dohodkov, tako skupnih kot tudi lastnih (občin), in upoštevaje realizacijo porabe v letu 1959, ki je znašala 4 milijarde 502 milijona, bo znašalo povečanje porabe v letu 1960 preko 970 milijonov ali 21,6'%. To je več, kakor je dovoljeno s predhodnimi določbami novega zakona o proračunih, in bo presežek nad 19% blokiran do leta 1961. Udeležba občin na skupnih virih dohodkov, ki bo predpisana z okrajnim odlokom, bo zaradi dopolnilne udeležbe nekaterih občin znašala povprečno 36 odstotkov. Takšna udeležba na skupnih dohodkih in SIS milijonov lastnih dohpdkov občin zagotavljajo zboljšanje razmerja med proračunsko porabo okraja in občin, ki bo v letu 1960 znašalo: 63,9% (občine), 36.1 odstotkov (okraj). Povišani odstotki udeležbe občin na skupnih dohodkih, s katerimi jim bo zagotovljeno financiranje nalog in služb, ki iim jih nalaga zakon, bodo določeni s posebnim odlokom. Pri tem bo upoštevano na-> čelo,, da se lahko Zvišani odstotek določi le za vse občine ali za skupino občin in da morajo biti pri tem uporabljena enotna merila. Poroštvene izjave za posojila, ki jih najemajo podjetja, trgovine, gostinstva, obrti, kmetijstva in kmetijske zadruge, bodo ne glede na znesek dajale občine, kolikor s predpisi ali z navodili bank ni določeno, da izda poroštveno izjavo okraj. Družbene organizacije, ki prejemajo dotacije za ' kritje materialnih izdatkov, morajo pred začetkom uporabe predložiti podroben plan porabe sredstev dotacije za materialne izdatke in četrtletno poročati o izvršeni porabi. Spremembo porabe sredstev lahko dovolita le oba zbora ljudskega odbora. 7. poglavje Osebna poraba 1. Na podlagi splošnega gibanja gospodarstva v naši državi in v skladu z osnovnimi cilji tega družbenega plana se predvideva, da bo realna osebna poraba v letu 1960 za okrog 9% višja kot v letu 1959, povišanje realne porabe na enega prebivalca pa bo znašalo okrog S^. S tem bo raven osebne porabe v letu 1960 za okrog 50 % višja kot v letu 1956 ter višja kot po perspektivnem planu za leto 1961. 2. Zaradi predvidene večje delovne produktivnosti, zaradi predpisov o povečanju plač in zaradi splošnega povečanja gospodarske aktivnosti v okraju se bodo plače delavcev in uslužbencev v letu 1960 povečale nominalno za 18%, realno pa za 11 % oziroma na enega zaposlenega za 8 %. Nominalne plače delavcev in uslužbencev zunaj zasebnega sektorja se bodo v letu 1960 povečale za 3.470 milijonov dinarjev, in to na podlagi: nominalnega povečanja plač zaradi povišanja stanovanjskih najemnin za 6,5 % v znesku 1.260 milijonov dinarjev, povečanja zaposlenosti v znesku 390 milijonov dinarjev, napredovanj v negospodarskih panogah v znesku 150 milijonov dinarjev, zaradi predvidenega povečanja delovne storilnosti za okoli 9 % v znesku 1.340 milijonov dinarjev in zaradi nominalnega povečanja plač javnim ulužbencem za 3,5 % v znesku 150 milijonov dinarjev. 3. Predvideva se tudi nadaljnje povečanje osebne porabe kmečkega prebivalstva, ki bo odvisno od doseženih uspehov v kmetijski proizvodnji. Računa se. da se bo realna osebna poraba na enega kmečkega prebivalca povečala za okrog 7 %. Na gibanje osebne porabe kmečkega prebivalstva bo vplivala tudi davčna politika, ki naj se izvaja po tehle smernicah: — Dohodnina od kmetijstva bo odmerjena na podlagi popravljenega katastrskega dohodka za leto 1960 in po stopnjah iz leta 1939, ki ostanejo nespremenjene. — Občinska doklada, ki jo plačujejo kmetijski proizvajalci in je obvezna za okraj v višini 13.2 % (po republiškem zakonu o določitvi udeležbe občin in okrajev v skupnih virih dohodkov), bo za posamezne občine določena s posebnim odlokom v istem razmerju, v katerem je prej omenjena nasproti lanski, za okraj povprečno planirani. Stopnjo nad obvezno višino določijo občine samostojno. 4. Predvideni razvoj osebne porabe v letu 1960 bo mogoče doseči, če se bodo izpolnile osnovne naloge, ki so postavljene v tem planu glede povečane proizvodnje. povečanja delovne storilnosti, politike zaposlovanja, preskrbe trga s proizvodi za široko porabo in glede večjega obsega obrtniških in gostinskih storitev. Vsi odgovorni činitelji v okraju, zlasti pa občinski ljudski odbori in zbornice, so dolžni skrbeti za stabiliziranje cen in za tako politiko lokalnih davščin, ki bo ustrezala smernicam glede razvoja osebne porabe v tein družbenem planu. Čeprav se zbornice, zlasti pa okrajna zadružna zveza, vse aktivneje vključujejo v reševanje problematike panog, ki jih združujejo, še ne vplivajo dovolj učinkovito na celotni razvoj trgovine, gostinstva in obrti, zlasti glede mobilizacije lastnih finančnih, kadrovskih in drugih virov za pospeševanje teh panog kot celote. V tej zvezi je treba zagotoviti, da bodo vse zbornice še aktivneje pozitivno vplivale na celotni razvoj zlasti trgovine, gostinstva in obrti ter predvsem skrbele za maksimalno mobilizacijo vseh finančnih, kadrovsikih in drugih virov za pospeševanje teh panog. Za realizacijo ie smernice je nujno, da se zbornice po potrebi tudi kadrovsko okrepijo ter da ljudski odbori v celoti svoje akcije na področju pospeševanja trgovine, gostinstva in obrti koordinirajo z delom zbornic. 8. poglavje Izvoz Sporedno s povečanjem obsega proizvodnje v okraju se predvideva za leto 1960 tudi povečanje izvoza za 24,3 % nasproti realizaciji v preteklem letu. Po posameznih panogah se bo gibal izvoz v tehle razmerjih: v deviz, din (S = 300 din) Indeks 1960 1958 1959 1960 1959 Industrija 4,243.454 3,835.132 4,586.245 119,6 Gozdarstvo 22.748 15.248 12.750 96.0 Trgovina 168.S95 75.155 279,171 371,4 Skupaj 4,440.097 3,923.571 4,878.166 124,3 V znatni meri bodo vplivale na večji izvoz aktivirane investicije, kreditirane z namenom, da se pospešuje izvoz. Tako je bilo za te namene vloženih v letu 1939 okoli 1,300.000 dolarjev in 800,000.000 dinarskih sredstev kreditov, in to v črni metalurgiji, tekstilni industriji, usnjarski in lesni industriji ter barvni metalurgiji. V prednjem pregledu ni zajet izvoz kmetijske in gozdarske panoge, ki ga registrirajo izvozna podjetja s sedežem zunaj okraja. V celotnem. izvozu z območja okraja v letu 1960 ho sodelovala z najvišjim odstotkom barvna metalurgija (40 %), sledi jo pa kemična, kovinska, tekstilna in lesna industrija: v celotnem izvozu industrije v LRS pa bo sodelovala industrija v okraju s preko 20 odstotki. Od pomembnejših izvoznih proizvodov se bo najmočneje povečal izvoz perutnine, tekstilnih izdelkov, obutve in izdelkov lesne industrije. Zmanjšanje izvoza v nekaterih strokah je predvsem posledica predvidenega povečanja domače porabe (n. pr. kemična industrija) in dejstvo, da bodo nekateri proizvodi investicijsike narave (»Metalna«, Maribor) realizirani šele v letu 1961. Gospodarske organizacije industrijske panoge naj še nadalje usmerjajo svojo proizvodnjo na nova, bolj oddaljena tržišča ter vzpostavijo stalne trgovske zveze. Prizadevajo naj se tudi, da bo naraščal izvoz končnih izdelkov z visoko stopnjo predelave na račun polizdelkov, kar velja zlasti za lesno industrijo in barvasto metalurgijo. Predvideno povečanje izvoza zahteva tudi smotrnejšo in aktivnejšo obdelavo zunanjih tržišč, kar zahteva tesnejše in neposrednejše sodelovanje gospodarskih organizacij — izvoznikov in zunanjetrgovinskih organizacij. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 9. poglavje Industrija 1. V letu 1960 pričakujemo povečanje industrijske proizvodnje za 12,9 % nasproti letu 1959, s čimer bo celotna industrijska proizvodnja dosegla za 55 % višjo raven kot v letu 1956, medtem ko predvideva perspektivni plan povečanje te proizvodnje za obdobje 1956—1961 za 6? %. To pomeni, da bo v letu 1960 dosežen perspektivni plan že s, 93 %, medtem ko bo doseženo povprečno letno povečanje te proizvodnje v 4 letih s skoraj 12%, nasproti planiranemu 10,8% povprečnemu letnemu povečanju. Po posameznih industrijskih strokah se bo povečala proizvodnja predvidoma takole: Indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje Stroka 1959 1960 1960 1961 1958 1959 1956 1956 111 — Proizvodnja električne energije 91,4 120,8 160,4 165 112 — Proizvodnja premoga 58,6 151 99,4 202,1 114 — Črna metalurgija 115 — Metalurgija 113,4 109,9 162,1 131 barvastih kovin 106,1 106,7 135,8 203,6 116 — Proizvodnja in predelava nekovin 124,5 107,6 148,8 166 117 — Kovinska industrija 116,6 127,2 175,9 201,7 119 — Elektroindustrija 122,4 111,2 213.1 179,8 120 — Kemična industrija 121 — Industrija 105,4 113,8 191,7 152,5 gradbenega materiala 117,6 108,4 84,7 1012 122 — Lesna industrija 123 — Industrija 124,1 113,0 192,0 170,2 celuloze in papirja 109.9 101,9 132,1 156.7 124 — Tekstilna industrija 109,4 103,7 123,7 121,7 125 — Industrija usnja 128,4 128,4 199,3 180,8 127 — Živilska industrija 125,8 110,6 155.3 149.3 128 — Grafična industrija 111,4 103,9 140.2 157.3 S k u p a j 112,1 112,9 154,8 167.1 Glede na rezultate, ki jih je dal letošnji sistem nagrajevanja ter glede na možnosti, ki se odpirajo na področju organizacije dela in uvajanja avtomatizacije, bi intenzivnejši ukrepi na tem področju vsekakor omogočili, da bi se v letu 1960 dosegli še večji gospodarski rezultati, kot so predvideni s tem planom. Ob taki proizvodni dinamiki bo industrijska pro- izvodnja, planirana za obdobje petih let, presežena oziroipa dosežena že v štirih letih, v tehle industrijskih strokah: v črni metalurgiji, v elektroindustriji, v kemični industriji, v lesni in tekstilni industriji ter industriji usnja in obutve, deloma pa tudi v živilski industriji. Na ravni, ki jo predvideva perspektivni plan, pa bo do kraja leta 1960 s proizvodnjo predvidoma kovinska industrija, ki je bila do leta 1959 še pod to ravnijo, in industrija papirja. Znatno pod dinamiko, ki jo predvideva perspektivni plan, pa bosta še nadalje barvna metalurgija in industrija gradbenega materiala. Pričakovano povečanje industrijske proizvodnje temelji predvsem na tehle osnovah: — na že doseženi ravni proizvodnje v preteklem obdobju-*, — na predvideni boljši izrabi danih proizvodnih zmogljivosti, zlasti s širokim in intenzivnejšim uvajanjem proizvodnega sodelovanja; — na intenzivnejšem osvajanju tržišča; — na investicijskih vlaganjih. 2. Za predvideno povečanje industrijske proizvodnje bi se smelo povečati število zaposlenih v industriji največ za 515 oseb, tako, da se računa s povečanjem delovne produktivnosti za 10 do 11 % nasproti letu 1959, kar pomeni, da bo znašalo povprečno letno povečanje delovne produktivnosti od leta 1957 do 1960 okoli 7 %, to je približno v višini, predvideni s perspektivnim družbenim planom. 3. Zaradi zagotovitve nadaljnjega stalnega večanja industrijske proizvodnje bo treba v prihodnjem letu intenzivno nadaljevati z rekonstrukcijami, ki so še v teku, oziroma bo treba pričeti z novimi rekonstrukcijami, zlasti v industrijskih strokah z višjim odstotkom izrabljenosti osnovnih sredstev oziroma v strokah s konjunkturno proizvodnjo. V tej zvezi se na področju investicij v industriji pričakujejo v letu 1960 tile rezultati: — v proizvodnji električne energije: montiran bo tretji agregat v elektrarni Mariborski otok. obratovati bosta pričela I. in II. agregat HE Ožbalt ter pričela se bo graditi HE Hajdoše. Nadaljevala se bodo tudi dela na daljnovodu Ožbalt—Pekre; | — v črni metalurgiji: železarna Ravne bo rekon- struirala kovačnico, če ne bo objektivnih zadržkov, bo tudi pričela rekonstrukcijo valjarne; — v metalurgiji barvnih kovin: med pomembnejšimi investicijami bo razširitev tovarne aluminija in glinice Kidričevo in razširitev Impola, Slovenska Bistrica, kjer se bo predvidoma pričela graditi nova valjarna; — tovarna umetnih brusov Maribor bo dokončala rekonstrukcijo objekta; — v kovinski industriji: nadaljevala se bo etapna rekonstrukcija tovarne avtomobilov Maribor (preusmeritev proizvodnje), medtem ko bo »Hidromonta-ža« gradila skladišče, TŽV »Boris Kidriče Maribor pa proizvodne prostore za proizvodnjo motornih vozil. »Avtooprema« Ptuj bo nadaljevala strojno rekonstrukcijo, predvidoma pa bo pričela tudi investicijska dela za razširitev podjetja. Industrija kovinskih izdelkov Maribor bo predvidoma pričela zidati nove poslovne prostore za združitev obratov, TOBI Bistrica pa graditi ema jlirnico: — v kemični industriji se bo nadaljevala rekonstrukcija tovarne »Zlatorog« Maribor in kapacitete v tovarni dušika Ruše; — v lesni industriji je treba nadaljevati dela v zvezi z združitvijo lesne industrije v Limbušu; — v industriji lesovine in papirja bodo nadaljevala rekonstrukcijo vsa podjetja te stroke; — v tekstilni industriji se bo predvidoma nabavila oprema za novo oplemenilnico, končana bo rekonstrukcija predilnice v Mariborski tekstilni tovarni, nadaljevale, oziroma pričele pa se bodo rekonstrukcije tudi v drugih tekstilnih podjetjih; — za potrebe meljskega industrijskega bazena v Mariboru se bo pričela graditi toplarna s predračunsko vrednostjo ca. 430 milijonov dinarjev; — v industriji usnja in obutve se bo pričela rekonstrukcija tovarne usnja v Lenartu; . — v živilski industriji se bodo zaradi potreb po povečanju proizvodnje sadnih sokov in proizvodov na bazi sadja ter piva nadaljevale oziroma pričele rekonstrukcije v okviru podjetja »Tališ«, Maribor in Vele-žganjarne, Šentilj, računa pa se tudi s pričetkom gradnje objekta za proizvodnjo sadnega koncentrata v Lenartu. »Mepa« Alaribor pa bo zgradila obrat za proizvodnjo »satovja« in za proizvodnjo embalaže za živilsko blago. Predvidena je tudi zidava silosa in industrijske pekarne v sestavu Mlinskega podjetja Maribor. Sredstva za te namene je zagotoviti predvsem iz lastnih sredstev investitorjev. V zvezi z zidavo industrijske pekarne je kompleksno proučiti celotno nadaljnje zidanje pekarn v okraju. V tej zvezi se računa, da bo vdoženih v korist investicij v industriji 8,66 milijard dinarjev, t. j. za 16,3 % več, kot jih je bilo vloženih v letu 1939. Da se zagotovijo potrebna sredstva za udeležbe pri tistih industrijskih investicijah, kjer so investitorji v celoti izčrpali lastne možnosti, se predvideva, da bo za te namene združenih iz sredstev industrije 300 milijonov dinarjev v okrajnem družbenem investicijskem skladu. Nadaljnji razvoj proizvodnje in dejstvo, da znaša sedanja vrednost osnovnih sredstev le 62,8 % prvotne vrednosti, zahteva, da gospodarske organizacije omejijo uporabo sredstev za razne nein-vesticijske in druge izdatke, ki ne vplivajo na večjo in ekonomičnejšo proizvodnjo, in da svoja sredstva smotrno uporabijo za stalno in hitro večanje proizvodnje. 4. Glede na smernice okrajnega perspektivnega plana ter ugodnega gibanja proizvodnje in deloma tudi delovne produktivnosti v prvih treh letih izpolnjevanja perspektivnega plana se poleg ciljev, ki jih daje ta plan v prejšnjih poglavjih, postavljajo pred to panogo v letu 1960 še tele naloge: V večji meri je prehajati na serijsko poizvodnjo na podlagi specializacije in kooperacije ter kooperacijske oblike sodelovanja iskati tudi z inozemskimi proizvajalci, kar velja zlasti za kovinsko industrijo. Da se zagotovi ekonomičnejše poslovanje, omogoči boljša koordinacija v proizvodnji, racionalnejša izraba osnovnih in obratnih sredstev ter razpoložljivih sredstev za investicije in da se omogoči večja specializacija proizvodnje, je treba zagotoviti pogoje za ekonomsko in organizacijsko učvrstitev že formiranih poslovnih združenj ter za učinkovito funkcioniranje novih poslovnih združenj. Družbeni plan predvideva predvsem tdle oblike poslovnega sodelovanja v industriji: — poslovno združenje lesnega gospodarstva naj omogoči zajetje predelave lesa od surovine do končnega izdelka, zlasti v zvezi z graditvijo lesnega kombinata v Limbušu; — poslovno združenje tekstilne industrije naj poveže podjetja te stroke zlasti zaradi ekonomičnejše izrabe dosedanjih in novih kapacitet, predvsem ople-menilnice, ki jo bo pričela graditi Mariborska tekstilna tovarna; — z ustreznimi oblikami poslovnega združevanja je zagotoviti graditev velike toplarne v Mariboru in racionalno izrabo te toplarne; — da se zagotovi smotern razvoj livarskih zmogljivosti, je doseči ustrezno sodelovanje zainteresiranih gospodarskih organizacij in pripraviti dolgoročni program za razvoj livarskih zmogljivosti; — zaradi vedno večjega povpraševanja po proizvodih (hladilnikih, pralnih strojih, štedilnikih, centrifugah) ter izvedbe tehnctloške specializacije je treba ustanoviti poslovno združenje podjetij, ki proizvajajo aparate za gospodinjstvo; — nadalje je proučiti možnost za ustanovitev poslovnega združenja tudi pri drugih gospodarskih organizacijah. kjer je to ekonomsko utemeljeno, kot n. pr. Veležganjarna, Šentilj, »Tališ«, Mari/;or, »Pe-tovia«, Ptuj. 10. poglavje Kmetijstvo 1. Na osnovi povečanja kmetijske proizvodnje v zadnjih treh letih za 48,5 %, kar je za približno 1 % letno nad planirano letno dinamiko po perspektivnem planu, na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja organizirane proizvodnje na socialističnih kmetijskih gospodarstvih, ko so le-ta zelo povečala hektarske pridelke in živinorejsko proizvodnjo, ob upoštevanju uspehov kmetijske proizvodnje v pogodbenem sodelovanju, kjer se kaže učinek pravilnih ukrepov socialistične preobrazbe vasi, pričakujemo, da se bo v letu 1960 povečala celotna kmetijska proizvodnja za 14,1 %. S predvideno realizacijo kmetijske proizvodnje v letu 1960 bo dosežen petletni perspektivni plan kmetijstva že v štirih letih s 95.3 %. Od kmetijstva upravičeno pričakujemo izpolnitev vedno večjih nalog. V bodoče moramo vedno bolj smotrno in bolje izrabljati celotne kmetijske zmogljivosti. zlasti glede na velike še neizrabljene rezerve v zemljiščih in živini. Vrednost kmetijske proizvodnje po strokah se bo predvidoma takole povečala (v indeksih): Proizvodna veja Plan 60 Plan 60 Real. 59 Plan 60 Plan 61 Real. 59 Real. 56 Real. 58 Real. 58 Real. 56 Poljedelstvo 111,8 205,5 122,1 124,4 174.0 Sadjarstvo 225,3 181,5 29,7 67,0 291,0 Vinogradništvo 202,7 173,3 52,1 105,7 224,0 Živinoreja 109,1 157,3 125,6 137,0. 170,0 Ribolov 112,5 230,2 129,5 134,9 196.0 Predelava 151,1 132,7 40,8 72,7 130,0 Skupaj 114,1 169,5 101,1 116,2 175,0 Iz preglednice je razvidno, da se bo najbolj povečala proizvodnja v sadjarstvu, in to za preko 125 % v primerjavi z letom 1959. ko je bila izredno slaba sadna letina zaradi neugodnih vremenskih razmer. V vinogradništvu se bo povečala proizvodnja za preko 102 %, saj je bil v letu 1939 majhen pridelek grozdja predvsem zaradi neugodnih klimatskih razmer, znatno škodo so prizadejale tudi razne bolezni vinske trte. Družbeni plan razvoja kmetijstva za leto 1960 narekuje obsežne naloge vsem kmetijskim proizvajalcem, množičnim organizacijam in drugim činiteljem v okraju. V letu 1960 prehajamo na mnogo širšo fronto v organizirani proizvodnji kot v letu 1959, in to od 6.800 ha na 21.605 ha proizvodnje v pogodbenem sodelovanju, ki pa mora temeljiti, mnogo bolj kot doslej, na gospodarskem računu. Povečala se bo tudi tržnost kmetijske proizvodnje, in to za preko 31 % v primerjavi z letom 1959, predvsem pri povrtninah (krompirju), sadju (jabolkih in hruškah), mesu (predvsem perutnini, pitanem govedu in prašičih) ter pri mleku, in to zlasti na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Zato bo treba zagotoviti po kmetijskih zadrugah, kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvezah in drugih trgovskih podjetjih pravočasen in kakovosten odkup vseh kmetijskih presežkov. 2. V letu 1959 so socialistična kmetijska gospodarstva dosegla za 15,5 % do 77 % večje hektarske pridelke in večjo živinorejsko proizvodnjo kot Zasebni kmetijski proizvajalci. Na poglagi teh uspehov in uspehov prejšnjih let ter dosedanje nezadostne izrabe zmogljivosti se bo povečala kmetijska proizvodnja na socialističnih kmetijskih gospodarstvih za 65,4 % v primerjavi z letom 1959, kar predstavlja 98,7 % perspektivnega plana za razdobje petih let, to pa pomeni uspeh, če upoštevamo, da predvideva perspektivni plan za 180% večjo proizvodnjo, kot je znašala leta 1956. Zelo se bo povečala živinorejska proizvodnja na socialističnih kmetijskih gospodarstvih, in to za 71,9 %, poljedelska proizvodnja pa za 90,5 %. Tako veliko povečanje kmetijske proizvodnje na socialističnih kmetijskih gospodarstvih bo mogoče doseči z uvedbo sodobnejših tehnoloških procesov, s smotrnejšo izrabo razpoložljivih zmogljivosti, z vključevanjem novih zmogljivosti ter z doslednim uvajanjem nagrajevanja po enoti proizvoda v vseh proizvajalnih vejali. V letu 1960 je nadaljevati s specializacijo kmetijske proizvodnje in z arondacijo na socialističnih kmetijskih gospodarstvih in jo v letu 1960 končati. Oddelek za socialistična kmetijska gospodarstva pri OZZ Maribor naj nudi novo organiziranim Socialističnim kmetijskim gospodarstvom potrebno strokovno in organizacijsko pomoč. S povečano mehanizacijo in uvedbo smotrne organizacije dela je doseči nadaljnje zmanjšanje števila stalno zaposlene delovne moči na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. 3. Zlasti je treba zagotoviti znatno večjo ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje v pogodbenem sodelovanju, ki se mora po obsegu povečati za dvakrat v primerjavi z letom 1959, kar pomeni, da bo v proizvodno sodelovanje zajetih 27,7 % vseh površin. V tej zvezi so tele naloge: — Kalkulacije in sklepanje pogodb naj ne bo šablonsko. Upoštevati je različne ekološke pogoje, rodnost sort, vrsto in pasmo živine, plodnost zemlje, način kolobarjenja, možnost optimalne agrotehnike, zootehnike, pomotehnike in drugih ukrepov. — Vlaganje naj bo povsod prilagojeno realnim možnostim kmetijske proizvodnje po strokah. — Pri sprejemanju planskih nalog je zlasti treba upoštevati načelo osredotočenja proizvodnje v skladu z rajonizacijo, kjer je mogoča racionalna uporaba mehanizacije in drugih kmetijskih ukrepov. — Za povečanje kmetijske proizvodnje in doslednejše izvajanje plana mehanizacije predvideva družbeni plan nabavo raznih vrst kmetijskih strojev: 65 traktorjev, 17 kombajnov, 325 raznih priključnih strojev, zlasti za predsetveno obdelavo zemljišč, priključkov za trošenje gnojil, sejalnikov, sadilnikov krompirja, opreme za varstvo rastlin, strojev za smotrno obdelavo vinogradov, sadovnjakov, strojev za povečano proizvodnjo v živinoreji, opremo za farme itd. — Subjektivne sile v zadrugah in na vasi je treba aktivizirati, da bi s svojim delom zagotovile izvajanje vseh potrebnih ukrepov, od katerih je odvisen uspeh v proizvodnji, in se s tem doseže tisti delež zadruge v proizvodnji, ki ustreza vlaganjem zadruge. — Podpirati je ekonomsko upravičeno združevanje kmetijskih zadrug, ker je ekonomsko močna kmetijska zadruga s potrebnim kadrom osnovni pogoj za uspešno delo pri razvijanju proizvodnega sodelovanja. — Kljub precejšnjim uspehom pri hektarskih pridelkih in v prašičereji pri pogodbenem sodelovanju nas dosedanji rezultati ne morejo zadovoljiti. Praviloma bomo morali na tem področju dosegati vsaj dva do petkrat večjo proizvodnjo, da bi dokazali prednost socialističnega proizvodnega sodelovanja in zadovoljili kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalce. — Potrebno je tudi medsebojno sodelovanje vseh zadružnih organizacij ter izmenjava izkušenj in pomoč občinskih ljudskih odborov ter drugih organov. — Odpraviti je dosedanje pomanjkljivosti glede uporabe stare in slabe agrotehnike, zootehnike in pomotehnike ter drugih ukrepov, nezadostnega gnojenja, starega načina setve in podobno. Cim več del naj opravi kmetijska zadruga sama. — Kolektivi, ki so zaposleni pri kmetijskih zadrugah, bodo morali biti dovolj zainteresirani za pto-izvajalni uspeh, ker je od tega odvisen tudi njihov dohodek. — V socialističnem proizvodnem- sodelovanju je treba izbirati tiste oblike sodelovanja, ki ustrezajo predvsem tehnični sposobnosti kmetijske zadruge. — Sklenjene obveze je treba obojestransko upoštevati in' ne več spreminjati sprejetih obvez po podpisu pogodb. — Zlasti je treba pridobiti zadružne svete za uspešnejše izvajanje programa zadružnega sodelovanja. — Zakon o izkoriščanju kmetijskih zemljišč omogoča izvajanje ukrepov, s katerimi bomo dosegli več-* jo proizvodnjo. Na podlagi tega zakona bo treba na najugodnejših in primernih zemljiščih zagotoviti tehnično opremo zadrug in potem predpisati izvajanje agrotehničnih, zootehničnih in drugih ukrepov, zlasti v občinah Ormož in Ptuj. — Kmetijske zadruge naj smeleje jemljejo v zakup zemljo ter na njej organizirajo sodobno proizvodnjo, ki omogoča donosno poslovanje. — Kmetijski proizvajalci, ki dajejo zemljo v zakup, imajo ugodnosti pri odmeri dohodnine in občinskih doklad s tem, da se jim dohodnina in občinske doklade sorazmerno znižajo glede na višino sprejete zakupnine. — Pri kmetijskih zadrugah, ki že imajo zemljo ali jo lahko vzamejo v zakup, je sistematično začeti in nadaljevati z organizacijo zadružnih ekonomij s farmami živine in morebitno predelavo. 4. V poljedelski proizvodnji bo potrebno posvetiti glavno skrb industrijskim rastlinam, saj predvideva plan, da se bo vrednost proizvodnje industrijskih rastlin povečala za 270 %. S tem se bo tudi bistveno spremenila vrednostna struktura v poljedelski proizvodnji, kar je razvidno iz preglednice: Vrsta poljedelske proizvodnje Vrednostna 1956 struktura 1960 Poljedelstvo 100,0 % 100,0 % Žita 37,7 % 25,6 % Industrijske rastline 1,9% 8,9 % Vrtnine 30,2 % 31,7 % Krmske rastline 30,2 % 33,8 % Skupno bo v organizirano proizvodnjo zajetih 21.605 ha ali 27,7 % vseh njivskih in travniških površin. Organizirana proizvodnja v poljedelstvu bo zajela v letu 1960 tele površine: Socialistična kmetijska Pogodbeno sodelovanje .-111 Vrsta poljščin gospodarstva pridelek oz. kontrah. pridelek ha mtc/ha ha mtc/ha < SlŠl-sl Pšenica 850 50 5.000 45 35,0 Ječmen 320 35 380 33 22,2 Rž 5 30 995 26 17,2 Oves 30 30 570 25 10 Koruza 120 80 2.880 75 54,9 Krompir 220 350 1.880 300 16.2 Sladkorna pesa 300 700 1.600 600 100 Oljna repica 50 20 1.500 17 100 Detelja in lucerna 1.450 100 2.000 95 35 Skupaj orna površina Travniki 3.325 3.740 80 14.605 7.000 75 28,1 27,2 Skupaj 7.065 21.605 27,7 Povečano proizvodnjo v poljedelstvu bo mogoče doseči s pravilnim izvajanjem agrotehničnih ukrepov, zlasti se bo povečala poraba rudninskih gnojil, in to od 18.190 ton v letu 1959 na 32.000 ton v letu 1960, ali za 75,9 %, kar pomeni, da bomo na en hektar obdelovalne zemlje porabili v letu 1960 okrog 265 kg rudninskih gnojil, od tega okoli 900 kg na en hektar na socialističnih kmetijskih gospodarstvih in v pogodbenem sodelovanju. Pri pšenici je treba dosledno upoštevati strokovna navodila glede agrotehnike in pravilne izbire rodovitnih sort, ki so se pokazale pri dosedanjih poizkusih kot najbolj primerne za naše razmere. Kmetijske zadruge, kmetijske proizvajalne poslovne zveze ter podjetje »Semena«, Maribor, morajo posvetiti vso skrb zagotovitvi zadostnih količin zdravega semena intenzivnih sort pšenice za bodočo jesensko setev. To skrb je treba posvetiti tudi pravilnemu oskrbovanju semenskih posevkov ob nkiivni pomoči kmetijske strokovne službe, kmetijskih zadrug. KPPZ. OZZ in Zavoda za pospeševanje kmetijstva iz Maribora. Delni primanjkljaj krušnega žita v letu 1960 bomo krili s setvijo 3.830 ha intenzivnih sort pšenice v okviru celotnih setvenih površin, posejanih s pšenico na površini 10.750 ha. Kljub zmanjšanju površin pod belimi žiti se bo proizvodnja žit v letu 1960 povečala. To povečanje pa bomo dosegli z doslednim izvajanjem agrotehničnih ukrepov, in to zlasti na socialističnih kmetijskih gospodarstvih in v sodelovanju med kmetijskimi podizvajalci in kmetijskimi zadrugami. Zmanjšale se, bodo setvene površine, posejane z ržjo; v letu 1959 je bilo skupno posejanih 6.5S7 ha z ržjo, plan pa predvideva setev rži v letu 1960 na skupni površini 5.80^ ha, in to iz čisto ekonomskih razlogov, ker bo to koristilo kmetijskim proizvajalcem. Pri širjenju hibridne koruze, njenem prilaganju ter v agrotehniki še nismo dosegli zadovoljivega napredka, čeprav smo v letu 1959 ponekod dosegli velike hektarske pridelke. Družbeni plan kmetijstva za leto 1960 predvideva setev hibridne koruze na površini 3.000 ha, od tega pri socialističnih kmetijskih gospodarstvih na površini 120 ha s povprečnim pridelkom 80q/ha in v pogodbenem sodelovanju 2.800 ha s povprečnim pridelkom 75 q/ha. Glede na velike naloge pri setvi hibridne koruze je treba spomladansko setev hibridne koruze pripraviti že v zimskem času. Pospešiti je sklepanje pogodb, zemljo je pripraviti z globljim oranjem in osnovnim gnojenjem. Zadruge naj se oskrbijo s pod-brazdniki in podrahljalniki, teh je še vedno premalo. Seme je treba razkužiti zoper glivične bolezni ter preizkusiti njegovo kaljivost, da se ne bodo ponovile napake iz lanskega leta. Vso skrb jo treba posvetiti združenim posevkom: pri osvetlitvi teh posevkov pa je treba določiti najprimernejši sestav poljščin. Zlasti bo treba začeti proizvodne poizkuse na socialističnih kmetijskih gospodarstvih, kjer predvidevamo, da bo posejanih teh posevkov na površini 140 ha. S tem se odpirajo kmetijski proizvodnji nove možnosti do večje donosnosti, še posebej do velikega povečanja krmne osnove, kar je v skladu s povečanjem živinorejske proizvodnje. Dokončati in urediti je treba nasade hmelja in sušilnic, ki so bile začete v letu 1958 in letu 1959. V letu 1959 smo imeli kljub slabemu vremenu lepe uspehe pri pridelku sladkorne pese, saj smo v občini Ormož dosegli pridelek do 8,5 vagonov na hektar orne zemlje. S predvideno zidavo tovarne sladkorja v Ormožu bo treba povečati tudi setvene površine, posejane s sladkorno peso. Zlasti bo treba povečati proizvodnjo sladkorne pese v pogodbenem sodelovanju, saj predvideva plan za leto 1960 setev sladkorne pese na skupni površini 1900 ha, ali na po» vršinah za 360% večjih kot v letu 1959. Za realizacijo plana proizvodnje sladkorne pese bo treba velikih naporov in organiziranih akcij ob sodelovanju vseh kmetijskih proizvajalcev, saj se bo predvideni pridelek sladkorne pese povečal za 750,3%. Vso pažnjo bomo posvetili proizvodnji in pravilni uporabi semen. Vso količino priznanega in odkupljenega oziroma uvoženega kakovostnega semena bo treba pravilno uporabiti in odpraviti vse dosedanje napake glede prodaje in odkupa semen. Sporedno z razvojem kmetijstva je treba zagotoviti boljšo preskrbo industrijskih središč s kmetijskimi pridelki. V ta namen je predvidena graditev vrt- narskega objekta v sestavu KG Zrkovci, da se na ta način zagotovi preskrba mesta Maribora in drugih industrijskih središč z zgodnjimi povrtnmami. Pridelovanje semenskega krompirja počasi napreduje. V letu 1959 smo povečali posejane površine s priznanim semenorn krompirja za 71,9 %, proizvodnja pa se je povečala le za 20,2 %, tako da proizvodnja semenskega krompirja zaostaja za predvidevanji okrajnega perspektivnega plana. Zato bodo morale kmetijske zadruge poiskati najboljše možnosti za zajetje priznanega semenskega krompirja pridelovalcev, ki nameravajo sodelovati v proizvodnji. Izboljšati je semensko službo in selekcijo. V letu 1960 bomo pridelovali semenski krompir na površini 264 ha, od tega na območju KPPZ Dravograd na površini 199 ha in na območju KPPZ Maribor ter Slovenska Bistrica na površini 65 ha. Povečalo se bo tudi pridelovanje detelj in silažne koruze. Organizirano pridelovanje detelj se bo razširilo na površino 3450 ha v letu 1960. Pogodbeno sodelovanje deteljišč se bo letos prvič izvajalo na površini 2000 ha s povprečnim pridelkom 95 q/ha. Iz tako pridelanih presežkov krme si bodo pridobile kmetijske zadruge lastno voluminozno krmo. Zmanjšale se bodo površine žit, kjer so pridelovalne razmere manj ugodne za žitno proizvodnjo, mesto nje pa se bodo uvedle intenzivne krmne rastline, ki dajejo na hektar večje pridelke. Organizirana proizvodnja na travnikih se bo v letu 1960 razširila na 10.740 ha travniških površin, od tega v pogodbenem sodelovanju na površini 7000 ha s povprečnim pridelkom 75 q/ha. V skladu s poljedelsko rajonizacijo in perspektivnim planom se bo povečala setev oljne repice na površini 1550 ha; od tega odpade na pogodbeno sodelovanje 1500 ha. Dela na organizaciji razširitve setve oljne repice naj prevzamejo predvsem zadružne organizacije ob sodelovanju tovarne olja Slovenska Bistrica. 5. Zaradi hitrejšega prehoda v čvrsto organizirano veliko kakovostno krmno proizvodnjo je treba pri kmetijskih zadrugah izvesti vse mogoče oblike pogodbenega sodelovanja pri pitanju goved, prašičev, vzreji plemenske živine v oskrbovanju z močnimi krmili ter pri prodaji mleka in klavne živine. S povečanjem proizvodnje krme bo omogočena razširitev obsega pitanja živine na socialističnihkme-tijskih gospodarstvih in v pogodbenem sodelovanju. Predvidevamo, da bo mogoče doseči tale obseg organizirane reje živine v glavah: Vrsta živine Socialistična kmetijska rospodarstva Pogodbeno sodelovanje in reja v zadružnih pitališčih Govedo: pitana teleta 1.100 14.150 mlado pitano govedo 3.100 — pitano govedo od 1 do 3 let — 2.360 drugo pitano govedo 1.544 800 plemensko govedo — 2.500 Prašiči: mesnati prašiči — bakoni 4.000 1.500 mastni prašiči — pršutarji — 35.000 plemenske svinje 1.000 2.000 Perutnina: piščanci za cvrtje — 250.000 mesnate race — 100.000 Najbolj se bo povečal živalski sklad na kmetijskih posestvih, ki bodo ob koncu leta 1960 imela 15.238 glav goved, nasproti letu 1959, ko je znašal le 6867 glav. Na socialističnih kmetijskih gospodarstvih so dane zelo velike možnosti za prirejo, ker se s prepovedjo klanja telet povečuje število živine, organizirana proizvodnja na travnikih in pri njivskih krmnih rastlinah pa zagotavlja več krme. Socialistična kmetijska gospodarstva bodo dobila iz odkupa 6230 telet, kmetijske zadruge pa 7000 telet: le-ta se bodo spitala in deloma vzredila za pleme. Za ureditev pitališč pri KZ in pri KG je predvidenih 144,2 milijonov dinarjev sredstev. Pridelek žive teže živine in živinorejskih pridelkov v letu 1960 v primerjavi s prejšnjimi leti je razvidna iz preglednice: Indeks 1957 1958 1959 1960 1960/59 Govedo — ton 7.677 8.890 11.180 12.809 114,6 Prašiči — ton 7.473 9.703 11.080 12.860 116,1 Perutnina — ton 578 443 472 973 205,9 Mleko v milj. litrih 65 72 77 92 119,5 J a jca v milj. komadih 28' 30 43 47 109,3 Iz prednje preglednice je razvidno, da se bo najbolj povečal pridelek žive teže perutnine, in to za 105,9 % z organiziranjem sodobnih farm za piščance v Ptuju, Mariboru in Ravnah na Koroškem, kar je nujno potrebno, saj znaša dosedanja poraba perutnine na 1 prebivalca le 0,7 kg (v Ameriki 18 kg). Povečati je treba pridelek kvalitetne klavne živine zaradi pomanjkanja mesa na domačem tržišču in vedno boljših možnosti za njen izvoz. Povečalo se bo tudi osemenjevanje goved, in to od 31.000 osemenjenih telic v letu 1959 na 37.900 ple-menic v letu 1960 ali za 22,3 % in bo tako perspektivni plan osemenjevanja v okraju presežen že za 26,3 % v letu 1960. Pridelek mleka se bo predvidoma povečal za 19,5 %, kar temelji na spodbudnejših odkupnih cenah, ki so določene časovno za posamezne proizvajalne okoliše in večjega pridelka na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Primerno razmerje med ceno krme in ceno pitanih prašičev (pršutarjev in zlasti bakonov) deluje ugodno na izkoriščanje možnosti, zlasti za rejo mesnatih prašičev, ki jih bomo v letu 1960 zredili za trg 35.000 glav, t. j. za 105,9 % več kot v letu 1959. Uporabno križanje med domačo belo in švedsko oziroma holandsko svinjo je dalo v praksi dobre rezultate glede izboljšanja kakovosti mesnatega tipa prašiča, zlasti v občini Ormož. Zato bo pravilno razmeščanje in razvid proizvodnosti teh plemenjakov ena najpomembnejših nalog Živinorejskega-veterinarskega zavoda v Ptuju. Socialistična kmetijska gospodarstva, zlasti KG Dravsko polje in KG Ptujsko polje, bodo še naprej prehajala od reje peršutar jev na rejo pravih bakonov. Skladno s povečanimi nalogami v živinoreji bo treba poskrbeti za zadostno količino močnih krmil, zlasti je treba izboljšati mešanice in superkoncentra-te za perutnino, mesnate prašiče in mlado govedo. V tft namen bomo organizirali obrate za mešanje krepkih krmil pri KG Pohorje in KG Dravsko polje. Osnovni poudarek v letu 1960 je v pospešenem razvoju živinoreje, ker obstajata za to predvsem dva razloga: a) v okraju je na razpolago 39.555 ha travnikov in 5700 ha senožeti ter preko 28.000 ha pašnikov; b) v okraju so velike možnosti za proizvodnjo krmil in žit, zlasti koruze. Bodoča kmetijska proizvodnja mora biti v prvi vrsti živinorejska in ne sme biti podvržena raznim nihanjem. Takšno preusmeritev v razvoju kmetijstva zahteva predvsem povečanje življenjske ravni. S povečano proizvodnjo v živinoreji predvidevamo, da se bo povečal pridelek mesa na 1 prebivalca v letu 1960 na približno 40 kg, medtem ko je znašala lanska proizvodnja še 36 kg. Na povečano proizvodnjo v živinoreji nas usmerjajo tudi potrebe evropskega trga, ki je stalno deficitaren na živinorejskih pridelkih in nudi sorazmerno stabilnost tem pridelkom pri vnovčevanju in ceni. Da bo predvideni plan živinorejske proizvodnje dosežen,, predvideva družbeni plan v letu 1960 zlasti tole: — razpoložljiva investicijska sredstva se bodo prednostno vlagala za pospešeni razvoj živinoreje; — po Živinorejsko-veterinarskem zavodu v Ptuju je dosledno organizirati in izvajati selekcijo živine ter razne zootehnične ukrepe; — vso pažnjo je posvetiti čim racionalnejšemu izkoriščanju krmne osnove in prehrani živine vseh vrst; — še odločnejše je izvajati profilaktično in kurativno veterinarsko službo po Živinorejsko-veterinarskem zavodu v Ptuju; — odkupiti je od zasebnih kmetijskih gospodarstev večino telet in jih spitati ali rediti za pleme v okviru KZ in KG; — povečati je produktivnost dela v živinoreji z izvajanjem avtomatizacije in strojne molže; — izvesti je nagrajevanje po enoti proizvoda na socialističnih kmetijskih gospodarstvih in zadružnih ekonomijah; — organizirati je po kmetijskih zadrugah mrežo zbiralnic mleka, odkup mleka ter mlečnih izdelkov; — urediti je živinske dogone; — kmetijske zadruge naj izvedejo kreditiranje nabave živine svojim članom in kreditiranje obratnih sredstev za pospešeni razvoj kmetijske proizvodnje v proizvodnem sodelovanju; — vsa socialistična kmetijska gospodarstva in vse kmetijske zadruge naj v svojih akcijskih programih in gospodarskih računih za leto 1960 dajejo poseben poudarek razvoju živinoreje. Na drobno je razdeliti dolžnosti vsem odbornikom in članom zadružnih svetov in vsaj tedensko organizirati posvetovanje o posameznih nalogah ter operativno spremljati potek živinorejske proizvodnje svojega področja. 6. V letu 1960 pričakujemo dobro rodno sadno letino. Družbeni plan predvideva povečanje vrednosti sad jarske proizvodnje za 125 % v primerjavi z letom 1959. Zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer, ki so bile v letu 1959. so se glivične bolezni, predvsem škrlup, izredno močno razvile in poškodovale listje, da je predčasno odpadlo. Asimilacija ni bila zadostna, da bi se oblikovalo cvetno brstje v obilni meri. zato ne moremo pričakovati v letu 1960 izredno obilne sadne letine. Skupna proizvodnja sadja se bo povečala na 52.147 ton. Pri takšni proizvodn ji bo mogoče zagotoviti 20.860 ton tržnih presežkov za oskrbo domačega trga in za izvoz. Proizvodno sodelovanje v sadjarstvu predstavlja začetek organizirane proizvodnje in pomeni uvod v širšo akcijo v naslednjih letih. Družbeni plan predvideva organizirano sadjarsko proizvodnjo v pogodbenem sodelovanju na površini 1.700 ha. Pravilno in pravočasno je izvajati agrotehnične in varstvene ukrepe, v večji meri je potrebno vključiti v sadjarsko proizvodnjo strokovno službo Zavoda za pospeševanje kmetijstva Maribor, KPPZ in KZ, da se bo tako organizirala sodobna blagovna sadjarska proizvodnja. 7. V letu 1959 je bil manjši pridelek grozdja kot v letu 1958, kljub temu pa so nekatera socialistična kmetijska gospodarstva dosegla izredno velike hektarske pridelke, n. pr. KG Haloze 17.700 kg na hektar in KG Ormož 14.950 kg na hektar. Obe posestvi sta bili za ta izreden uspeh nagrajeni od Zveze kmeti j-sko-gozdarskih zbornic Jugoslavije z 1,490.000 din denarne nagrade. To je jasen dokaz, da lahko dosežemo s pravilno in pravočasno agrotehniko visoke pridelke. Kljub uporabi velike količine rudninskih gnojil, t. j. 2.400 km na hektar in štirikratnem škropljenju vinograda je proizvodna cena za 1 kg grozdja znašala le 22 din. V letu 1960 se bo povečal vinogradniški pridelek za 105 % v primerjavi z letom 1959. Predvidevamo skupni pridelek grozdja 24.100 ton. Vinogradniški proizvodnji bo pripomogla organizirana akcija pogodbene proizvodnje na površini 600 ha vinogradov. Skupno s socialističnimi kmetijskimi gospodarstvi bo zajetih 24,1 % vseh vinogradniških površin v organizirano proizvodnjo. Za obnovo vinogradov je zagotovljena zadostna količina trsnih cepljenk. Skupno predvidevamo obnovo vinogradov in sadovnjakov na površini 625 ha. 8. Ker je še 5766 ha nerazporejenega SLP v okraju in ker je izkoriščanje zemljišč za gojitev topolo-vine s sočasnim pridelovanjem krme zelo donosno, bomo v letu 1960 organizirali 90,5 ha topolovih nasadov pri KG Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Ormož, kjer SO' tudi največje potrebe po krmi. 9. Konkretne naloge posameznih kmetijskih zadrug in socialističnih kmetijskih gospodarstev glede izvajanja akcijskega programa v letu 1960 po občinah po posameznih proizvajalnih vejah so razvidne iz akcijskega programa za posamezne občine, ki je objavljen v dokumentaciji k družbenemu planu okraja za leto 1960. 10. Za nadaljnji razvoj kmetijstva je treba usposobiti zadostno število strokovnih kadrov, kar bo postopoma dosežemo s posebnim oddelkom za odrasle na srednji kmetijski šoli v Mariboru. S predvideno povečano živinorejsko proizvodnjo je zlasti treba poskrbeti za usposabljanje kvalificiranih kmetijskih delavcev za pitanje govedi, mesnatih prašičev, perutnine itd., zlasti za predvidene nove obrate in zadružne ekonomije. V letu 1960 bomo predvidoma sezidali za 152 milijonov dinarjev stanovanj za kmetijske delavce in kmetijske strokovnjake pri KG, KZ in KPPZ, pri čemer je treba zlasti angažirati občinske stanovanjske sklade, del stroškov pa bo predvidoma pokrit tudi iz republiškega stanovanjskega sklada. 11. Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva v skupnem znesku 45,8 milijonov dinarjev se bo uporabil zlasti za organizacijo semenske službe in selekcijo v poljedelstvu, izdelavo proizvodnih osnov pri socialističnih kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih zadrugah v skladu z zakonom o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, za izdelavo načrtov pomembnejših kmetijskih objektov, za dotacije kmetijskim zavodom za izvajanje kmetijske javne službe, za proučevanje in organizacijo začetne proizvodnje na novoorganiziranih farmah, za kreditiranje kmetijskim organizacijam za izdelavo načrtov. 12. Da se zagotovi nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1960 za 14,1 %, in to zlasti v živinoreji, se bodo povečale investicijske naložbe v letu 1960. Pričakujemo, da bo za investicije v kmetijstvu v letu 1960 angažiranih samo za pospešeni razvoj živinoreje 1494 milijonov dinarjev. Investicije v živinoreji so predvsem pomembne iz teh razlogov: a) S preusmeritvijo živinorejske proizvodnje bomo lahko pognojili vsak hektar zemlje za pridelovanje krme z več hlevskega gnoja. Njive nam bodo bogato rodile kakovostno krmo, in to od 9 do 16 vagonov zelene tvarine, ki jo bomo pokrmili živini v zelenem stanju ali pa jo silirali na preprost način. Tako bo dobila poljedelska proizvodnja zadostne količine gnoja za izboljšanje fizikalnih in bioloških lastnosti zemlje. Večji pridelek dobre krme nam bo tudi pocenil mleko in meso. b) Število prebivalstva v državi, ki je zaposleno zunaj kmetijstva, stalno narašča. Tako je leta 1931 odpadlo na enega kmečkega prebivalca 1,8 ljudi, zaposlenih izven kmetijstva. Leta 1958 pa je odpadlo na vsakega kmečkega prebivalca že 4,3 ljudi, zaposlenih v industriji. To razmerje bo v bodoče še večje v korist industrijskega prebivalstva. c) Kalorije kruha in krompirja v hrani vse bolj zamenjujemo z ustreznimi kalorijami živil živalskega izvora, zelenjave in sadja. Letno se večajo zahteve po mleku, mlečnih izdelkih ter kakovostnem mesu. č) Zgradili bomo nove hleve za 3850 glav molznic, za 3000 glav mlade goveje živine in za preko 1000 glav bakonov na socialističnih kmetijskih gospodarstvih. Poleg tega bomo v letu 1960 adaptirali hleve za preko 10.000 glav telet in goved pri socialističnih kmetijskih gospodarstvih in kmetijskih zadrugah. Adaptacije dosedanjih hlevov v hleve za rejo neprivezane živine na principu globokih ležišč, improvizacije preprostih hlevov za gojenje mlade plemenske in pitov-ne živine ter zidave tipskih cenenih hlevov večjega obsega za vsaj 200 glav živine posameznih kategorij v odprtih hlevih so za prakso najprimernejši hlevi, v katerih bomo zelo pocenili proizvodnjo glede na nižje gradbene stroške in manjšo amortizacijo. d) Povečali bomo produktivnost dela, tako da bodo stroški na enoto pridelka manjši, kar je zlasti sedaj važno, ko dosledneje uvajamo nagrajevanje po enoti pridelka na socialističnih kmetijskih gospodarstvih in zadružnih ekonomijah. V dosedanji drobni proizvodnji je oskrboval 1 kravar 8 do 10 krav molznic. v dobro urejenem večjem obratu pa lahko oskrba ie 1 kravar za 300 do 400 % več živali. Njegovo delo bo tudi lažje, ker bo uporabljal mehanizacijo pri prevozu krme in gnoja ter strojno molžo. V novo organiziranih obratih bo lahko 1 delavec oskrboval in pital 100 do 600 mesnatih prašičev, namesto dosedanjih 30 do 60. V novo organiziranih farmah za perutnino bo oskrboval 1 delavec do 35.000 piščancev za cvrtje. Zmanjšana potreba po delovni moči se bo vidno pokazala v znižanih proizvajalnih stroških končnega pridelka. e) Novo organizirani živinorejski obrati bodo lahko pridelali velike količine kakovostnega blaga. Proizvodnja standardnega in tipiziranega blaga pa bo povzročila korenite spremembe pri oskrbovanju domačega trga in kritju potreb za izvoz. f) Živinorejska proizvodnja bo zagotovila tudi stalne količine blaga za tržišče, ker ves proces proizvodnje ne bo odvisen od letne dobe, vremena in drugih razmer. Pravilno organizirana proizvodnja bo oskrbovala prebivalstvo vse leto z mlekom, mesom in jajci. g) V večjih sodobno organiziranih živinorejskih obratih bo mogoča tudi večja skrb za zdravje živali in higiensko pridelovanje živil živalskega izvora. Zlasti ugodno bo vplivala na povečanje krme in živinorejsko proizvodnjo izvedba 4568 ha agromelioracij in hidromelioracij, za kar bo angažiranih preko 466 milijonov dinarjev investicijskih naložb. Ostanek investicijskih naložb bo angažiran predvsem za mehanizacijo kmetijske proizvodnje, za zidavo raznih ekonomskih kmetijskih objektov ter za obnovo 625 ha modernih sadovnjakov in vinogradov. Tako povečani plan investicij bo zahteval znatno večja angažirana sredstva okraja in občin ter industrijskih podjetij kot v letu 1959 kakor tudi angažiranje vseh razpoložljivih sredstev kmetijskih organizacij v okraju. 13. Zaradi nadaljnje ekonomske krepitve socialističnega sektorja kmetijstva se s tem družbenim planom odstopa kmetijskim organizacijam okoli 31 milijonov dinarjev zemljarine, ki sicer pripada okrajnemu družbenemu investicijskemu skladu. 11. poglavje Gozdarstvo 1. Povečanje proizvodnje v lesni in papirni industriji narekuje, da se v letu 1960 poveča tudi sečnja lesa. Večjo sečnjo omogočajo večje lesne zaloge, prirastek, kakor tudi drugi ukrepi za pospeševanje gozdov, ki so bili že izvršeni oziroma ki bodo še izvršeni v tem letu in v prihodnjih letih. Na tej podlagi se poveča posek etatne bruto lesne mase od realiziranih 445.039 m3 v letu 1959 na 477.800 kubičnih metrov v letu 1960, to je za 7,5 %. Celotni posek bruto lesne mase pa se bo povečal od realiziranih 462.039 m3 v letu 1959 na 534.400 m3 v letu 1960, t. j. za 15,7 %, kar pomeni 87 % prirastka lesa v gozdovih. Pri tem se bo povečala sečnja v gozdovih za blagovno porabo od 292.789 neto m3 v letu 1959, na 365.500 neto m3 v letu 1960, to je za 20 %. Ker je še nadalje računati s tem, da bido veljale za območje LRS maksimirane cene hlodovine, in zaradi povečanih potreb po celuloznem in jamskem lesu, je treba naložiti tudi v letu 1960 gospodarskim organizacijam, da pridelajo za lesno industrijo v okraju 173.100 m3 hlodovine iglavcev (v letu 1959 103.000 m3), za rudnike in papirno industrijo pa še 109.000 m3 jamskega lesa in celuloznega lesa (v letu 1953 93.000 m3). S proizvodnjo navedenih količin hlodovine, omejitvijo obratovanja žag veneciank in z drugimi ukrepi bo omogočeno obratovanje kombinata Limbuš najmanj v dveh izmenah. Sklepanje pogodb za ključne sortimente pa naj se uredi po trgovinski zbornici. 2. Zaradi nadaljnjega pospeševanja gozdne proizvodnje in s tem v zvezi tudi lesne industrije v okraju se postavljajo gozdnim gospodarskim organizacijam, javni gozdarski službi in drugim činiteljem v gozdarstvu še tele naloge: — izboljšati je evidenčno in statistično službo v okraju. Posebno je skrbeti, da se spremlja izvajanje izdelanih gozdnih gospodarskih načrtov. — Povečati je kontrolo posekanih količin v zasebnem sektorju lastništva gozdov; v tej zvezi naj organizirajo gozdarske poslovne zveze v sodelovanju z občinskimi organi za gozdarstvo posebno evidenco. V letu 1959 je v glavnem odpravljen nedovoljen razrez hlodovine na žagah veneciankah za prodajo. Občinski ljudski odbori naj po tržni inšpekciji in gozdarskih organih pooštre kontrolo nad obratova- Skupna sredstva Od tega: — gojitev gozdov — pospeševanje gozdov Razpoložljiva sredstva bodo višja kot v letu 1959. Pri razporejanju razpoložljivih sredstev gozdarstva je upoštevati tele naloge: — V okviru štiriletnega programa zasajanja topolovih plantaž je pridelati 216.000 topolovih sadik in v letu 1960 zasaditi 244,5 ha topolovih plantaž. Sredstva za izvedbo operativnega plana plantažnih nasadov topolov je oskrbeti iz okrajnega, predvsem pa iz republiškega gozdnega sklada glede na širši pomen zasajanja nasadov hitro rastočega gozdnega drevja. — Nadaljnja skrb gozdnih gospodarskih organizacij pri obnovi gozdov naj bo obnova zapuščenih velikih gozdnih površin (tako imenovanih snovin«), na katerih se je v prejšnjih desetletjih gojilo ekstenzivno gozdno gospodarjenje. Izdelati je večletni načrt za obnovo teh površin, in to zlasti za območje občin Slovenj Gradec, Dravograd in drugod na Koroškem, kjer je takih površin največ. — Obseg obnove gozdov je v zadnjih treh letih zelo ugoden: tudi kvaliteta pogozdovanj je z večjo kontrolo saditvenega materiala in kolavdacij obnovljenih površin boljša. Nujno je to kontrolo še povečati, organi gozdarske javne službe pa naj bolj kot doslej izvajajo kolavdacijo površin. Tudi v letu 1960 je zadržati določeno gostoto sadik, to je 6.000 do 8.000. pri boru in, črni jelši pa 10.000 komadov sadik na hektar gozdne površine. — Negi gozdov, predvsem mladih kultur in sestojev je v letu 1960 posvetiti čim več pozornosti. Za nego gozdov je v letu 1960 razpoložljivih 84,260.000 din. Organizirati je posebne strokovne tečaje za nego gozdov ter se lotiti mehanizacije dela. Le s pravilno nego bomo dosegli maksimalni kvalitetni in kvantitet- njem žag veneciank in urede njihovo poslovanje v, skladu z navodilom Izvršnega sveta LR Slovenije. — Zaradi boljše izrabe lesne mase morajo gozdne gospodarske organizacije in kmetijske zadruge poskrbeti, da v gozdovih ne bodo ostajale uporabne sušice. Tudi sečni odpadki (vrhači, veje in drug uporabljiv material),, ki se da koristno uporabiti, mora v čimvečji meri na tržišče. — Posebno skrb naj posvetijo kmetijske zadruge in gozdarske poslovne zveze sečnji bukovine in drugih listavcev, ki se sekajo v višini 155 % v primerjavi z etatom, določenim v elaboratu gozdnih fondov. Večja sečnja listavcev je predvidena zaradi sečnje enovrstnih sestojev listavcev. — Pri proizvodnji je doseči maksimalni odstotek tehnike. 3. Zaradi nadaljnje krepitve proizvodnih zmogljivosti gozdov ter, da se zagotovi postopno večanje sečnje gozdov in proizvodnje lesh, bodo v letu 1960 v primerjavi s preteklim letom, predvidoma na razpolago tale sredstva: — v tisočih dinarjev Indeksi 1959 1960 1958 1959 1960 1958 1959 415.335 511.692 568.681 123,19 111,13 309.195 311.672 331.213 100,80 106,26 106.140 200.020 237.468 188,44 118,72 ni prirastek. Rezultat tega bo manjša škoda zaradi snežnih polomov. — Glede na ugotovljeno večje število gozdnih požarov je nujno razširiti mrežo požarnih stez in presekov. Nujno je izboljšati požarno varnostno službo, posebno pa obveščevalno službo v sušnih dobah. Obveščevalno službo je izboljšati tudi z nabavo UKV radijskih postaj za terenska vozila javne gozdarske službe, s čimer se bo v marsičem izboljšalo samo gašenje gozdnih požarov. Razpoložljiva sredstva okrajnega gozdnega sklada bodo znašala 237,468.000 din. Ta sredstva je usmerjati predvsem za izvedbo tehle nalog: — Zaradi boljše izrabe lesnih mas in zaradi zmanjšanja prevoznih stroškov in s tem v zvezi povečanja gozdne takse je nujno pospešiti graditev novih cest. Skupnost trpi precejšnjo škodo, ker v bolj oddaljenih gozdnih območjih še vedno segnijejo precejšnje količine lesa, ker ga ni mogoče (ali pa samo z velikimi stroški) spraviti iz gozdov. Za gozdne ceste je poleg sredstev okrajnega gozdnega sklada uporabiti tudi del amortizacijskih sredstev gozdarskih organizacij in sredstev za redno vzdrževanje gozdov. — Gozdno izvozno cestno omrežje je v letu 1960 povečati za okoli 25 km. Z graditvijo gozdnih izvoznih cest bomo tudi pospešili turistični promet. Predvsem je upoštevati graditev tehle gozdnih kamionskih cest: Ruše—Šumik, Zg. Polskava—Frajhajm, Hrastje—Urbanc—Razpote, Ravne—Uršlja gora, Dravograd—Ojstrica, Požarski jarek—Križni jarek—Glažuta, cesta v Tisovec in cesta Hoče—Areh. — Logarnice se bodo v letu 1960 gradile v krajih, kjer logarsko osebje nima stanovanj. Nujno pa je zgraditi skupne logarnice za logarsko osebje zadružnega sektorja in za logarje gozdnih gospodarstev pov- sod, kjer je to mogoče. Dokončati je predvsem logar-nice, ki se že gradijo. Gozdne gospodarske organizacije naj posvečajo posebno skrb zidavi primernih stanovanj za gozdne delavce. Za dvig strokovnega znanja gozdnih delavcev je urediti šolo za gozdne delavce v Lovrencu na Pohorju. — Za graditev gozdnih cest in mehanizacijo gozdne proizvodnje je tudi v letu 1960 nameniti sredstva za nabavo nujno potrebne mehanizacije iz sredstev okrajnega gozdnega sklada. Dosedanji uspehi pri graditvi gozdnih cest v okraju so omogočili intenzivnejše gospodarjenje z gozdovi in vsakoletno povišanje cene lesa na panju v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Tudi za leto 1960 je predvideno povečanje cene lesa na panju v teh gozdovih, in to za goadna gospodarstva v povprečju za iglavce za 3.300 din in za listavce za 800 din za m3, kar spada v VI. vrednostni razred. Treba bo tudi revidirati vrednostne razrede za gozdove zasebnega sektorja. Iz tekočih dohodkov se odvaja v okrajni gozdni sklad iz gozdov splošnega ljudskega premoženja (gozdna gospodarstva) 45 % gozdne takse, iz zasebnih, zadružnih gozdov in drugega dela splošnega ljudskega premoženja pa znaša povprečni odstotek odvoda 35,8 % od prispevka. Iz gozdov drugega socialističnega sektorja morajo uživalci teh gozdov odvesti 100 % ceno lesa na panju na posebni zbirni račun pri upravi za gozdarstvo okraja. 4. Zaradi nadaljnjega pospeševanja gozdarstva se dajejo še tele smernice: — Gozdarsko službo v gozdovih drugega socialističnega sektorja je" izboljšati in zagotoviti strokovno gospodarjenje s temi gozdovi. — Na splošno je izboljšati gozdno varstveno službo pri gozdnih gospodarskih organizacijah in javni gozdarski službi. — Dokončno je v letu 1960 razmejiti pašnike in gozdove. — V okraju so izdelani gozdni gospodarski načrti za več kot 50 % gozdov, v tem 90 % gozdov splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva. V letu 1960 je končati urejevalna dela v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarijo gozdna gospodarstva in kmetijske organizacije ter razna druga podjetja in ustanove. Pripraviti je vse za pričetek revizije prvih gozdnih gospodarskih načrtov. V gozdovih zasebnega sektorja je nadaljevati gozdna-ureditvena dela, predvsem v občinah Ruše, Radlje ob Dravi in Ravnah na Koroškem ter Slpvenski Bistrici. Za gozdove nižinskega območja okraja pa je metodo urejanja proučiti in delo poenostaviti ter poceniti. Stroški urejanja naj se zmanjšajo v primerjavi z letom 1959 z uvedbo boljših metod dela, kar pa je odvisno tudi od navodil pristojnega republiškega organa. Stroški urejanja gozdov splošnega ljudskega premoženja smejo znašati največ 2.200 din za hektar gozdov, zasebnega sektorja pa največ 1.800 din za hektar. 12. poglavje Gradbeništvo 1. Glede na predvideno povečanje, investicij za 16.6% bo moralo tudi gradbeništvo in gradbeno obrtništvo ustrezno povečati fizični obseg storitev in to na področju družbenega standarda za 16,0 % na področju gospodarskih investicij pa za 19,2 %. Struktura gradbenih del bo tale: — v milijonih dinarjev Gospodarske Družbeni Leto Skupaj investicije standard 1959 100 49,2 50,8 1960 100 49,7 50,3 Struktura gradbenih del bo ostala v glavnem nespremenjena z malenkostno močnejšim povečanjem gradbenih del na področju gospodarskih investicij, predvsem zaradi intenziviranja gradb na industrijskih, kmetijskih in trgovskih objektih. Računati je tudi, da se bodo potrebe po storitvah gradbene operative (brez obrtnih gradbenih del) povečale nad odstotek povečanja gradbenih del, predvsem zaradi predvidenih novih gradb tako na področju družbenega standarda kakor tudi na področju gospod.arskih investicij; medtem ko je bilo znatno število objektov v letu 1959 v končni fazi graditve, kar je zahtevalo relativno večji obseg obrtnih storitev. 2. Glede na predvideno povečanje gradbenih del se bo povečalo v letu 1960 število zaposlenih od 5.838 v letu 1959 na 6.082 v letu 1960 ali za 4,2 %. Pri 18,1 % povečanja vrednosti gradbenih del in 4,2 % povečanja delovne moči se predvideva, da se bo delovna storilnost v prihodnjem letu povečala za 8 do 9 %. Zaradi skladnejšega razvoja in boljše izrabe kapacitet gradbeništva, gradbene projektive, gradbene obrti in panoge za proizvodnjo gradbenega materiala naj pripravi poslovne združenje gradbenih podjetij, ob sodelovanju s prizadetimi gospodarskimi organizacijami, okrajno obrtno zbornico in zavodom za zidanje stanovanjskih hiš že v letu 1960 perspektivni plan razvoja navedenih področij. V ta namen je treba v večji meri izkoristiti stimulativne pogoje, ki jih daje sistem delitve dohodka ter dosledno uvajati nagrajevanje po učinku dela. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zlasti v gradbeni obrti, je treba nadomeščati s priučevanjem nekvalificiranih delavcev na posamezne faze dela. Na povečanje delovne moči mora vplivati tudi večja ustalitev delovne moči. V ta namen je treba zmanjšati fluktuacijo z zboljšanjem delovnih razmer gradbenih delavcev in s širšim razvijanjem dela v taktu. Izboljšanje življenjskih razmer gradbenih delavcev je doseči tudi z zidavo stanovanj ter v te namene angažirati tudi sredstva republiškega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Zaradi izboljšanja kadrovskega sestava naj gradbena podjetja učvrstijo svojo kadrovsko službo, delati pa je treba na to, da’ se čimprej ustanovi strokovna šola za gradbene delavce. 3. Da bi se povečale kapacitete gradbene operative, povečala delovna produktivnost in zagotovila večja ekonomičnost gradbenih del, bo treba izvesti odločne organizacijske in druge ukrepe v gradbeništvu, projektivi in industriji gradbenega materiala. V tej zvezi se postavljajo zlasti tele naloge: — ustanoviti je treba poslovno združenje gradbenih in gradbeno-obrtnih podjetij za graditev objektov družbenega standarda z nalogo, da planira razdeljevanje gradbenih del, organizira skupno izkoriščanje gramoznice, nabavo materiala, skupne servise za ce- ment, skupno betonarno, izposojevanje mehanizacije itd.; — poslovno združenje naj sklene dolgoročno pogodbo z zavodom ža zidanje stanovanj oziroma občinskimi stanovanjskimi skladi. V tej zvezi je potrebno čim večje angažiranje tek skladov za kreditiranje stanovanj na večjih gradbiščih; ■— zaradi znatnega zaostajanja gradbenega obrtništva za potrebami gradbene operative je treba v teh obratih začeti uvajati industrijski način proizvodnje ter posamezne obrate ozko specializirati, kar se bo pokazalo na cenejšem in hitrejšem izvajanju gradbenih del. Da se zagotovi boljša izraba gradbenega materiala, ki se še vedno uniči v znatnih količinah, so dolžni pristojni činitelji zagotoviti potrebne ukrepe za večje varčevanje z gradbenim materialom, zlasti pri transportu in razkladanju. 4. Zaradi znatnega zaostajanja panog, ki proizvajajo gradbeni material, za potrebami, je v letu 1960 zagotoviti izvedbo tehle nalog: — zagotoviti je pogoje za znatno povečanje gradbenih elementov z nabavo potrebne mehanizacije; — v opekarni Košaki je graditi umetno sušilnico, ki bo zagotovila povečanje proizvodnje za 1 milijon zidakov; — v opekarni Pragrsko je graditi umetno sušilnico, ki bo omogočila, da se bo povečala proizvodnja za 1,5 milijona zidakov; ' — v opekarni Žabjek je graditi zračno sušilnico, s katero se bo povečala proizvodnja za 1,5 milijona zidakov; — zaradi graditve nove opekarne v koroškem kotu je izvesti ustrezna raziskovalna dela ter pripraviti načrte za novo opekarno v Mariboru; — zavod za stanovanjsko izgradnjo Maribor naj čimprej pripravi dokumentacijo za graditev gramoznice v Mariboru s kapaciteto 80.000 kubičnih metrov gramoza in za graditev tovarne betonskih elementov; — zagotoviti je, da se bo začela graditi gramoznica že v letu 1960; — zaradi prehoda od ročnega dela na mehanizirani način graditve naj tudi projektanti postopoma preidejo na polmontažni sistem projektiranja. S tem bo omogočeno izdelati gradbeni operativi in obrtnikom čimveč tipiziranih elementov serijsko in v delavnicah, kar bo pocenilo in pospešilo graditev; — zaradi preobremenjenosti projektantskih podjetij naj večja gradbena podjetja začno ustanavljati lastne konstrukcijske biroje, ki bi skupno s tehnološkim oddelkom v podjetju stalno študirali poenostavitev konstrukcij; — da se zagotovijo potrebna sredstva za investicije, je treba združevati sredstva gradbeništva in industrije gradbenega materiala, obenem pa uporabiti za udeležbo na investicijah v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala vsaj okoli 150 milijonov občinskih skladov za zidanje stanovan jskih hiš. V ta namen je treba doseči, da bodo vsi občinski ljudski odbori združili del svojih skladov za zidanje stanovanjskih hiš. 5. Zaradi hitrejšega razvoja gradeništva se bodo povečala investicijska vlaganja v to panogo od 260 milijonov v letu 1959 na 375 milijonov din. t. j. za 44,2%. V tej zvezi ,se pričakujejo večje nabave mehanizacije, zlasti pri gradbenem podjetju aTehno-gradnje«. V ta namen pa je treba izvesti še tele naloge: — gradbeni inšpekcijski organi naj s povečanim nadzorstvom preprečujejo pričenjanje del na objektih, ki nimajo predpisane dokumentacije; — pospešiti je izdelavo urbanističnih osnov in zazidalnih načrtov, kar bo omogočilo boljšo organizacijo gradb; — investitorji, zlasti pa zavod za zidanje stanovanjskih hiš, naj organizirajo izdelavo tipskih projektov. 13. poglavje Promet 1. Glede na dosedanji nagli razvoj cestnega prometa, se bo le-ta v letu 1960 razvijal nekoliko počasneje, tako da se bo povečal fizični obseg javnega tovornega prometa nasproti letu 1959 za 12,8%, javnega potniškega prometa pa za 16,9 %, medtem ko je znašalo v razdobju od leta 1956—1959 povprečno letno povečanje obsega storitev javnega tovornega prometa 39,5 % (po planu pa 20,1 %), potniškega medkrajevnega avtobusnega prometa pa 35.2% (po planu 20.1 %), potniškega lokalnega avtobusnega prometa pa 22,7 % (po planu 27,9%). S takim razvojem bo presegel javni cestni promet že v letu 1960 raven, ki je predvidena po perspektivnem planu za leto 1961. Po posameznih panogah pa bo razvoj takle: Panoga Ocena 1059 Plan 1060 Indeks 1060/59 I. Javni tovorni promet 1. Povečanje tonskih km 15.980 18.020 112.8 2. Povečanje kamionov 105 115 107,6 3. Povečanje priklopnikov 19 24 126,5 11. Javni potniški prom e t 1. Povečanje dolžine avto- bušne mreže 2.612 3.036 116,2 a) medkrajevni promet 2.557 2.974 116,3 b) mestni promet 55 62 112,7 2. Povečanje potniških km (000) 86.307 100.882 116,9 a) medkrajevni promet 65.548 72.150 110,1 b) mestni promet 20.759 28.732 138,4 3. Povečanje števila avto- busov 67 74 110.4 a) medkrajevni promet 50 54 108,0 b) mestni promet 17 20 117,6 4. Povečanje števila avto- busnih prog 44 50 113,6 a) medkrajevni promet 36 39 108,3 b) mestni promet 8 11 137,5 Skupne investicije v cestnem prometu bodo znašale 365 milijonov dinarjev ter bodo pokrite predvsem iz sredstev gospodarskih organizacij javnega prometa. Pomembnejše investicije v tem okviru so: — nabava 10 novih avtobusov v sestavu Avtobusnega prometa, in to: 6 vozil za medkrajevni, 4 vozila pa za lokalni promet; — gozdarsko avtopodjetje Maribor bo nabavilo 2 vlačilca za prevoz vagonov. 5 priklopnikov in 5 kamionov, Avtoprevozništvo Dravograd 1 kamion. Avto-prevozništvo Podvelka 2 kamiona ter Avtoprevozništvo Maribor 2 kamiona. Istočasno pa bodo navedena podjetja izločila iz prometa 9 kamionov. Zaradi realizacije predvidenega razvoja prometa so dolžne gospodarske organizacije te panoge izvesti tele naloge: — vzpostaviti je nove avtobusne proge v medkrajevnem in lokalnem prometu, in to na relacijah: Maribor—Ljutomer, Rogaška Slatina—Maribor—Radlje, Podgrad—Ščavnica—Lenart—Maribor ter 3 nove lokalne avtobusne proge; — v času konic je okrepiti lokalni avtobusni promet na turistično pomembnih relacijah (Mariborski otok. Pohorska vzpenjača); — okrepiti je medkrajevni promet na progah Maribor—Murska Sobota, Maribor—Ljubljana in Maribor—Piran; — v letu 1960 je zagotoviti pogoje za nove avtobusne proge na relaciji Maribor—Ptuj; — povečati je število turističnih voženj, za kar predvideva Avtobusno podjetje 2 avtobusa, s katerima se bodo opravljale samo posebne turistične vožnje. 2. Spričo splošnega povečanja javnega in režijskega cestnega prometa kakor tudi števila domačih cestnih vozil in inozemskih turistov se v vedno večji meri obremenjuje cestno omrežje in servisne zmogljivost za popravilo avtoparka. V tej zvezi je treba v letu 1960 vložiti razmeroma več sredstev v modernizacijo cestnega omrežja in v te namene angažirati 120 milijonov dinarjev sredstev okrajnega družbenega investicijskega sklada, razpoložljiva kreditna sredstva in sredstva zainteresiranih gospodarskih organizacij. Računa se tudi z republiškimi investicijskimi vlaganji ter sredstvi vodne skupnosti. Na tej podlagi se bodo predvidoma izvajala dela za modernizacijo in rekonstrukcijo cest na tehle relacijah: — predvsem iz sredstev republiškega cestnega sklada ter z udeležbo lokalnih sredstev se bo predvidoma dovršila rekonstrukcija oziroma modernizacija cest na odsekih Maribor—Radgona in Ravne—Dravograd—Maribor: — iz enakih virov sredstev bo modernizirana cesta na sektorju Hajdina—Kidričevo v dolžini 3,1 km; — iz sredstev okrajnega družbenega investicijskega sklada in okrajnega gozdnega sklada, sredstev interesentov ter razpoložljivih kreditnih sredstev je nadaljevati rekonstrukcijo okrajne ceste na odseku Hoče—Areh; dokončana bo tudi Ruška cesta; — investicijska dela se bodo izvajala tudi na naslednjih mostovih: most v Gorišnici in most pri Podvelki. Zaradi nadaljnjega pospešenega razvijanja cestnega omrežja je v skladu z družbenim perspektivnim planom povečati dotacijo okrajnemu cestnemu skladu za 100 milijonov dinarjev in s tepi, v kombinaciji z drugimi razpoložljivimi sredstvi, omogočiti izboljšanje mehanizacijskega sestava okrajne cestne uprave. Odgovorni činitelji, zlasti pa okrajna obrtna zbornica, so dolžni že v letu 1960 izvesti potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovl jen skladen in ustrezen razvoj del za popravilo motornih cestnih vozil. V ta namen je treba pripraviti perspektivni program razvoja teh služb kakor tudi zagotoviti potrebno sodelovanje med temi službami. Zaradi boljše preskrbe trga z akumulatorji in da se noveča rentabilnost prometa, je treba z ustreznimi rekonstrukcijami povečati proizvodnjo akumulatorjev na 1500 ton. ". Na področju pošte, telegrafa in telefona se bo gradilo novo poštno poslopje v Ptuju, razširila pa se bo tudi obstoječa avtomatska telefonska centrala v, Mariboru za 1000 novih telefonskih priključkov. 14. poglavje Trgovina Splošno povečanje gospodarske aktivnosti v okraju bo hkrati s povečanjem kupne moči omogočilo tudi večji obseg blagovnega prometa, ki bo predvidoma za 14 % večji kot v preteklem letu. Gibanje povečanja blagovnega prometa bo predvidoma takole: — v milijonih dinarjev Blagovni promet Na Na Sknpaj Indeks drobno Indeks reliko Indeks Ocena realiza- cije za 1959 Plan za leto 55.800 100 50.800 100 25.000 100 1960 63.600 114 35.400 114,9 28.200 112,8 Stopnja letnega povečanja v letih 1957/60 16,8 16,5 17 Stopnja letnega povečanja po perspektivnem planu 9,0 10,9 6 1959 : 1961 106,5 95,7 123,8 1960 : 1961 121,4 109,9 139,7 Iz navedenega pregleda sledi, da bo skupni blagovni promet, določen s perspektivnim planom za leto 1961, v letu 1960 presežen že za 21,4 %, in to promet trgovine na drobno za 9,9 %, promet trgovine na debelo pa za 39,7 %. Gospodarski uspehi preteklega obdobja, predvideni povečani obseg proizvodnje in povečani uvoz blaga za široko porabo zagotavljajo v letu 1960 boljšo založenost in stabilnost odnosov na trgu. Da sć zagotovi planirani promet in višja raven trgovanja, je treba upoštevati zlasti tele naloge in smernice: — doseči boljšo izrabo prodajnih zmogljivosti, zlasti z uvedbo nepretrgane prodaje na vseh prodajnih mestih s srednjo in veliko frekvenco potrošnikov; — v večji meri uvajati samopostrežno prodajo ter prodajo vnaprej pakiranega blaga v vseh živilskih trgovinah in v mesnicah ter na ta način skra jšati čas postrežbe in povečati prodajne zmogljivosti; — povečati število prodajnega osebja v prodaji na drobno na 2300 prodajalcev ali za 11 % v razmerju do leta 1959 ter doseči, da se bo povečalo število vajencev za 12 %, t. j. na 760 oseb. Da se zagotovi nadaljnje povečanje trgovskih zmogljivosti, je treba nadaljevati graditev skladišč ter začeti graditi nova skladišča za živilsko blago. Prav tako je nadaljevati z razširitvijo maloprodajne trgovske mreže ter v te namene angažirati predvsem sredstva občin, ki jih plačuje trgovina v družbene investicijske sklade, in pa sredstva drugih (predvsem industrijskih) gospodarskih organizacij, zlasti za razširitev mreže industrijskih prodajaln. V ta namen se bodo povečala bruto investicijska vlaganja v korist razvijanja trgovine, predvsem na račun povečanih investicijskih vlaganj iz okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki bodo znašala 200 milijonov dinariev. ter predvidevanih višjih lastnih sredstev trgovine kakor tudi naložb iz drugih virov. Zaradi boljše preskrbe potrošnikov s poljedelskimi pridelki in z mesom je treba: — zagotoviti dolgoročnejše sklepanje pogodb za dobavo kmetijskih pridelkov in mesa ter pri tem v večji meri angažirati socialistična kmetijska gospodarstva ; — zgraditi vrtnarski objekt v okviru dosedanjega kmetijskega gospodarstva Zrkovci ter ga priključiti okrajnemu preskrbovalnemu podjetju; — zagotoviti primerne zaloge sadja, zelenjave, mesa in jajc v času velike ponudbe za prodajo v nesezon-skih mesecih; — razširiti število trgovin in predvsem stojnic za prodajo sadja in zelenjave ter v ta namen vpeljati tudi v špecerijskih trgovinah prodajo sadja in zelenjave; — nadrobno prodajo v potrošnih središčih naj organizirajo na stojnicah in v lastnih prodajalnah tudi kmetijske zadruge ter s pravočasno pripravo zadostnih zalog zagotovijo dobro založenost prodajaln za vse leto; — da se podaljša čas obratovanja, je ponovno posredovati, da se predpisi o rednih inventurah urede tako, da njihovo izvrševanje ne bo imelo za posledico zmanjšanja razpoložljivega fonda delovnega časa, kar je še prav posebej občutno v železninsko-tehničnih trgovinah in v tistih trgovinah, ki imajo velik sorti-ment blaga; — za izboljšanje poslovanja trgovskih podjetij naj v večji meri kot doslej skrbijo potrošniški sveti. Za poživitev dela teh svetov naj skrbijo zlasti stanovanjske skupnosti. Pri črpanju sredstev iz okrajnega investicijskega sklada je treba upoštevati, da bodo ta sredstva (lana predvsem za udeležbe, in to za tele namene: — za dograditev skladišč: za poljedelske pridelke, za tekstilno blago ter kovinsko tehnično blago v Mariboru; — za udeležbo pri natečajih iz republiških in zveznih sredstev za zidavo skladišč za živilsko stroko; — za povečanje ravni in obsega poslovanja okrajnega preskrbovalnega podjetja. Sredstva, ki dotekajo v stanovanjske sklade iz povišanih najemnin za poslovne prostore trgovin, naj občinski ljudski odbori namenijo za zidavo trgovskih poslovnih prostorov. Izvedba teh smernic se naloži trgovinski zbornici za okraj Maribor in občinskim ljudskim odborom, ki bodo pripravili vse zadevne predloge. 15. poglavje Gostinstvo in turizem V letu 1960 je predvideno povečanje gostinskih storitev za 9%, kar je sicer pod dosedanjo dinamiko večanja, vendar je to utemeljeno s tem, da so v zasebnem sektor j u še vedno znatne zaloge alkohol-nih pijač. Zaradi tega se tudi pričakuje, da bo narasel promet predvsem zaradi večjega iztržka pri prodaji hrane, brezalkoholnih pijač in storitev, manj pa zarari prometa z alkoholnimi pijačami. Število nočitev se bo glede na nekoliko povečane nastanitvene kapacitete in večje izrabe dosedanjih povečalo za 7 »/o. Da se zagotovi hitrejši razvoj gostinskih zmogljivosti in zmogljivosti družbene prehrane, se bodo v letu 1960 povečale bruto investicije za okoli 70% v primerjivi z letom 1959. Razpoložljiva investicijska sredstva je usmerjati predvsem za tele namene: — za dovršitev že začetih objektov (hotelov v Dravogradu in v Mariboru), za gostinski objekt Pohorske vzpenjače, za gostinski objekt v Crni in za ustrezni delež upravičeno povečanih stroškov, ki so nastali pri graditvi teh objektov; — za zidavo novih hotelov in rekonstrukcijo starih; — za povečanje zmogljivosti družbene prehrane; — za rekonstrukcijo gostinskih objektov, s katerimi se povečuje tranzitni turizem; — za delež pri zidavi poslovnih prostorov Turistični zvezi Maribor. Glede na zaostajanje družbene prehrane za gospodarskim razvojem in potrebami bo treba dati v letu 1960 razvoju tega področja poseben poudarek ter v ta namen: — začeti zidati objekt družbene prehrane v Mariboru s kapaciteto do 5000 kosil in do 4000 enolončnic ter v ta namen angažirati predvsem lokalna sredstva in sredstva zainteresiranih podjetij; — zagotoviti potrebne kapacitete za prehrano delavcev v industrijskih središčih. Pričakuje se povečanje kapacitet družbene prehrane, zlasti na območju občine Maribor-Tabor, rudnika svinca Mežica in železarne Ravne na Koroškem. Število skupaj zaposlene delovne moči v gostinstvu se bo v letu 1960 povečalo predvidoma za 7,5 °/o. Tako visoko povečanje narekuje močnejši izpad delovne moči v prvih treh letih izvrševanja perspektivnega plana, ko ni bil pokrit niti naravni izpad delovne moči in zaradi povečanja investicijskih naložb v nove gostinske kapacitete. Število vajencev se bo v letu 1960 povečalo za okrog 9%. Da se zagotovi hitrejši razvoj gostinsko-turistične panoge, se dajejo še tele naloge in smernice: — Povečanje prometa naj bo predvsem rezultat večjih iztržkov za hrano in brezalkoholne pijače. — Pri določanju pavšalnih obveznosti naj ljudski odbori upoštevajo strukturo in posebnosti poslovanja posameznih gostinskih gospodarskih organizacij.. Z ustreznim določanjem družbenih dajatev je zagotoviti stabilnost cen, čim boljšo izrabo razpoložljivih zmogljivosti in ustvarjanje potrebnih skladov za ureditev in obnovo gostinskih obratov ter za kritje stroškov za vzgojo gostinskih kadrov. — Okrajna gostinska zbornica naj v sodelovanju z ustreznimi organi ljudskih odborov skrbi za izpopolnjevanje kadra in za vzgojo novega kvalificiranega kadra, da se s tem doseže kulturnejša postrežba. V ta namen naj v letu 1960 organizira tečaj za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje gostinskega kadra. — V delo v gostinsko-turistične gospodarske organizacije je tudi močneje vključevati absolvente srednjih strokovnih šol. — Gostinska zbornica naj skrbi, da se bo sistem nagrajevanja po delovnem učinku v gostinskih gospodarskih organizacijah stalno izpopolnjeval in dosledno izvrševal. — Skrbeti je za močnejšo zasedbo nastanitvenih zmogljivosti v vseh turističnih krajih izven sezone, izkoristiti morebitne ugodne snežne razmere z organizacijo zimsko-športnih prireditev ter skrbeti za obnovo in dvig ravni poslovanja manjših gostinskih organizacij na turistično pomembnejših mestih. — Gostinske gospodarske organizacije in podjetja javnega prometa naj vpeljejo posebne izvensezonske aranžmaje, ki bodo s svojo organizacijo, vsebino prireditev in cenami spodbujali obisk turistov tudi v času izven glavne sezone. Izvesti je pravočasno primerne propagandne akcije, v turističnih krajih pa poskrbeti za razvedrilo gostov v izvensezonskem času. — Sredstva, ki bodo dotekala občinskim ljudskim odborom iz razlik od doseženega deviznega dotoka pri inozemskem turizmu, naj se porabijo za ureditev turističnih krajev. — Dohodke od turistične takse je v celoti nameniti za pospeševanje turizma. — Turistična zveza in turistična društva v okraju so dolžna propagandni in informativni material pripraviti do junija za zimsko sezono in najkasneje v avgustu za bodočo letno sezono. — Občinski ljudski odbori naj zagotovijo primerne poslovne prostore turističnim društvom. — Izdelati je elaborate o perspektivnem razvoju turizma in gostinstva za območje Ptuja, Dravske doline, Zah. Pohorja in Koroške. Izvedba teh smernic se naloži gostinski zbornici in občinskim ljudskim odborom, ki bodo pripravili zadevne predloge. 16. poglavje Obrt V letu 1960 predvidevamo, da se bodo obrtna proizvodnja in obrtne storitve povečale za 11,2 "/o, od tega v družbenem sektorju za 12,3% in v zasebnem sektorju za 6,4 "/o. S tem bo v letu 1960 presežen skupni obseg obrtniških del, ki je bil planiran za leto 1961 za 3,4 °/o, in to v socialističnem sektorju za 3,8 %>, a v zasebnem za 2 °/o. Da bi sc zagotovilo predvideno povečanje obrtne proizvodnje in storitev in tako čimbolje zadovoljile potrebe po teh, bo treba izvajati v letu 1960 zlasti tele naloge: Število zaposlenih v obrti je v letu 1960 nasproti prejšnjemu letu povečati za 4,7 °/o, in to v socialističnem sektorju za 6,7 °/o in v zasebnem za 0,4 %>. Število zaposlenih vajencev se bo povečalo za 2 °/«. Povprečno letno povečanje skupne delovne moči v obrti v 1957/60 bo za 1,1 °/o pod predvidenim letnim povprečnim povečanjem po perspektivnem planu. Da bi se zagotovilo po planu predvideno povečanje obrtne proizvodnje in storitev, delovne moči in investicij ter da bi se v čimvečji meri dosegla oziroma presegla predvidevanja po perspektivnem planu, bo treba izvršiti zlasti tele naloge: — V letu 1960 bo treba intenzivneje reševati problem povečanja kapacitet, zlasti: v pekarskih obratih, v obrtno-gradbeni stroki, v elektroobrti, v kovinarstvu, v lesni stroki ter storitveni panogi, zlasti, glede povečanja servisov v okviru stanovanjskih skupnosti. V tej zvezi se pričakuje, da se bodo znatno povečale investicije v obrti v primerjavi z letom 1959. Povečanje obrtniških zmogljivosti je zagotoviti ne le z direktnimi investicijskimi naložbami v obrti, temveč tudi: — z zidavo obrtnih lokalov v novih stanovanjskih in drugih poslopjih: — z usposobitvijo gradbenih provizorijev (ki jih postavljajo izvajalci gradbenih del na večjih gradbiščih) za obrtne servisne delavnice, zaradi česar je že pri zidavi teh provizorijev zagotoviti potrebne pogoje (urbanistične in druge), da bodo za te namene tudi uporabljivi. Iz okrajnega družbenega investicijskega sklada se bodo dovoljevale le udeležbe, v prvi vrsti za raz- širitev pekarskih kapacitet, za kar je predvidenih ca. 40 milijonov dinarjev, preostalih 40 milijonov dinarjev pa za udeležbe na razširitvi obrtnih kapacitet deficitarnih strok. Povečanje investicij v obrti temelji na večjih prenosih neizrabljenih sredstev iz leta 1959 v leto 1960; računati pa je tudi z večjimi sredstvi obrtnih obratov samih in sredstev iz splošnega investicijskega sklada. Večje investicije v obrti se bodo predvidoma izvajale zlasti na tehle objektih: zidavi novih objektov za podjetje »Kristal« in »Cevovod« Maribor, adaptacija obrtnega podjetja »Kovinar« Maribor, nadaljevanje oziroma začetek zidanja pekarn po bazenskem sistemu, dograditev obrtnih paviljonov v občini Maribor-Tabor in Ravnah na Koroškem, nadaljevanje zidanja objekta ^Karoserist« Maribor, nova zidava obrtnega podjetja Žaga in mizarstvo Slovenska Bistrica ter manjše rekonstrukcije oziroma nove gradbe v vseh drugih občinah. Zaradi ekonomičnejšega poslovanja je združevati obrtne gospodarske organizacije povsod, kjer bi bilo to smotrno, zlasti pa v pekarski, mesarski, krojaško-šiviljski in brivsko-frizerski stroki. Pri tem je težiti, da ostajajo združene delavnice še nadalje samostojni obrati. Občinski ljudski odbori in drugi odgovorni činitelji naj skrbijo, da bodo v spodnjih prostorih novih stavb zgrajeni tudi lokali za obrt in trgovino in da se bodo pospešeno gradili novi lokali po predlogih okrajne obrtne zbornice, in to zlasti tele stroke: šiviljska, krojaška, slikarsko-pleskarška, elektroinsta-laterska, vodovodnoinstalaterska, ključavničarska, ra-diotehnična, brivsko-frizerska in urarska. Obrtne gospodarske organizacije naj vlagajo čim-več razpoložljivih sredstev v nabavo sodobne strojne opreme. Občinski ljudski odbori naj sredstva, ki jih plačuje obrt v njihove družbene investicijske sklade, uporabljajo za dajanje investicijskih kreditov za to panogo. Okrajna obrtna zbornica naj ca. 40 milijonov deviznih sredstev za uvoz opreme in reprodukcijskega materiala usmeri tako, da bodo v čimvečji meri doseženi smotri tega plana. Občinski ljudski odbori bodo morali skupno z večjimi gospodarskimi organizacijami intenzivneje reševati vprašanje ustanavljanja servisov v okviru stanovanjskih skupnosti ter zagotoviti tudi del svojih sredstev za ustanavljanje teh servisov. Namen ustanavljanja servisov v okviru stanovanjskih skupnosti naj bo zadovoljitev povpraševanja po drobnih obrtnih storitvah. Posamezne stanovanjske skupnosti 'naj ustanavljajo servisne delavnice po krajevnih pofrebah. Število novih ali razširitev dosedanjih servisov v okviru stanovanjskih skupnosti je vskladiti s krajevnimi potrebami in številom prebivalstva. Sredstva za ustanavljanje novih in razširitev starih servisov je zagotoviti z mobilizacijo prostih sredstev hišnih svetov, samoprispevkov državljanov in finančno pomočjo ljudskih odborov. Ljudski odbori naj akcijo ustanavljanja servisov v okviru stanovanjskih skupnosti pospešujejo z dodeljevanjem primernih prostorov. Občinski ljudski odbori in obrtna zbornica naj spremljajo sorazmerja dejanske investicijske graditve in izrabe investicijskih kreditnih sredstev ter ukre- nejo vse potrebno, da se graditev in financiranje izvršujeta v postavljenih rokih. Da se izboljša komercialna in organizacijska sposobnost vodilnega kadra v obrti, je potrebno, da ves vodilni kader v obrti dovrši v letu 1960 šolo za vodilni kader v obrti, ki jo je organizirala Obrtna zbornica LRS. V letu 1960 bo treba vključiti v obrt okrog 900 vajencev. S tem se število vajencev v primerjavi z letom 1959 ne bo povečalo, kar je posledica manjšega naravnega prirasta vajencev (letniki 1944). Večja in ozko specializirana obrtna podjetja naj ustanavljajo na deficitarnih mestih svoje poslovne enote. Občinski ljudski odbori naj tem podjetjem nudijo vso materialno pomoč, predvsem pri dodeljevanju poslovnih prostorov. Obrtna zbornica naj izdela konkretne predloge. Še nadalje pa je pospeševati kooperacijo med obrtjo in industrijo s tem, da industrija kooperira le z družbeno obrtjo, medtem ko naj trgovska mreža nabavl ja obrtniške izdelke predvsem v obratih družbene obrti. Posrednik med kooperanti naj bo okrajna obrtna zbornica. Občinski ljudski odbori naj delajo na to, da se v gospodarskem udejstvovanju podjetij organizacijsko in pravno loči trgovinska panoga, kot posebna panoga od obrtne. Zaradi boljše izrabe obrtniških zmogljivosti naj okrajna obrtna zbornica v sodelovanju s prizadetimi faktorji izvede še tele naloge: — dela na to, da se vpelje več delovnih izmen v posameznih obrtnih organizacijah, kjer je to ekonomično; — prouči in predlaga, v katerih strokah bi se dalo vpeljati delo na domu, in dela na to, da se izvede delo na domu; —- nudi pomoč obrtnim podjetjem glede kompleksnega nagrajevanja po učinku. Izvedba teh smernic se naloži obrtni zbornici in občinskim ljudskim odborom, ki bodo pripravili vse zadevne predloge. Tretji del PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH 17. poglavje 1 Zemljarina Kmetijska organizacija in splošna kmetijska zadruga vlaga del čistega dohodka, ki ustreza tistemu delu zemlj-arine, ki pripada okrajnemu družbenemu investicijskemu skladu po 2. odstavku 4. točke odloka o prispevku iz dohodka in zemljarini, ki se odstopata gospodarskim organizacijam določenih dejavnosti (Uradni list FLRJ. št. 54-672/57, 48-817/58, 27-499/ 1959. 45-712/59 in 52-857/59) v svoj sklad, razen v sklad skupne porabe, s pogojem, da odstopl jena sredstva uporabi za investicije po okrajnem družbenem planu. 18. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge ne plačujejo v leju 1960 amortizacije za gradbene objekte (staje, hleve in drugo), ki jih ne morejo uporabljati. Gradbene objekte določi okrajni ljudski odbor s posebnim predpisom. 19. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev . 1 Mariborska mlekarna, časopisno-založniška podjetja, časopisni zavodi in okrajno preskrbovalno trgovsko podjetje »Povrtnina« ne plačujejo dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okraju. 2 Ne glede na prejšnjo določbo obračunavajo gospodarske organizacije iz tega poglavja proračunski prispevek iz osebnega dohodka in ga vlagajo v svoje sklade osnovnih sredstev ali v svoje rezervne sklade. 20. poglavje Okrajni skladi 1 Okrajni družbeni investicijski sklad 1. Skupna sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki se formirajo iz dohodkov po veljavnih predpisih in ki'jih je po predpisih zveznega družbenega plana za leto 1960 dovoljeno uporabljati. bodo znašala 1 milijardo dinarjev. 2. Okrajna komunalna banka sme uporabiti za kreditiranje investicij največ tele zneske: Namen: a) za investicije v osnovna sredstva kmetijstva b) za investicije v osnovna sredstva prometa c) za investicije v osnovna sredstva trgovine č) za investicije v osnovna sredstva turizma in gostinstva d) za investicije v osnovna sredstva obrti e) za posojilo okraju, predvsem za rekonstrukcijo cest in mostov f) za pokritje raznih obveznosti in za kreditiranje obratnih sredstev g) za delno pokritje investicij za osnovna sredstva, ki se kreditirajo iz zveznih in republiških sredstev Sredstva sklada iz prejšnje točke se po smernicah tega družbenega plana, in vrsti za tele glavne namene: a) v kmetijstvu — za investicije v živinoreji s pogojem, da sodelujejo pri teh investicijah tudi pristojne občine v skladu s 5. točko III. poglavja tega družbenega plana: b) v prometu — za delno kritje obveznega deleža pri stroških nabave transporterjev; c) v trgovini — za kritje dela investicijskih stroškov pri zidavi skladišč za poljedelske pridelke, za živilsko blago, za tekstilno blago ter za kovinsko-iehnično blago in za dvig ravni ter obsega poslovanja preskrbovalnega podjetja »Povrtnina«, Maribor: č) v gostinstvu in turizmu — za udeležbe pri stroških za dovršitev že začetih del na objektih, ki so se kreditirali iz okrajnega družbenega investicijskega sklada v letu 1959, in za delež pri zidavi 300.000. 000 10,000.000 200.000. 000 110.000.000 80,000.000 20,000.000 180,000.000 100,000.000 uporabijo to v prvi novih hotelov in drugih gostinskih objektov okrajnega pomena; d) v obrti — za pokritje dela investicijskih stroškov pri zidavi pekarn po bazenskem sistemu do 40 milijonov din ter za deleže pri investicijah, s katerimi se širijo deficitarne obrtne stroke, do zneska 40 milijonov dinarjev. 3. Za investicije v gostinstvu in turizmu ter obrti dovoljuje Komunalna banka posojila praviloma na podlagi razpisa. 4. Ce se dovolijo okvirna posojila, ki se kreditirajo skozi več let, ne smejo tranše za prihodnja leta znašati več kot 50°/o sredstev, ki so predvidena za posamezne namene po 2. točki tega razdelka. 5. Pred dovolitvijo investicijskega kredita za trgovino, gostinstvo in turizem ter obrt si je dolžan dobiti posojilojemalec mnenje pristojne okrajne zbornice. 6. S tem družbenim planom se predvideva, da se bodo razpoložljiva sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada iz 1. točke tega razdelka povečala za združena sredstva gospodarskih organizacij v znesku 450 milijonov dinarjev. Združena sredstva gospodarskih organizacij se bodo uporabljala do zneska 300 milijonov dinarjev za delno kritje investicij industrijskih gospodarskih organizacij, ki se kreditirajo iz zveznih in republiških sredstev, do zneska 150 milijonov dinarjev pa za delno kritje investicijskih stroškov na področju živinoreje. 1 7. Komunalna banka dovoljuje posojila za namene iz tega razdelka prednostno tistim investitorjem, ki nimajo dovolj sredstev za pokritje udeležbe za investicije, ki se kreditirajo iz zveznih ali republiških virov, v vseh primerih pa dovoljuje investicije šele takrat, ko investitorji izčrpajo možnosti za kritje investicijskih stroškov iz lastnih sredstev. 8. Okrajni ljudski odbor lahko virmira zneske med posameznimi nameni, ki so določeni s tem družbenim planom, če bi to bolj ustrezalo gosppdatske-mu razvoju, nakazanemu s tem planom. 2 Okrajni gozdni sklad Skupna sredstva okrajnega gozdnega sklada, ki jih je po zveznem družbenem planu dovoljeno uporabiti, in po odbitju prispevka v republiški gozdni sklad, bodo znašala 237,468.000 din. 3 Okrajni cestni sklad Skupna sredstva okrajnega cestnega sklada, ki jih je po zveznem družbenem planu za leto 1960 dovoljeno uporabiti, bodo znašala 132,133.000 din. Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo formirana iz dohodkov, ki jih dbločajo zvezni in republiški predpisi, in iz dotacije, ki bo predvidena v okrajnem proračunu v znesku 100 milijonov dinarjev. 4 Okrajni gasilski sklad Okrajni gasilski sklad bo formiran tudi v letu 1960 z lastnimi dohodki po zveznih predpisih ter bo znašal 17,572.000 din. 5 Okrajni sklad za kadre Okrajni sklad za kadre, ki se formira po zveznih in republiških predpisih, bo znašal v letu 1960 142,040.000 din. 6 Okrajni kmetijski s k 1 a d Okrajni kmetijski sklad bo formiran tudi v letu 1960 z lastnimi dohodki po zveznih predpisih ter bo znašal 45,7664)00 din. 7 Mestni stanovanjski sklad 1. Sredstva mestnega stanovanjskega sklada, ki jih je po zveznem družbenem planu za leto 1960 dovoljeno porabiti, bodo znašala 1.552 milijonov din. 2. Odpravita se stanovanjski sklad občin Ruše in Rače. Sredstva obeh skladov se po sklepnem računu prenesejo v mestni stanovanjski sklad. 3. Sredstva sklada iz prve točke tega razdelka bodo uporabljena do zneska 250 milijonov dinarjev za zidave obveznega šolstva in internatov s pogojem, da investitorji, ki zidajo nove objekte, prispevajo najmanj 30 °/o k investicijskim stroškom. Znesek do višine 100 milijonov dinarjev bo uporabljen za kritje investicij v podjetjih in obratih, katerih delo je v zvezi z nalogami stanovanjskega sklada, predvsem pa za graditev centralne gramoznice Druga sredstva sklada naj se uporabijo pretežno za poceni zidanje stanovanj na večjih gradbiščih. 4. Namen sredstvom stanovanjskega sklada občine Ruše, ki se prenese v mestni stanovanjski sklad, določita občini Maribor-Center in Maribor-Tabor, namen sredstvom stanovanjskega sklada prejšnje občine Rače, ki se prenese v mestni stanovanjski sklad, pa določi občina Maribor-Tezno. 21. poglavje Določitev količin stoječega lesa 1 V letu 1960 se določijo tele količine lesa za sečnjo: 1. Za gozdove splošnega ljudskega premoženja: Gozdno gospodarstvo Plan sečnje bruto neto Neto blagov. neblagov. potroš. potroš. Ključni sortimenti iglavcev neto hlod. celul. jamski GG Maribor 97,0 83.1 82,1 1,0 37,3 12,9 5,7 KGP Slovenj Gradec 81,0 69,3 68,3 1,0 25.0 18,5 7.0 GLG »Dravinja« 11,1 9,6 9.2 0,4 1,7 0,6 0,3 Drugi social, sektor 25,6 20.7 11,7 9,0 3,5 3,0 0.8 Skupaj 212,7 182,7 171,3 11,4 67,5 35,0 13.8 2. Za gozdove zasebnega sektorja: Obfina Plan sectije bruto ueto Neto Ključni sortimenti v 000 m* blagov. neblagov. iglavcev neto potroš. potroš. hlod. celul. jamski Dravograd 16,0 13,5 11,5 2,2 4,9 1,9 1,2 Lenart 8,9 7,8 1,8 6,0 0,5 0,1 0,1 Maribor-Center 1,3 1,15 0,85 0,3 0,1 0,05 — Maribor-Košaki 5,8 5,15 1,15 4,0 0,2 0,05 0,05 Maribor-Tabor 1,8 1,57 0,77 0,8 0,2 0,05 0,1 Maribor-Tezno 11,3 9,7 6,1 3,6 1,7 0,7 0,8 Ormož 8,5 7,37 2,67 4,7 0,3 0,05 0,3 Ptuj 34,5 30,6 12,8 17,8 1,3 0,2 0,9 Radlje ob Dravi 65,8 55,9 52,6 3,3 29,3 9,0 6,5 Ravne na Koroškem 56,5 31,1 28,0 3,1 13,3 7,0 3,4 Ruše 44,0 37,4 35,2 2,2 21,0 4,7 2,8 Slovenj Gradec 40,2 34,3 50,4 3,9 15,0 7,0 3,5 Slovenska Bistrica 47,1 40,3 34,2 6,1 17,8 5,4 4,3 Skupaj 321,7 275,84 217,84 58,0 105,6 56,2 24,0 3. Skupaj državni in zasebni sektor Sektor v 000 m2 3 Državni 212,7 182,7 171,3 11,4 67,5 35,0 13,8 Zasebni 321,7 275,8 217,8 58,0 105,6 36,2 24,0 Skupaj 534,4 458,5 389,1 69,4 173,1 71,2 37,8 2 Količine stoječega lesa za sečnjo, določene v 1. razdelku, so maksimalne. Količine izdelanih sortimen-tov iglavcev v 1. razdelku pa so minimalne ter so namenjene za industrijske žage, rudnike in tovarne celuloze. Ce določene količine lesa ne bodo v skladu z morebitnimi poznejšimi predpisi, bo okrajni ljudski odbor te količine vskladil s temi predpisi. 22. poglavje Razdelitev sredstev, namenjenih za pospeševanje gozdarstva Za leto 1960 se določa tale globalna razdelitev tekočih dohodkov gozdarstva: 1. Splošno ljudsko premoženje — darstva: gozdna gospo- a) Vplačila v okrajni gozdni sklad . • • 45,0 % b) Sredstva za redno vzdrževanje gozdov z zemljarino 33,3 % od tega: GG Maribor ..... 31,8 % KGP Slovenj Gradec 33,6 % GLG Ptuj 47,7 % c) Drugi izdatki 21,7 % od tega: GG Maribor .... 23,2 % KGP Slovenj Gradec 21.4 % GLG Ptuj 7,3 % 2. Ostali del splošnega ljudskega premoženja: a) vplačila v okrajni gozdni sklad . . 45,0 % b) sredstva za redno vzdrževanje gozdov z zemljarino....................55,0 % 3. Zasebni sektor a) vplačila v okrajni gozdni sklad . . 35.0% b) sredstva za redno vzdrževanje gozdov ..............................52,9 % c) Drugi izdatki...................... 12.1 % Povprečni odstotek odvoda v okrajni gozdni sklad pod 2 a) in 3 a) tega poglavja znaša 35,8%. 23. poglavje Proračun okraja Maribor V letu 1960 bo razpolagal okraj Maribor za financiranje proračunskih izdatkov in za dotacije s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 1.967,820.000 din. 24. poglavje Razdelitev prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki se plačuje v družbene investicijske sklade 1. Prispevki iz dohodka gospodarskih organizacij v družbene investicijske sklade, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih razdelitvi okrajni družbeni investicijski sklad ne 'sodeluje, so tile: — del prispevka iz dohodka v družbene investicijske sklade, ki jih plačujejo trgovska podjetja, trgovine, prodajalne proizvajalnih podjetij, gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in delavnice, komunalna podjetja, kmetijska gospodarstva in splošne kmetijske zadruge. 2. Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki se plačujejo v družbene investicijske sklade, ki pa niso zajete v prejšnji točki, pripada okrajnemu družbenemu investicijskemu skladu 70 %, po odbitku 50 % deleža republiki. 25. poglavje Ukrepi za zagotovitev izvajanja družbenega plana 1. Pristojni okrajni organi morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z družbenim planom okraja, in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali za izpolnitev okrajnega družbenega plana. Na enak način morajo tudi občinski ljudski odbori zagotoviti v občinskih družbenih planih, da bodo plani gospodarskih in drugih organizacij vs skladu s temeljnimi proporci občinskih družbenih planov. Zlasti je treba zagotoviti, da bodo naloge v občinskih družbenih planih čimbolj določene. Politične organizacije in organi družbenega ter delavskega samoupravljanja naj organizirajo posve- tovanja o tem družbenem planu ter tolmačijo njegovo vsebino-. Na teli posvetovanjih je sprejemati tudi ustrezne akcijske programe. 2. Da bi se koordinirano in smotrno uporabljala sredstva okrajnega in občinskih cestnih skladov, je treba predložiti predračune občinskih cestnih skladov pred njihovo potrditvijo v mnenje okrajnemu svetu za komunalne in gradbene zadeve. 3. Zaradi zagotovitve smotrne in varčne uporabe amortizacije in drugih sredstev gospodarskih organizacij po smernicah tega družbenega plana, naj le-te sprejmejo konkretne plane za uporabo teh sredstev, in to ob sodelovanju pristojnih občinskih ljudskih odborov. V tej zvezi je izvesti tudi vse potrebne priprave za čim ekonomičnejšo uporabo teh sredstev. 4 Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med novo zaposlitvijo delavcev in povečanjem delovne produktivnosti, morajo za delo pristojni organi okraja in občin stalno spremljati izvajanje smernic tega okrajnega plana in sproti poročati svojim svetom oziroma pristojnim ljudskim odborom o vseh primerih pretiranega zaposlovanja. Ce se ugotovi, da zaradi prekomernega zaposlovanja delavcev gospodarska organizacija ne dosega predvidene delovne storilnosti, naj take primere obravnava občinski zbor proizvajalcev in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila. Občinski zbori proizvajalcev naj tudi občasno razpravljajo o delitvi sredstev gospodarskih organizacij, zlasti na osebne dohodke in sklade. Na podlagi ugotovitev iz teh razprav ter mnenj sindikatov in zbornic naj dajejo zbori proizvajalcev priporočila gospodarskim organizacijam za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev, kadar ugotovijo, da katera gospodarska organizacija ne uporablja teh sredstev kot dober gospodar in v skladu s smernicami tega družbenega plana. 2. člen Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora Maribor je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega pbitia. 3. člen Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1960 ter se objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor« in v »•Uradnem listu LRS«. Št. 11/1-04-10/1-60 Maribor, dne 4. februarja 1960. Predsednik OLO: Jože Tramšek L r. 110. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59) je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora in na Seji zbora proizvajalcev dne 7. julija 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o družbenem planu okraja Maribor za leto 1960 1. člen Odlok o družbenem planu okraja Maribor za leto 1960 (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 4-36/60) se spremeni, in to: 1. v 4. odstavku 3. točke 5. poglavja se zadnji stavek črta; 2. besedilo 1. odstavka 3. točke 7. razdelka v 20 poglavju se spremeni in glasi: »3. Sredstva sklada iz 1. točke tega razdelka bodo uporabljena do zneska 250,000.000 din za graditev obveznega šolstva, in to za objekte, ki bodo končani do konca leta 1960.«; 3. v 3. vrstici 3. točke 25. poglavja se beseda »naj« nadomesti z besedilom »se priporoča, da...« 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. ll/l-tM-10/2-60 Maribor, dne 7. julija 1960. Predsednik OLO: Jože Tramšek L r. Izdala Časopisni zavod »Oradnl Ust LRS* — Dlrektoi In odgovorni urednik: Jože Jurad — Tiska tiskarna »Toneta Tom«1da«. vsi Llublianl — Naročnina- letnr din — ReklamscHe *e uooStevaJo le mesec dot po tzMo posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 379-VII. — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-TO1. uredništvo m uprava: 2&-57S — Čekovni račun« S00-TO*©-39S URADNI LI ST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XVII Kazglasni del dne 15. septembra 1960 St. 30 Razglasi in objave Sprememba priimka St. 03/5-8-4800/1-60 8075 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, štev. 03/5-8-4800/1 -60 z dne 30. VI. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Lorber Antoniji roj. Brus 17. aprila 1907 v Plintovcu. bivajoči v Plaču 11, v priimek »G a in s e r«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Sprememba imena St. 03/5-8-6935/1-60 8469 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-8-6935/1-60 z dne 8. VIII. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Cvilak Mariji, roj. 5. septembra 1943 v Mariboru, bivajoči v Mariboru, Pri parku 5, v ime >M a i-d a«. St. 05/5-8-6930/1-60 8468 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, it. 03/5-8-6950/1-60 z dne 8. VIH. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Derenčin Ivani, roj. 26. XII. 1941 v Mariboru, bivajoči v Mariboru, Turnerjeva 52, v ime »Jama«. Št. 03/5-8-6967/1-60 8470 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 05/5-8-6967/1-60 z dne 9. VIII. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Jelencu Juriju, roj. 1. aprila 1960 v Ljubljani, bivajočemu v Guncljah pri Ljubljani 61 a, v ime >J a n e z«. St. 03/5-8-7276/1-60 8647 Z odločbo Državnega sekretariata 2a notranje zadeve LRS, št. 05/5-8-'276/1-60 z dne 9. Vlil. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba itnena Softiču Ramu, roj. 4. januarja 1934 v Džakulah, bivajočemu v Murski Soboti, Titova 20. v ime >R orna n«. št. 03/5-8-5087/2-60 8555 Z odločbo Državnega sekretariata 2a notranje zadeve LRS, št. 05/5-S- 5087/2-60 z dne 8. VIII. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Strojinu Janezu, roj. 14. maja 1955 v Novem mestu, bivajočemu v Mihovici 17, v ime »Fran c«. St. 03/5-8-6793/1-60 8467 Z odločbo Državnega sekretariata LR Slovenije, št. 05/5-8-6795/1-60 z dne 8. VIII. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Tomiču Ernestu, roj. 12. junija 1953 v Zagrebu, bivajočemu v Ljubljani, Šišenska ulica 31, v ime »Zlatko«. St. 03/5-8-6591/1-60 8466 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-8-6591/1-60 z dne 8. VIII. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Žunku Henriku, roj. 18. aprila 1944 v Mariboru, bivajočemu v Mariboru, Parmova 10, v ime »V 1 a-d i m i r«. Državni sekretariat ./a notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 976. Besedilo: Obrtna delavnica »Foto Piran«, Piran. Poslovni predmet: Izdelovanje fotografij, povećavanje, amaterske storitve in prodaja fotografskega materiala. Ustanovitelj: Obč. LO Piran, odločba št. 01-19/1-60 z dne 1. VIII. 1960. Delavnica je bila konstituirana 19. VIII. 1960. Poslovodkinja: Prah Ivanka. Koper. 23. avgusta 1960. Rg I b 283/1 1967 977. Besedilo: Poizkusni živinorejski obrat, Cerknica. Poslovni predmet: Zlvinorejsko- poljedelska proizvodnja, predelovanje kmetijskih pridelkov, promet s kmetijskimi pridelki, strojne storitve in prevozi za lastne in tuje potrebe. Ustanovitelj: Poslovna zveza za gozdno in kmetijsko gospodarstvo na Rakeku, št 595 z dne 15. VIL 1960. Direktor do konstituiranja: Vilar Ivan. Ljubljana, 21. julija 1960. Rg III 471/1 1858 978. Besedilo: Gostišče »Pri Janušu«, Domžale, Ljubljanska 57. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter postrežba s toplimi in hladnimi jedili. Ustanovitelj: Obč. LO Domžale, odločba št 05/9-42/1 z dne 15. VIL 1960. Podjetje je bilo konstituirano 25. VIL 1960. Poslovodja: Januš Vinko, v. d. upravnika. Rg III 475/1 1853 979. Besedilo: Trgovina »Spcminkar-stvo«, Ribnica. Poslovni predmet: Odkup izdelkov in miniaturnih izdelkov ribniške suhe robe in lončarskih izdelkov ter nadaljnja ornamentalna izdelava ter prodaja na drobno in debelo. Ustanovitelj: Turistično olepše- valno društvo, Ribnica, odločba 'št. 6/60 z dne 27. VII. 1960, soglasje za ustanovitev pa je izdal Obč. LO Ribnica, odločba št. 05-29/1 z istim dnem. Upravnik do konstituiranja: Pelc Jože. Rg I 133/1 ’ 1860 Ljubljana, 28. julija 1960. 980. Besedilo: Gostišče »Žibert«, Trata 9. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pripravljanje toplih in hladnih jedil. Ustanovitelj: Obč. LO Ljubijana-Šentvid, odločba št. 01/1-3/1-60 z dne 4. VI. 1960. Gostišče je bilo konstituirano 15.. VII. 1960. Poslovodkinja: Magister Marija, Ljubljana, 15. avgusta 1960. Rg VI 924/1 1981 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 981. Besedilo: Trgovsko podjetje »Vesna«, Celje. Pri podjetju in pri poslovalnici »Galanterija« se izbriše Rojnik Ptu-dolf in vpiše Turnšek Lojze, kot novi podpisovalec podjetja in kot novi poslovodja prej navedene poslovalnice. Celje, 15. julija 1960. Rg I 84/5 1827 982. Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar«, Celje. Vpišeta se tile poslovalnici: združene pekarne, Celje, pekarna »Velenje«, Velenje, poslovodja je Pelko Ivan, in združene pekarne, Celje, pekarna »Šoštanj«, Šoštanj, poslovodja je Drobne Danilo. Pekarni bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovljeni sta bili na podlagi sklepov o pripojitvi matičnega podjetja z dne 25. VI. 1960, pekarne, Šoštanj z dne 22. IV. 1960 in prisilnega upravitelja pekarne, Velenje z dne 9. V. 1960. dovoljenje Obč. LO Šoštanj, št. 04/8-55/2-60 z dne 23. V. 1960. Poslovalnici nimata samostojnih pravic. Rg I 215/10 1820 Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar«, Celje. Vpišejo se tele poslovalnice: združene pekarne, Celje, pekarna »Ada«, Celje, Stanetova 21, poslovodja je Rovan Franc; združene pekarne, Celje, pekarna »Dolgo polje«, Celje, Drapšino-va 18, poslovodja je Mlakar Rudolf; združene pekarne, Celje, pekarna »2alec», Žalec, poslovodja je Majerič Alojz, in združene pekarne, Celje, prodajalna »Šempeter«, Šempeter v Savinjski dolini, poslovodja je Majerič Alojz. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovljene so bile na podlagi sklepov DS matičnega podjetja z dne 31. III. 1960 in DS delavske pekarne, Celje z dne 21. III, 1960, dovoljenje Obč. LO Celje. št. 02/3--57/1-60 z dne 25. VI. 1960. Rg I 215/11 1821 Celje, 27. julija 1960. 983. Besedilo: Gostinsko podjetje »Branibor«, Celje. Izbriše se Skala Franc in vpiše Božič Anica, nova računovodkinja. Rg I 188/7 1869 Besedilo: Lesno industrijski kombinat »Savinja«, Celje. Izbriše se Schmidt Henrih, po- močnik direktorja in vpiše Bogataj Vladislav, sekretar, novi pod-pisovalec v odsotnosti direktorja, po zakonitih pooblastilih in pravilih. Rg I 155/13 1867 Besedilo: Komunalno obrtno podjetje »Veko«, Velenje. Poslovni predmet podjetja se razširi še na avtomehaniko in mehaniko. Rg HI 169/8 1871 Celje, 3. avgusta 1960. 984. Besedilo: Lesno podjetje, Celje-Lava. Izbrišeta se Maslo Drago in Ca-ter Adolf, namestnik direktorja ter vpiše Rančigaj Ivan, novi direktor. Rg I 75/7 1945 Besedilo: »Toper«, Celje. Izbrišeta se Fajs Mirko in Kranjc Rozika, namestnica direktorja ter vpišejo' Belcer Manfred, novi računovodja, Jezernik Marko, tehnični vodja in Vinarnik Zorka, knjigo-vodkinja. Rg I 85/6 . 1944 Besedilo: Komunalno podjetje, Ljubno ob Savinji. Vpiše se Veldin Jože, direktor knjigovodskega biroja, Mozirje, kot podpisovalec podjetja. Rg II 53/5 1945 Besedilo: Pekama, Rogaška Slatina. Vpiše se Drobne Oto, kot podpisovalec. Rg II 187/6 1946 Besedilo: Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Šoštanj. Besedilo odslej: Gradbena industrija »EFE«, Šoštanj. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg III 103/4 1949 Besedilo: Frizerski salon. Velenje. Izbriše se Majdak Drago in vpiše Napotnik Angela, nova poslovod- kinja. Rg III 92i/5 1948 Celje, 17. avgusta 1960. 985. Besedilo: Trgovsko podjetje »Brda«. Dobrovo. Pri trgovski poslovalnici št. 12, Hum, se izbriše Stekar Alojz in vpiše Feri Cvetko, novi poslovodja, ki podpisuje za enoto. Rg I a 206/6 1957 Besedilo: Splošno kmetijsko gospodarstvo Nova Gorica. Besedilo odslej: Kmetijsko gospodarstvo Gorica, Šempeter pri Gorici. Poslovni predmet podjetja se razširi še na storitvene vožnje in storitve s kmetijskimi stroji. Rg I a 54/4 1956 Koiper, 17. avgusta 1960. 986. Besedilo: Trgovsko podjetje »Soča«, Koper. Izbriše se poslovalnica št. 8, Portorož 151. Koper, 19. avgusta 1960. Rg I b 27/10 1960 987. Besedilo: Obrtno podjetje »Pekarna«, Izola. Izbriše se poslovalnica Coppova 63. Rg I b 193/14 1965 Besedilo: Komunalno podjetje »Pekama in slaščičarna«, Piran. Vpiše se kavarna in slaščičarna »Tartini«, Piran, Prešernovo nabrežje 1, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodki-nja je Anžekovič Mara. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 2. IV. 1958, dovoljenje Obč. LO Piran, št. 02/6-104/1-60 z dne 11. VI. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg I b 150/7 1962 Besedilo: »Začimba«, proizvodnja začimb, Portorož. Vpiše se Kajič Ivan, računovodja. Rg I b 40/7 1961 Koper, 21. avgusta 1960. 988. Besedilo: »Tesnilka«, tovarna tesnil in plastičnih mas, Medvode. Izbriše se Thaler Gabrijel in vpiše Plevel Olga, nova računovodkinja. Ljubljana, 25. maja 1960. Rg H 182/15 1256 989. Besedilo: »Utensilia«, tovarna tekstilnih potrebščin, Ljubljana. Pri podpisovalki Snoj Joži se spremeni priimek v Mihelič. Ljubljana. 16. junija 1960. Rg II 188/22 1923 990. Besedilo: »Investicijski biro«, Trbovlje. Podjetje je bilo konstituirano \ IV. 1957. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se Zule Slavko ter vpišejo: Ahačič Marijan, diplomirani ekonomist, kot novi direktor, Gunčar Lojze, vodja ekonomske grupe, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje. Vdovec Božena, računovodkinja, sopodpisu-je za finančne zadeve, Mohor Janez, ekonomist, pa podpisuje v odsotnosti računovodje. Ljubljana, 2. julija 1960. Rg IV 127/2 1676 991. Besedilo: Kino, Litija. Vpiše se Nastran Metka, knjigo-vodkinja, kot podpisovalka. Rg I 35/6 1919 Besedilo: Čevljarsko podjetje »Obutev«, Rakek. Izbriše se poslovalnica Stari trg- Rg II 308/8 1878 Besedilo: Mesarija, Ribnica. Pri poslovalnici št. 1, Ribnica 22 se izbriše Lovšin Anton in vpiše Nosan Jože. novi poslovodja. Rg I 62/9 1876 Besedilo: Trgovsko podjetje »Iz' hira«. Srednja vas v Bohinju. Vpiše se poslovalnica št. 9, Mrzli Studenec, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovod- kinja je Dijak Helena, ki podpisu- je za enoto. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 14. VIL 1959, do- voljenje Obč. LO Bled, št. 03/1-56/ /1-60 z dne 50. V. 1960. Poslovalnica samostojno nabavlja blago v imenu in na račun podjetja. Rg I 94/8 1956 Ljubljana, 9. julija 1960. 992. Besedilo: »Avtocommerce«, zastopanje tujih firm, Ljubljana. Sedež podjetja je odslej v Ljubljani, Trdinova 4. Ljubljana, 11. julija 1960. Rg II 240/23 1882 995. Besedilo: »Mercator«, veletrgovina, import-export, Ljubljana. Poslovni predmet v zunanji trgovini se razširi še na uvoz industrijskih rastlin, artikel agar-agar. Ljubljana, 12. julija 1960. Rg II 181/16 1924 994. Besedilo: Obrtno komunalno podjetje »Komunalni servis«, Cerknica. Vpišejo se tele obratne enote v Cerknici: vodoinstalaeijski odsek poslovodja je Nared Milan; elektroinstalacijski odsek, poslovodja je Bajc Alojz, in gradbeni odsek, poslovodja je Skuk Anton. Obrati bodo poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Cerknica, št. 05/1-64/1 z dne 9. VII. 1960. Obrati nimajo samostojnih pravic. Rg IH 442/3 1959 Besedilo: »Elektronabava«, podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, Ljubljana. Izbriše se podpisovalec ing. Vuga Mirko. Rg II 204/17 1929 Izbriše se Kogovšek Pavel in vpiše Skerbec Anton, novi glavni računovodja. Rg I 177/14.. 1932 Besedilo: Trgovsko podjetje »Galeb«, Ljubljana. Izbriše se Žvipelj Franc in vpiše Stepišnik Radivoj, novi direktor. Rg I 55/11 1935 Besedilo: Klavnica, Zagorje. Izbriše se poslovalnica št. 4, Zagorje, Kopališka ulica. Rg IV 24/7 1954 Ljubljana, 14. julija 1960. 996. Besedilo: »Standard Union«, zastopniški biro, Ljubljana. Izbriše se Zupan Elizabeta in vpiše Trtnik Iva, nova računovodkinja. Rg II 182/6 1951 Besedilo: Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Ribnica. Izbriše se podpisovalec Nosan Maks in vpiše Lesar Francka, finančna knjigovodkinja, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodje. Rg I 59/5 1955 Ljubljana, 15. julija 1960. 997. Besedilo: Krojačnica in šivalnica, Litija. Izbriše se Senica Rezika in vpiše Nastran Metka, nova knjigovodki-nja. Rg I 88/8 1926 Besedilo: »Niko«, tovarna kovinskih in elektromehaničnih izdelkov, Železniki. Izbriše se Gregorčič Josip in vpiše Ulčar Ciril, novi direktor. Rg I 40/6 1877 Besedijo: Trgovsko podjetje »Petrol«, Ljubljana. Poslovni predmet podjetja se razširi še na trgovanje na drobno z rezervnimi deli iz stroke motorna vozila, rezervni deli in pribor. Rg III 371/50 1845 Besedilo: »Utensilia«, tovarna tekstilnih potrebščin, Ljubljana. Pri delavsko-uslužbenski restav-Jaciji se izbriše Podlogar Tončka ‘n vpiše Groznik Pavla, nova poslo-vodkinja. Rg II 188/25 1922 Ljubljana, 15. julija 1960. 995. Besedilo: »Dental«, podjetje zj Promet z zobarskimi potrebščinami Ljubljana. ., Sedež podjetja je odslej v Ljub Hani, Titova 25 a. • Rg II 196/12 193< Besedilo: Podjetje za promet s mrinacevtskim materialom, Ljublja-,.a> skrajšano: Kemoformacija, Ljub-Uano, Ljubljana, 16. julija 1960. 998. Besedilo: Kmetijsko posestvo. Hrastje pri Kranju. Vpiše se pripojitev kmetijskega posestva, Preddvor, k temu posestvu. Besedilo odslej: Kmetijsko gospodarstvo Šenčur, Šenčur. Izbriše se Sirk Pavel in vpiše ing. Eržen Janez, novi direktor. Rg I 107/7 1937 Besedilo: »Gostinstvo«, Zagorje ob Savi. Izbrišeta se gostilna »Pri kmetu«. Zagorje, Dolenja vas 55 in gostilna »Na Obreziji«, Zagorje ob Savi. Pod-lipovica 26. Pri poslovalnici »Rudniški bife«, Zagorje ob Savi je sedež odslej v Zagorju ob Savi, bife Kegljišče, Podvine. Pri tehle poslovalnicah se izbrišejo: gostilna »Kolodvor«, Klopčič Ela in vpiše Ule Anica, nova poslovod-kinja; založna klet, Zagorje, Pavlič Viktor in vpišeta Podbregar Franc in Savšek Vera, nove poslovodje; zaloga piva, Zagorje, Pavlič Viktor in vpišeta Savšek Vera in Podbregar Franc, nOve poslovodje; gostilna »Kovač«, Kramar Angelca in vpišeta Lebeničnik Marija, nova poslovodkinja; gostilna »Pri Frančku«, Vidic Jože in vpiše Černelč Justi, nova poslovodkinja; gostilna »Pri knapu«, Goršek Murija in vpiše Medija Draga, nova poslovodkinja, in pri poslovalnici »Rudniški bife«, Grošelj Eleonora in vpiše Ulaga Berta, nova poslovodkinja. Rg IV 105/4 2017 Ljubljana, 19. julija 1960. 999. Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. ' Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem , predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg III 592/25 1928 Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Tobak«, Kočevje, trgovskega podjetja »Tobak«, Novo mesto in trgovskega podjetja »Tobak«, Radovljica, k tej tovarni. Rg HI 392/26 1927 Ljubljana, 25. julija 1960. 1000. Besedilo: Jugoslovanske železnice — železniško transportno podjetje, Ljubljana. Vpiše se pripojitev podjetja za vzdrževanje prog, Jesenice, podjetja za vzdrževanje prog, Ljubljana, podjetja za vzdrževanje prog. Novo mesto, podjetja za remont prog, Ljubljana, podjetja Kamnolom, Verd, podjetja za jpopravljanje voz in strojev, Ljubijana-šiška, podjetja za popravljanje voz, Dobova, podjetja za regeneracijo tirnega materiala, Ljubljana, železniškega elek-Iro podjetja, Ljubljana, železniškega podjetja za signalne naprave, Ljubljana, železniškega projektivnega podjetja, Ljubljana in železniške tiskarne, k temu podjetju. Podjetje je ustanovila direkcija jugoslovanskih železnic. Ljubljana z dne 29. HI. 1954, št. IV/l-ili/54. Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Izbriše se ing. Dobovišek Alfonz in vpiše ing. Mravlja Ciril, novi direktor. Izbriše se Marinšek Anton in vpiše ing. Dobovišek Alfonz, novi podpisovalec v odsotnosti direktorja. Vpišejo se tele poslovalnice: sekcija za vzdrževanje proge, Celje, direktor je ing. Mlejnik Vital; sekcija za vzdrževanje proge, Nova Gorica, direktor je Barbič Anton; sekcija za vzdrževanje prog, Jesenice, direktor je Boškin Jože; sekcija za vzdrževanje proge, Ljubljana, direktor je Varoga Ivan; sekcija za vzdrževanje proge, Maribor, direktor je Premk Alojz; sekcija za vzdrževanje proge, Novo mesto, direktor je Ralih Anton; sekcija za vzdrževanje proge, Postojna, direktor je Lukežič Ivo; sekcija za vzdrževanje proge, Pula, direktor je ing. Rot Vladimir; obrat za obnovo prog, Ljubljana, direktor je ing. Rehberger Otmar; obrat Kamnolom, Verd, direktor je Bartol Anton; obrat za popravljanje voz in strojev, Nova Gorica, direktor je Batagelj Avgust; obrat za popravljanje voz in strojev, Ljubljana, direktor je ing. Flajs Stanislav; ' obrat za popravljanje strojev, Maribor, direktor je Prhavc Anton; obrat za popravljanje voz, Dobova, direktor je Kolnik Herman: obrat za popravljanja voz, Ptuj, direktor je Rupnik Jože; obrat za obnovo tirnega materiala, Ljubljana, direktor je Rupnik Jakob; obrat za elektrifikacijo prog, Ljubljana, direktor je Adamič Viktor; , Obrat za avtomatizacijo prog, Ljubljana, direktor je Selan Janez; biro za projektiranje, Ljubljana, direktor je ing. Kastelic Gabrijel, in tiskarna, Ljubljana, direktor je Košir Milan. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep št. 445/60 z dne 11. VIL 1960 s pripojitvijo dosedaj samostojnih podjetij na območju direkcije jugoslovanskih železnic, Ljubljana, dovoljenje u. o. direkcije jugoslovanskih železnic, Ljubljana, odločba št. 32/60 v zvezi z odločbo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Obrati s samostojnim obračunom poslujejo, samostojno, po podanih predpisih. Podjetje je bilo konstituirano 10. junija 1954. Ljubljana, 12. avgusta 1960. Rg VI 923/1 1977 1001. Besedilo: Kmetijsko posestvo, Po-noviče-Gnnače. Izbrišeta se Koščak Iva in Fornazarič Vinko ter vpišeta nova podpi-sovalca. Gradišek Anica, nova računovodkinja in Soršak Jože, novi delovodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Ljubljana, 15. avgusta 1960. Rg IH 424/4 1978 1002. Besedilo: »Medijske toplice«, Izlake. Podjetje je bilo konstituirano 18. julija 1960. Vpiše se, da je Gabrič Ivan odslej upravnik. Poleg njega bosta podpisovali še Slivnik Gerti, knjigovod-kinja, in Butja Tilka, ki bo podpi- sovala v odsotnosti upravnika ali knjigovodje. Rg IV 137/2 1983 Besedilo: »Agrokombinat«, Ljubljana. Vpiše se pripojitev tovarne moč-nih krmil, Ljubljana-Moste, k temu podjetju. Rg VI 912/2 1980 Ljubljana, 16. avgusta 1960. 1003. Besedilo: Tovarna lesovine in lepenke, Ceršak. Izbriše se Bardosi Hilda in vpiše Zupanič Alfonz, novi šef računskega gospodarskega sektorja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisoval vse finančne listine. Vpiše se, da je Friš Ivan odslej pomočnik direktorja, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. Maribor 14. junija '1960. Reg 35/H-20 1513 1004. Besedilo: Obrtno podjetje »Avto-prevoz«, Podvelka. Sedež podjetja je odslej v Breznu 4. Maribor, 25. junija 1960. Reg 219/11-14 1550 1005. Besedilo: Krojaška delavnica, Velika Polana. Delavnica je bila konstituirana 25. VI. 1960. Vpiše se, da Hozjan Ludvik, v. d. poslovodje podpisuje odslej samo- stojno. po zakonitih določbah in pravilih. Maribor, 30. junija 1960. Reg 1911/1-10 1767 1006. Besedilo: Tovarna železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor. Vpiše se ing. Kržišnik Marko, pomočnik direktorja, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. Maribor, 16. julija 1960. Reg 91/1 1782 1007. Besedilo: Obrtno podjetje »Avtoservis«, Maribor. Izbriše se podpdsovalec Markovič Jože ter vpišeta Leskovar Oton, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisoval vse materialne in finančne listine, in Koren Ivan, ključavničarski mojster, pa bo v odsotnosti direktorja podpisoval z istimi pooblastili. Reg 254/1-20 1789 Besedilo: Trgovina s pavšalnim obračunom »Povrtnina«, Slov. Gradec. Trgovina je prešla v redno likvidacijo. Vpiše se likvidator Klobasa Josip, upravnik knjigovodskega servisa, Slov. Gradec, ki bo za trgo- vino podpisoval samostojno, po zakonitih določbah, izbriše pa se Lukič Blaž, kot poslovodja in kot pod-pisovalec. Reg 213/III 1794 Maribor, 18. julija 1960. 1008. Besedilo: Tovarna rezalnega orodja, Prevalje. Izbriše se prisilna uprava v tovarni. Izbriše se prisilni upravitelj in podpisovalec Ažman Marijan ter vpiše Ažman Marijan, v. d. direktorja. ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Maribor, 29. julija 1960. Reg 46/111-36 1889 1009. Besedilo: Čevljarstvo »Lok«, Ma-ribor-Studenci. Izbriše se Bevc Jože ter vpišeta Drolc Ludvik, novi poslovodja, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, in Stare Karel, računovodja, pa bo skupaj z njim sopodpisoval vse finančne listine. Maribor. 4. avgusta 1960. Reg 192/1 1886 1010. Besedilo: Tovarna usnja, Ljutomer. Izbriše se Robič Anton, direktor in vpiše Janžekovič Vencelj, v. d. direktorja, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Reg 80/11-18 1995 Besedilo: Industrijsko podjetje »Mlin-testenine«, Maribor. Izbriše‘se Senčar Marija in vpiše Škrjanec Bogomir, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisoval vse finančne listine. Reg 3/1 1990 Besedilo: Mariborska mlekarna, Maribor. Vpiše se prodajalna mleka št. 7. Maribor, Tyrševa 1, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Po-slovodkinja je Veternik Antonija, ki bo podpisovala v mejah pogodbe, sklenjene med podjetjem in prodajalno. Ustanovitelj je DS matičnega podjetja, sklep z dne 4. XI. 1959, dovoljenje Obč. LO Maribor-Center. št. 04/2-212/1 z dne 29. VIL 1960. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Reg 18/1 a-26 1992 Besedilo: »Oblačila«, modno kro-jaštvo, Maribor. Izbriše se Mazi Gvidon in vpiše Jelen Ivan, novi računovodja, ki bo skupaj s poslovodjo podpisoval vse finančne listine. Reg 165/1 1991 Maribor, 12. avgusta 1960. 1011. Besedilo: Obrtna delavnica »Mlin in žaga«, Lucova. Vpiše se pripojitev obrtne delavnice »Žaga in mlin«, Hodoš, k tej delavnici. Maribor, 16. avgusta 1960. Reg 170i/I-10 2005 1012. Besedilo: Trgovsko podjetje »Ojstrica«, Dravograd. Pri telile prodajalnah se izbrišejo: »Korotan«, Dravograd, Kokolj Karel in vpiše Kokolj Julka, nova po-slovodkinja; »Kolomale«, Dravograd, Mori Jože in vpiše Fric Hinko, novi poslovodja; »Pri mostu«, Dravograd, Aru Franc in vpiše Ferk Kristina, nova poslovodkinja, in pri prodajalni »Pohorje«, Trbonje, Živortnik Ferdo in vpiše Vezovnik •Hubert, novi poslovodja. Reg 156/HI-54 2000 Besedilo: Tovarna dežnikov, Lendava. Besedilo odslej: Tovarna dežnikov in pletenin, Lendava. Poslovni predmet pri prodajalni v Mariboru še razširi še na prodajo lastnih pletenin. Reg 76/1-51 2001 Besedilo: Podjetje za izdelavo vseh vrst podov »Zvezda«, Maribor. Izbriše se Rogelj Rudolf in vpiše Robič Anton, novi direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih. Reg 29/1 a-12 1999 Besedilo: »Realitetna agencija«, Maribor. Pri poslovalnici v Murski Soboti, Titova tt je sedež odslej: Murska Sobota, Kocljeva 16. Izbriše se Fujs Jože in vpiše Kuhar Ernest, novi poslovodja prodajalne. Reg 112/1-15 1998 Besedilo: Zadružno trgovsko in izvozno podjetje »Slovenske fjorico^j Ptuj. Izbriše se podpisovalec Trplan Vinko, šef komerciale in vpiše Jeli-nek Zora, finančna knjigovodkinja, ki bo v odsotnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Reg 24/PV-45 1997 Maribor, 18. avgusta 1960. Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1013. Besedilo: Obrtna delavnica »Briv-Pica«. Zg. Bistrica, v redni likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Maribor. 19. januarja 1960. Reg 95/TI-4 176 1014. . Besedilo: Obrlna delavnica »Žaga ln mlin«, Hodoš. Zaradi pripojitve k obrtni delavnici »Mlin in žaga«. Lucova. Maribor. 16. avgusta 1960. Reg 99/1-15 2002 Register samostojnih zavodov Vpisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1015. Besedilo: Zavrni za komunalno gospodarstvo, Hrastnik. Zavod upravlja javne vodovode, javne tehtnice, kanalizacije, pokopališča, urejuje potoke in hudournike, vzdržuje javno razsvetljavo, čisti trge, občinske ceste, odvaža smeti, upravlja občinske ceste, poti in kamnolome, vzdržuje parke in javne nasade. Ustanovitelj: Obč. LO Hrastnik, odločba št. 05/1-12/1 z dne 22. I. 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za komunalne zadeve in gradbeništvo Obe. LO Hrastnik. Organ zavoda je 15-članski upravni odbor. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Urbajs Ivan, upravnik, Mencin Ivanka, računovodkinja in Klemen Marica, uslužbenka, neomejeno za vse zadeve. Hrastnik, 26. julija 1960. Št. 02/1-60 1799 1016. Besedilo: Zavod za čebelarstvo, Ljubljana, Miklošičeva 50. Zavod proučuje prehod iz listov-nega načina čebcljarjenja v čebe-Ijarjenje po nakladnem načinu m organizacijo velikih čebelarskih obratov; nadaljnja naloga je vzreja in selekcija matic; proizvodnja cvetnega prahu in uvajanje industrijske proizvodnje tega prahu; pručevanje izdelovanja panjev in opreme, načinov proizvodnje matičnega mlečka in načina proizvodnje medu v satovju; vzgoja strokovnih kadrov; uvajanje proizvodnje sortnega medu, matice, medenega mleka, masla ter hranilnih pogač za čebele; pto-daja lastnih proizvodov v nepredelanem in predelanem stanju ter druge storitve v zvezi z organizacijo čebelarstva. Ustanovitelj: Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. sklep štev. JS/AP z dne 24. V. 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen upravni odbor zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Nnmar Leopold, direktor, ing. Ilešič Maks, tehnični direktor, in Cvar Krista, šefinja računskega gospodarskega sektorja. Ljubljana-Center. 20. julija 1960. St. 05/5-57/1 1800 Spremembe Tajništva ljudskih odborov razglašajo: m?. Besedilo: Lekarna »Levstik«, Ljubljana, Levstikov trg 9. Izbrišeta se Berkopec Vida 'in Tarman Dragica ter vpiše, da zavod odslej zastopajo in zanj podpisujejo: Mr. ph. Zelenik Marija, upravnica, dr. Speronello Katarina, nova namestnica upravnice, in Derganc Gena, nova računovodkinja. Ljubljana-Center, 5. avgusta 1960. St. 05/5-79/1 1917 1018. , . Besedilo: Veterinarska postaja, Mozirje. Izbrišejo se dosedanji člani u. o. ter vpišejo novi: Novak Jože, kmetijski tehnik iz Mozirja, Ermenc Ernest, direktor KG iz Mozirja, Supin Bpgomir, uslu/jbenec iz Luč ob Savinji, Go-ličnik Lovro, kmet iz Šmihela nad Mozirjem, Dolinar Rudolf, kmet iz Šentjanža — Rečica ob Savinji,^ in Pešec Franc, upravnik te postaje. Izbriše se Kralj Drago in vpiše Veldin Jože, knjigovodja, kot novi podpisovalec. Mozirje, 5. avgusta 1960. St. 02/1-98/1 1801 1019. Besedilo: Zavod za komunalno gospodarstvo, Postojna. Izbriše se Mulec Terezija in vpiše Sever Jožefa, nova računovodkinja. Postojna. 26. julija 1960. St. 05-75 1802 1020. Besedilo: Delavska univerza občine Slov. Bistrica v Slov. Bistrici. Izbriše se Vidic Milan in vpiše Suša Viktor, novi upravnik. Slov. Bistrica. 25. julija 1960. St. 02/1-5/2 1805 Zadružni register Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 515. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. Dolinka, Kranjska gora. Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Zadruga bo opravljala gozdna operativna dela. odkupovala gozdne sortimente ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Trgovinska delavnost zadruge bo prodajala gradbeni material, kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila in sredstva za vzdrževanje rastlin. Zadruga ima še kovaštvo, žaga naročnikom drva ter predvaja filme. Zadruga je bila ustanovljena na podlagi združitve kmetijske zadrti- ge z o. j.,, Rateče-Planica, kmetijske zadruge z n. j., Podkoren in kmetijske zadruge z o. j., Kranjska gora, y to zadrugo. Upravnik: Ing. Černe Anton, podpisujejo še Ipavec Franjo, knjigovodja, Kerštajn Olga, blagajničarka in Pečar Vida, fakturistka. Članski delež je 500 din, družinski delež pa 200 din. Jamstvo je desetkratni znesek članskega deleža. Ljubljana, 29. julija 1960. Za dr V 545/i 1925 516. Besedilo1: Stanovanjska zadruga »Lastni dom«, tovarna avtomobilov, Maribor, Ptujska 184. Zadruga bo poslovala po 2. členu zadružnik pravil. Člani u. o. so: Marušič Rastislav, predsednik, Kregar Janez, Veršič Ivan, Božnik Rudolf in Štabuc Franc. Za zadrugo podpisuje Krajnc Martin, upravnik, samostojno v vseh zadevah, po zakonitih določbah in pravilih. Maribor, 14. junija 1960. Zadr 40/11-5 1517 517. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. »Planica«, Fram 44. Zadruga bo poslovala po 2. členu zadružnih pravil. Ustanovitelj: Kmetijska zadruga z o. j., Fram in kmetijska zadruga z o. j., Kopivnik, ki sta se združili, dovoljenje Obč. LO Maribor-Tezno, št. 05/4-7174/3-59 z dne 2. XII. 1959. Upravnik: Kodrič Zlatko, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, Toplak Rozalija, računovodkinja, pa bo skupaj z njim ali z njegovim namestnikom sopodpisovala vse finančne listine. Maribor, 25. avgusta 1960. Zadr 41'/TI 201(3 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 318. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. .}., Velenje. Izbriše se Medvešček Vili in vpiše Straklj Tone, novi računovodja. Celje, 17. avgusta 1960. Zadr I 141/13 1951 319. Besedilo: Zadružna poslovna zveza Slovenije, Ljubljana. Pri obratu »VINAG, export import«. Ljubljana se vpiše Sever Danica, šefinja poslovalnice, kot podpisov alka. Zadr IV 566/18 1458 Besedilo: Zadružna poslovna zveza Slovenije, Ljubljana. Izbriše se obrat »Agrokombinat«, Ljubljana. Zadr IV 366/19 1459 Ljubljana, 1. junija 1960. 320. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Podbrezje. Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Zadruga bo opravljala gozdna operativna (jela, odkupovala gozdne sortimente ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Izbrišejo se vsi še vpisani člani u. o., pod-pisovalca Pirih Alojz in Poikljukar Alojzija, knjigovodkinja ter vpišeta Jeglič Nejko, predsednik u. o. in Hlebanja Marija, računovodkinja. Vpiše se, da je Drinovec Janez odslej v. d. upravnika. Članski delež je 1.000 din, družinski pa 250 din. Ljubljana, 8. julija 1960. Zadr III 331/14 1941 521. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Črna (p. Stahovica). Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j.. Kamniška Bistrica, k tej zadrugi. Ljubljana, 13. julija 1960. Zadr I 97/7 1942 322. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kostanjevica. Zadruga ima še obrt mesarske in obrt opekarske stroke. Ljubljana, 19. julija 1960. Zadr IH 286 a/29 1986 323. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kostanjevica. Vpiše se pripojitev kmetijskega gospodarstva, Kostanjevica, k tej zadrugi. Ljubljana, 27. julija 1960. Zadr III 286 a/30 1987 324. Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Ideal«, Ljubljana. Izbrišeta se More Branko in dr. Dečman Tone ter vpišeta nova člana u. o.: Javornik Ivo, predsednik in Stefančič Zdenka. Izbriše se More Branko, predsednik in vpiše Javornik Ivo, predsednik, kot novi podpisovalec. Ljubljana, 16. avgusta 1960. Zadr V 475/2 1988 325. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Selnica ob Dravi. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j.. Gaj nad Mariborom, k t.ej zadrugi. Maribor, 4. avgusta 1960. Zadr 21/1 1897 326. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Hajdina. Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j., Turnišče in kmeti jske zadruge z o. j., Slovenija vas, k tej zadrugi. Maribor, 5. avgusta 1960. Zadr 23/1 1900 327. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Videm pri Ptuju. Vpiše se Medved Marija, računovodkinja, ki bo skupaj z upravnikom sopodpisovala vse finančne listine. Maribor, 10. avgusta 1960. Zadr 6/1-49 2012 328. Besedilo: Zadružna hranilnica in posojilnica, Maribor. Vpiše se pripojitev zadružne hranilnice in posojilnice, Ptuj s podružnico v Ormožu, k tej hranilnici in posojilnici tako, da ima ta hranilnica in posojilnica podružnici v Ptuju in Ormožu. Pri zadružni hranilnici in posojilnici v Mariboru (centrali) se vpišeta: Hartman Ivan, šef dolgoročnih poslov, ki bo sopodpisoval skupaj z direktorjem za dolgoročne kredite, Krstič Svetozar, šef oddelka skladov in sredstev, pa bo sopodpisoval skupaj z direktorjem za sklade in sredstva. Pri podružnici v Ptuju se vpišejo: Cvirn Viktor, direktor, ki bo podpisoval za vse zadeve pri podružnici, Vegan Martin, računovodja, bo sopodpisoval skupaj z direktorjem vse finančne listine, in Belšak Jože, šef kratkoročnih poslov, pa bo sopodpisoval skupa j z direktorjem kratkoročne kredite. Pri podružnici v Ormožu se vpišejo: Polak Marija, direktorica, ki bo podpisovala za vse zadeve pri podružnici, Potočnik Štefanija, računovodkinja, bo sopodpisovala z direktorjem vse finančne listine, Svenšek Draga, šefinja družbenih poslov, pa bo sopodpisovala z direktorjem zadeve družbene evidence. Maribor, 16. avgusta 1960. Zadr 1/1-17 2006 529. Besedilo: Kmetijska proizvajalna poslovna zveza, Ptuj. Vpiše se obrat s samostojnim obračunom »Perutninska farma v izgradnji« v Ptuju, Trstenjakova 8, ki bo posloval po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Tomažič Ivan/ v. d. upravnika, ki bo podpisoval samostojno, po določbah 20-člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov ter v mejah pogodbe, sklenjene med KPPZ in obratom; sopodpisuje še Tomanič Franc, v. d. računovodje, skupaj z upravnikom vse finančne listine. Ustanovitelj je matična zveza, odločba z dne 20. VI. 1960, dovoljenje Obč. LO Ptuj, št. 05,/6-18/2-60 z dne 23-VIL -1960. Obrat lahko samostojno sklepa pogodbe v mejah svoje p°' slovne delavnosti, samostojno pa sklepa kreditne pogodbe v mejah svojega gospodarskega plana. Maribor. 17. avgusta 1960. Zadr i/11-82 2004 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 550. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Gaj nad Mariborom. Zaradi pripojitve k kmetijski zadrugi z o. j., Selnica ob Dravi. Maribor, 4. avgusta 1960. Zadr 48/1 1899 331. Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga. Moravci, v redni likvidaciji. Zaradi končane likvidacije. Zadr V— 8 1905 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Slovenija vas pri Ptuju. Zadr. 58/1 190! Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Turnišče. Zadr 152/T 1902 Zaradi pripojitve k kmetijski zadrugi z o. j., Hajdina. Maribor, 5. avgusta 1960. 332. Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga. Boreči, v redni likvidaciji. Zadr V — 5? 1907 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga. Cezanjevci, v redni likvidaciji. Zadr V — 63 1906 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Cven, v redni likvidaciji. Zadr V — 60 1905 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Križevci pri Ljutomeru, v redni likvidaciji. Zadr V — 55 1908 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Logarovci, v redni likvidaciji. Zadr V — 62 1904 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Lukavci, v redni likvidaciji. Zadr V — 51 1910 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Rožički vrh, v redni likvidaciji. Zadr VI — 70 1911 Besedilo: Kmetijska obdelovalna zadruga, Stnranova vas, v redni likvidaciji. Zadr V — 52 1909 Zaradi končane likvidacije. Maribor, 6. avgusta 1960. Objave L 7/59-45 7765 v Prisilna likvidacija gostišča *Cvi-cek« v Družinski vasi 1, p. Bela cer-občina Novo mesto, je bila kr>nčana s sklepom L 7/59-44 tega v^di.šča z dne 26. VIL 1960 in gosti-izbrisano iz sodnega registra Sosporifirskih organizacij, Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, dne 26. julija 1960. L 20/666-182 6430 Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je z odločbo, apr. št. L, 20/36-166 z dne 28. novembra 1959 zaključilo postopek prisilne likvidacije zoper prezadolženo obrtno podjetje J-Obnova«, Maribor, v prisilni likvidaciji. Po sklepu tega sodišča Reg. št. 77/1 z dne 15. junija 1960 je bilo obrtno podjetje »Obnova«, Maribor, v prisilni likvidaciji tudi že izbrisano z tusodnega zadružnega registra. Okrožno'gospodarsko sodišče v Mariboru, dne 22. junija 1960. Razglasi sodišč Dražbeni oklici Opr. š.. IR 311/57-36 8985 Dne 1. oktobra 1960 ob 8. uri bo na kra ju samem, na parceli št. 758/9 k. o. Jesenice dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Radovljica vi. št. 695 k. o. Jesenice, obstoječih iz stanovanjske hiše na Jesenicah, Savsko nabrežje 11 z vrtom. Cenilna vrednost je 1,316.917, najmanjši ponu-dek 1,316.917, varščina pa 131.692 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 11. julija 1960. I 303/58 8892 Dne 29. oktobra t960 ob 8. uri bo pri tem sodišču, soba št. 8 dražba nepremičnin vi. št. 55 k. o. Korita, zemljiška knjiga Trebnje. Cenilna vrednost je 1,322.959 din, jamščina 132.296 din, najmanjši ponudek pa SS.2.000 din. Pritiklin ni. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. I 318/59 8893 Dne 29. oktobra 1960 ob 9. uri bo pri tem sodišču, soba št. 8 dražba nepremičnin vi. št. 21 k. o. Dobrnič in vi. št. 598 k. o. Knežja' vas do ene osmine, zemljiška knjiga Trebnje. Cenilna vrednost je 274.523 din, jamščina 27.500 din in najmanjši ponudek 183 000 din. Pritikline in inventar 122,000 din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 24. avgusta 1960. Oklici dedičem O 96/60 8608 V zapuščinski zadevi po Pelci Martinu, posestniku iz Boračeve 12, ki je umrl dne 28. IV. 1960, ne da bi napravil oporoko, se zap. nezak. sin Kosi Ivan, delavec, bivajoč nekje v Franciji, poziva, da v enem letu od te objave prijavi svoje dedne pravice ali postavi in sporoči pooblaščenca v tuzemstvu, ker ga bo sicer pri zap. obravnavi zastopal skrbnik Topolovec Franc, uslužbenec pri tem sodišču in se bo zap. obravnava opravila na podlagi podatkov, s katerimi sodišče razpolaga. Okrajno sodišče v Gor. Radgoni, dne 15. avgusta 1960. O 191/59 5968 Palčič Štefan, pok. Ivana, kmet iz Sokoličev 12, je dne 21. VIII. 1959 umrl in zapustil oporoko. Do dediščine im« pravico Palčič Jordan, pok. Štefana, neznanega bivališča, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od objave. Dediču je postavljen za skrbnika Gombač Danilo, uslužbenec okrajnega sodišča v Kopru. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Kopru, dne 8. junija 1960. O 196/60 8464 Gaber Marija roj. Rigač, kmetica iz Jurija 129, je umrla 31. marca 1960 in zapustila oporoko. Brat Rigač Leolod in sestra Ana, oba nekje v Ameriki, naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičema je postavljen za skrbnika Celec Štefan, kmet in predsednik KO Jurij. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavl jenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 18. avgusta 1960. O 112/60-9 860? Gošek Franc, kmet iz Jablanice 5, p. Boštanj, je umrl 14. VI. 1960. Sinova Gošek Jože, čevljar, nekje v Franciji in Gošek Leopold, čevljar, Geishngen Steige, Libknecht strasse 54, Wiirthenberg, Nemči ja, naj se v enem letu od te objave priglasita sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav skrbnika Kreseta Stanislava, in podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Okrajno sodišče v Sevnici, dne 20. avgusta 1%0. O 181/60 8514 Dne 21. VI. 1960 je umrl Franc Britovšek, upokojenec iz Hrastovca 26, p. Velenje. Med dediči je zapustil sina Bernarda Britovška, električarja, ki je nekje v Angliji in ki naj se priglasi temu sodišču ali naj si postavi pooblaščenca, ki bi ga zastopal v zapuščinskem postopku. te tega v enem letu po tej objavi ne bo storil, mu bo sodišče oskrbelo začasnega skrbnika, ki bo zastopal njegove koristi v zapuščinskem postopku. Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 19- avgusta 1960. O 219/60 8763 Dne 17. VII. 1960 je umrl Fortuna! Praznik, sin Pavla, kmet z Raven 74 pri Šoštanju. Hči Marija Praznik, ki je nekje v Franciji, naj se priglasi temu sodišču kot dedinja ali naj si postavi pooblaščenca v FLRJ, ki jo bo zastopal v zapuščinskem postopku, te tega ne bo storila v enem letu od te objave, ji ho sodišče oskrbela začasnega skrbnika, ki jo bo zastopal v postopku. Okrajna sodišče v Šoštanju, dne 26. avgusta 1960. O 73/60-7 7801 Breznikar Marija roj. Cugelj, je dne 20. IV. 1960 umrlg brez oporoke. Sin Breznikar Janez, ki živi nekje v Ameriki, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave, ali pa postavljenemu skrbniku Gačniku Vinku iz Hrastnega, pošta Šentrupert. Po preteku enoletnega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. O 13/60-18 7800 Klančar Neža roj. Lešnjak je dne 20. XII. 1959 umrla in zapustila pismeno oporoko. Sin Alojz Klančar, ki živi v Parizu, Servis 95, Francija, naj se priglasi v enem letu od te objave sodišču ali pa postavljenemu skrbniku Pateju Mihi, Rodine, pošta Trebnje. Po preteku enoletnega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Trebnjem, O 51/60-10 7799 Starič Terezija je dne 25. III. 1952 umrla brez oporoke. Sin Starič Jože, ki živi v 1214 E 61 St Cleveland 3, Ohio, ZDA, naj se priglasi v enem letu od te obiave sodišču, ali pa postavljenemu skrbniku Mikliču Pavlu s Kamne gore, pošta Trebnje. Po preteku enoletnega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 29. jnlija 1960. Razne objave Razpisi Št. 01/2-1-24/5-60 8515 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Ajdovščina razpisuje prosto delovno mesto načelnik oddelka za občo upravo. Pogoji: višja izobrazba in 5 let upravne prakse. Prošnje, kolkova-ne s 50 din, opremljene z dokumentacijo o šolski kvalifikaciji, sprejema urad tajnika do 30. avgusta 1960. Obč. LO Ajdovščina Št. 00/5-01-6/4-60 8682 Komisija za razpis delovnih mest direktorjev podjetij in upravnikov zavodov pri Obč. LO Kočevje razpisuje: 1. mesto upravnika obratne am- bulante Kmetijskega gozdarskega posestva, Kočevje. Temeljna in položajna plača po uredbi. Trisobno družinsko stanovanje zagotovljeno, vseljivo ob nastopu službe L decembra 1960. Pogoj: diplomirani zdravnik; 2, diplomiranega zdravnika za zdravstveni dom, Kočevje. Temeljna in položajna plača po uredbi. Stanovanje zagotovljeno. Nastop službe 1. decembra 1960. Interesenti naj se priglasijo komisiji za razpis delovnih mest direktorjev podjetij in upravnikov zavodov Obč. LO Kočevje najpozneje 20. septembra 1960. Komisija za razpis mest direktorjev Obč. LO Kočevje Št. 404/60 8895 Na podlagi določb 33., 36. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) razpisuje razpisna komisija Komunalne banke Koper mesto direktorja podružnice komunalne banke Koper v Sežani. Pogoji: ekonomska ali pravna fakulteta z najmanj 10 let službe v finančni stroki ter politično-ekonom-ska razgledanost, organizacijska sposobnost, poznavanje bančnih, gospodarskih in splošnih predpisov, bančne tehnike in dveh tujih jezikov. Prijave po tem razpisu je treba vložiti pri Komunalni banki Koper v 15 dneh po tej objavi. Razpisna komisija Št. 233/3-60 8764 Zdravstveni dom, Lendava razpisuje delovno mesto zobozdravnika ali dentista. Pogoji: za zobozdravnika stomatološka fakulteta, za dentista končana ali priznana zobarska šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Trisobno družinsko stanovanje na razpolago. Pravilno kolkovane prošnje je treba poslati na naslov: Zdravstveni dom, Lendava. Razpis velja dokler mesto ne bo izpopolnjeno. Zdravstveni dom, Lendava Pers št. 590/60 8516 Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani razpisuje tale delovna mesta asistentov: za matematiko, za kemijo na gozdarskem oddelku, za fiziologijo na veterinarskem oddelku, za poljedelstvo na agronomskem oddelku, za metodiko raziskovalnega dela na agronomskem oddelku, in za center za uporabo nuklearne energije (inženir-agronom). Kolkovane pismene prijave kandidatov z življenjepisom sprejema dekanat fakultete, Ljubljana, Krekov trg 1 14 dni po tej objavi. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani Št. 627-51/12 S729 Fakultetni svet pravne fakultete v Ljubljani, kot svet inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti v Ljubljani, razpisuje na podlagi 36. člena zakona o znanstvenih zavodih (Uradni list LRS, št. 3/58) 1 mesto strokovnega sodelavca v Inštitutu za javno upravo. Pravilno kolkovane prošnje naj prosilci vlo-že v 30 dneh od te objave na inštitut za javno upravo, Ljubljana, Trg revolucije 11/11. Fakultetni svet Št. 772/1-60 8728 Fakultetni svet fakultete za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje v oddelku za montanistiko mesto rednega asistenta pri katedri za kovinarstvo. Pogoj: inženir metalurgije s prakso; prednost imajo' prosilci s prakso v obratih metalurgije ali tehnologije barvastih kovin. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in diplomo naj prosilci vložijo v 30 dneh od te objave na dekanat fakultete, Ljubljana. Tomšičeva 7/1. Fakultetni svet ■Št. U-1/1156-60 8982 Razpisna komisija pri nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan« v Ljubljani, Jamova 39 razpisuje tal® delovna mesta: a) v investicijski grupi za gradnjo nuklearnega reaktorja v Ljubljani: V 1 elektroinženirja — šiibki tok, 1 strojnega inženirja, 1 inženirja kemije ali fizike za zaščito, 4 strojne tehnike, 4 elektrotehnike, 2 gradbena tehnika, 1 strokovnega prevajalca za angleški jezik, .1 adm i n i s tr ator ko; b) v reaktorskem oddelka nuklearnega inštitutu »Jožef Stefan«: 2 inženirja fizike, 2 elektrotehnika — šibki tok. Prednost imajo kandidati z vsaj pasivnim znanjem angleškega jezika in ki imajo veselje za specializacijo na področju jedrske tehnike. c) 4 gasilce. Plača po pravilniku o plačah uslužbencev in delavcev nuklearnega inštituta »Jošef Stefan« v' Ljubljani. Nastop službe je mogoč takoj ali po dogovoru. Prošnje z obširnim življenjepisom naj interesenti pošljejo na inštitut najpozneje do 20. septembra 1960. Razpisna komisija Št. 01-1-6/13-60 8750 Komisija za razpise pri Obč. LO Metlika razpisuje tale delovna mesta: 1. referenta za proračun in sklade, 2. upravnika doma onemoglih Metlika, 3. upravnika zavoda za zaposlovanje invalidov in za delo manj zmožnih oseb. Pogoji: Pod točko 1 in 2 se zahteva dejanska ali priznana srednja ali višja strokovna izobrazba; pod točko 3 dejanska ali priznana višja ali visoka strokovna izobrazba z večletno prakso na vodilnih položajih v podjetju ali ustanovi. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe, kolkovane s 50 din državne takse, z opisom sedanjega službovanja, dokazilo o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis tukajšnji komisiji. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Razpisna komisija Št. 51/4-60 8922 Upravni odbor zdravstvenega doma, Murska Sobota razpisuje mesto zdravnika splošne prakse za splošno ambulanto Murska Sobota. Po-ffoji: zdravnik z opravljenim stažem. Osnovna in položajna plača Po uredbi in pravilniku o plačah ZD. Možnost honorarne zaposlitve. Družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe je mogoč takoj. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja sprejema uprava ZD Murska Sobota do popolnitve delovnega mesta. Upravni odbor Št. 02-35/60 8857 Komisija za volitve in imenova-Pja in komisija za uslužbenske za- deve OLO Novo mesto razpisujeta službeni mesti: 1. direktorja Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Pogoj: in-ženir-agronom z najmanj 10-letno prakso; 2. šefa uprave za gozdarstvo pri oddelku za gospodarstvo OLO Novo mesto. Pogoj: inženir gozdaTstva z najman j 10-letno prakso. Pod 1.: plača po predpisih zakona o javnih uslužbencih in pravilnika o plačah kmetijske šole na Grmu; pod 2l: plača po predpisih zakona o javnih uslužbencih in odloka o položajnih plačah uslužbencev OLO Novo mesto. Rok za vložitev prijave je 15 dni po tej objavi. Prijavi je treba, priložiti kratek življenjepis. Komisija Št. 02/1-1-7214 8646 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Trbovlje razpisuje na podlagi 164. člena zakona o javnih uslužbencih delovni mesti: 1. referenta za prosveto in kulturo (višja strokovna izobrazba s petletno upravno prakso); 2. referenta za zdravstvo (višja strokovna izobrazba s petletno upravno prakso). Pravilno kolkovane ponudbe z dokumenti o strokovni izobrazbi naj pošljejo kandidati komisiji za uslužbenske zadeve Obč. LO Trbovlje v 15 dneh po tej objavi. Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Trbovlje Pozivi upnikom in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno izterjali. 7886 Z odločbo Obč. LO Novo mesto, št. 01-PEO-35/1-60 z dne 29. IV. 1960 je prešlo obrtno komunalno podjetje »Prevozništvo«, Novo mesto v redno likvidacijo. Priglasitveni rok je en mesec od te objave. Likvidacijska komisija Št. 2/60 6291 Gostilna »Pri Gašperinu«, Tržič je po odločbi Obč. LO Tržič, št. 04-60-11/60 z dne 18. V. 1960 prenehala z rednim poslovanjem in z 30. IV. 1960 prešla v redno likvidacijo. Z isto odločbo je bila imenovana tudi likvidacijska komisija. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidator je Ribnikar Vinko. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Adamič -Marija, Ljubljana, Trg OF 14, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8956 Ahlin Vida, Trbovlje, Trg svobode 36, osebno izkaznico, reg. številka 8981, ser. številka 0727791 (Trbovlje). 8540 Aluž Nijazi, Ljubljana, Vidovdanska 2, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Skopje. 8903 I Ambrož Vanja, Jesenice, Medvedova 6, osebno izkaznico, reg. številka 7997, ser. številka G-0142697 (Kranj). 8609 Antolič Anton, Ljubljana, Jeranova 14, zdravstveno izkaznico, štev. 151224 (Celje). 8742 Anžič Ivan, Ljubljana, štepanj-. ska 9, delovno kn jižico, št. 866 (Škofja Loka). 8957 Arnež Blaž, Šenčur pri Kranju 132, zdravstveno izkaznico, št. 508063. 8985 Avguštinčič Vinko, Ljubljana, Na gmajni 1, osebno izkaznico reg. št. 302 (Ljubljana-Moste). 8700 »Avtoprevoz«, Maribor, Ruška 63, prometno dovoljenje za tovorni avtomobil, znamke »Ziising«, reg. št. S-4928. 8808 Baraga Veronika, Ljubljana, Mesarska 4, osebno izkaznico, reg. št. 130155 (Stari trg). 8788 Baucon Franc, Rožna dolina 112, p. Nova Gorica 1, osebno izkaznico, reg. št. 14346, ser. št. 0331295 (Gorica) in delovno knjižico, reg. št. 1868, ser. št. 489046. 256? Bavec Franc, Ljubljana, Celovška 101, osebno izkaznico, reg. št. 17267 (Postojna). 8938 Bažec Matija, Seče 96, p. Portorož, prometno knjižico za motor. št. 18126 (Koper). 8610 Benčina Marija, Idrija, Srebrniče-va 48, osebno izkaznico, reg. številka 31803, ser. številka 0357048 (Koper)., 8611 Benčina Vinko, Javornik na Gorenjskem, Javorniška pot (straža), osebno izkaznico, reg. št. 1508, ser. št. 0547818. 8766 Berlizg Stanko, Ravne na Koroškem. Cečevje 5, zdravstveno izkaznico, št. 781039. 8752 Berlot Nives, Kanal, Trg 15, pro-pustnico za obmejni promet, št. 26456 (Gorica). 8960 Bevc Jože, Ljubljana, Strossma-yerjeva ulica, barake, osebno izkaznico, reg. št. 19956 in zdravstveno izkaznico, št. 496903, obe izdani v Novem mestu. 8657 Bevc Jože, Mekinje 26, p. Kamnik, osebno izkaznico, reg. štev. 22614 (Kamnik). 8743 Bitenc Franc, Breg 4, p. Križe pri Tržiču, delovno knjižico, reg. štev. ‘125, ser. št. 441519, 7887 Bizjak Franc, Ljubljana, Ple-teršnikova 9, osebno izkaznico, reg. št. 11661/50 (Ljubljana). 8596 Bobek Frančiška, Ravne na Koroškem, Kotuljska 17, osebno izkazni-nico, reg. št 212. 8733 Bohinec Rozika, Izola, Smoregli-jeva 39, zdravstveno izkaznico, št. 2541. 8986 Bojadžieva Sonja, Skopje, Goce Delčeva 8, osebno izkaznico, reg. št. 93374/51 (Ljubljana). 8904 Bokali Slavko, Planina 7, p. Trbovlje, osebno izkaznico, reg. štev. 9551, ser. številka F-0722861 (Trbovlje). 8341 Bole Ana. Ljubljana, Resljeva 27, zdravstveno izkaznico, štev. 38349 (Ljubljana), 8631 Bombek Jože, Zg. Duplek 16, p. Sp. Duplek, zdravstveno izkaznico, št. 916508. ' 8809 Bordon Avguštin, Montinjan 7, p. Marezige, osebno izkaznico, reg. št. 24143 (Koper). 8612 Borovnik Franc, Ravne na Koroškem, Cečevje 2, osebno izkaznico, reg. št. 438, ser. št. F-0306152 (Ravne na Koroškem). 8923 Bračič Karel, Lendava, Kranjčeva 38, zdravstveno izkaznico, št. 59084 (Lendava). 8137 Bratina Albert, Otlica 68, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 15656, ser. št. 03311836 (Gorica) in ne reg. št. 01836, kakor je bilo pomotoma objavljeno v »Uradnem listu LRS«, št. 28/60. , k 7704 Bratun Janez, Ljubljana-Polje 57, delovno knjižico, št. 370023/100319 (Ljubljana). 8789 Brbre Franc, Okoška gora 16, p. Oplotnica, osebno izkaznico, reg. št. 2tel7, ser. št. 0781677 (Maribor). 8342 Breznik Matilda, Lešnica 52, p. Ormož, osebno izkaznico, reg. št. 51048, ser. št. 0258468 (Ptuj). 8859 Bukinac Dragotin, Ljubljana, Tržaška 67, osebno izkaznico, reg. št. 15319 (Novi Sad). 8658 Bunderla Kristina, Trdkova 43, p. Kuzma, osebno izkaznico, izdano v Kočevju. 8678 Burjam Lado, Zabukovica 108, p. Griže pri Celju, osebno izkaznico, reg. št. 101569 (Ljubljana). 8939 Cerk Valentin, Borovnica 181, osebno izkaznico, reg. št. 36745 (Borovnica). 8701 Cimerman Ivanka, Cevica 14. pošta Dol. Logatec, zdravstveno izkaznico, št. 041659 (Ljubljana). 8545 Cimprič Ferdinand, Volče 6, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 527, ser. št. 0253257 (Tolmin), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 29/60, ker se je našla. k 8425 Cvetic Alojz, Podčetrtek 55, osebno izkaznico, reg. št. 7132 (Poljčane). 8282 Cvetnic Milena, študentsko naselje, blok 3, Ljubljana, indeks ekonomske fakultete v Ljubljani. 8844 Cvetnic Nada, študentsko naselje, blok 5, Ljubljana, indeks ekonomske fakultete v Ljubljani. 8845 Canševič Razim. Onkraj Meže 45. p Mežica, vojaško knjižico, izdano od VP 3647/40. Peč. 8744 Čargo Jožef, Volče 7. osebno izkaznico, reg. št. 396, ser. št. 0253106 (Tolmin). 8860 Čarman Martin, Sp. Pirniče 13, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 157725 (Ljubljana). 8940 Čebašek Ivana, Valburga 22, pošta Smlednik, osebno izkaznico, reg. št. 9975, ser. št. F-0199085 (Kranj). 8632 Čekada Marija roj. Surina, Jelša-ne 1, osebno izkaznico, reg. številka 5428 (II. Bistrica). 8648 Čepe Anica, Bresternica 107, pošta Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 45420, ser. številka 0195944 (Maribor). 8735 Čepon Janez, Horjul 62, osebno izkaznico, reg. št. 12197 (Ljubljana okolica). 8875 Čerin Zdravko, Leskovica 14, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 18481, ser. št. 0830599 (Kranj). 8987 Česen Alojzija, Kranj, Projarjeva 11, osebno izkaznico, reg. št. 14236 (Kranj). 8790 Čuk Anton, Cerknica, C. 4 maja 16, zdravstveno izkaznico, št. 241827 (Cerknica). 953 Čurič Martin, Sred. Bistrica 82, p. Črenšovci, osebno izkaznico, reg. številka 51502, ser. številka 0133211 (Lendava). 8209 Debelak Jožefa, Šmarje pri Jelšah 14, osebno izkaznico, reg, št. 110, ser. št. F-075492O (Kozje). 8684 Dekleva Ignacij, Klenik 4, p. Pivka, osebno izkaznico, št. 8527 (Postojna) . 8557 Demšar Sonja, Ljubljana, Trubarjeva 4, delovno knjižico, številka 603315/5370 (Ljubljana). 8633 Dermastja Marko, Ljubljana, Kamnogoriška 8, osebno izkaznico, reg. št. 113104 (Ljubljana). 8876 Deželak Friderika, Suhadol 2, p. Zidani most. osebno izkaznico, reg. št. 567/59, ser. št. 0737674 (Trbovlje). 8846 Dobaj Rajko, Slatinski dol 19, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 47307, ser. št. 0194563. _ 8810 Dobrovoljc Antonija, Ljubljana, Miklošičeva 34, osebno izkaznico, reg. št. 40613/51 (Ljubljana). 8606 Dolenec Franc, Srednja vas-Poljane 10, p. Poljane nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, reg. št. 20200, ser. št. F-0221910 (Kranj). 8649 Dolničar Joža, Ljubljana, Sp. Hrušica 5, osebno izkaznico, reg. štev. 9053-10 (Ljubljana). 8654 Dragorajec Vlado, Kozjak 52, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 58610, ser. št. 0166483. 8811 Drnovšek Andreja, Ljubljana, Podlimbarskega 35, osebno izkaznico, reg. štev. 925/60 (Ljubijana-Ši-ška). 8745 Drolc Katarina, Češnjice 12, p. Motnik, osebno izkaznico, reg. štev. 15584, ser. št. 0461494 (Kamnik). 8941 Dumanič Anton, Ruše, zdravstveno izkaznico, št. 191051. 8565 Dumanič Lidija, Ruše. zdravstveno izkaznico, št. 191053 . 8564 Dvofaček Iztok, Ljubljana, Martina Krpana 36. zdravstveno izkaznico. št. 141787 (Ljubljana). 8702 »Elektromonter«, Ljubljana, Stari trg 19, naročilnico, št. 485, naslovljeno na »Orient«, Ljubljana. 8597 Emeršič Anton, Ljubljana, Kongresni trg, Akademski kolegij, osebno izkaznico, reg. št. 33831, ser. št. 0257497. 8565 Erbida Veronika, Brezovi dol 16, . Zagradec, zdravstveno izkaznico metijskega zavarovanja, izdano v Grosupljem. • 8746 Erjavec Jelka, Tacen 87, p. Ljub-Ijana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 83824/52 (Ljubljana). 8659 Erzar Peter, Zg. Brnik 4, p. Cerklje na Gorenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 18911 (Cerklje). 8877 Erznožnik Alojz, Žirovski vrh 45, p. Žiri, zdravstveno izkaznico, štev. 527714 (Kranj). 8598 Eržen prof. Rafael, Ljubljana, Smrekarjeva 5, zdravstveno izkaznico, št. 065212 (Ljubljana). 8962 Fajfar Rajko, Radovljica, Gubčeva 13, osebno izkaznico, reg. št. 13808, ser. št. F-08142195 (Radovljica!. 8767 Fanedl Viktorija, Ljubljana, Trubarjeva 25, osebno izkaznico, reg. št. 71613 (Maribor). 8878 Fekonja Andrej, Maribor, Dupleška 63. osebno izkaznico, reg. štev. 48895, ser. št. 0178158. 8566 Fekonja Marija, Maribor, Limbuška 12, osebno izkaznico, reg. štev, 19052. 8567 Fekonja Stanislav, Ljubljana, Kosovelova 46, osebno izkaznico, reg. št. 87425 (Ljubljana). 8963 Fekonja Štefanija, Ljubljana, Kosovelova 46, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8964 Ferletič Majda, Maribor, Zemljičeva 18, osebno izkaznico, reg. št. 61649. 8812 Festin Marija, Maribor-Tezno, Zupančičeva 43 e, osebno izkaznico, reg. št. 554. 8813 Festin Marija, Maribor-Tezno, Zupančičeva 43 e, zdravstveno izkaznico, št. 36377. . 8814 Fijauš Franc, Laporje 39, osebno izkaznico, reg. štev. 10996, ser. štev. 0795956 (Poljčane). 8862 Flander Maks, Izola, Gregorčičeva 42. osebno izkaznico, reg. štev. 51720, ser. št. 0340013 (Gorica). 8925 Frece Darko, Ljubljanska 11, Maribor. zdravstveno izkaznico, štev. 959393. 8815 Furlan Alojz, Prvačina 85, zdravstveno izkaznico, št. 706338. 886? Furlan Ana, Rižana 8. propustni-co, št. 20728. 8918 Gabrijel Ivan, Opatija, Volosko, Put uz dol 16. osebno izkaznica reg. št. 23560 (Trbovlje). 8635 Garvanovič Hasan, podjetje »On-nova«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8599 Glas Julijana. Prevoje 45, p. Lukovica. delovno knjižico, številka 552060/1478 (Domžale). 8847 Globokar Franc. Globoč dol 2, p Mirna peč, osebno izkaznico, reg- številka 788, ser. štev. 0343211 (Novo mesto). 8529 Goričar Marija roj. Novak, Ljtib-Ijana-Polje 182, osebno izkaznico, reg-, št. 40677 (Ljubljana). 8600 Gorišek Borut, Maribor, Ulica Moše Pijada 52, osebno izkaznico, reg. št. 62000, ser. št. 0180184. 8568 Gostič Marija, Brezovica 5, p. Dob pri Domžalah, osebno izkaznico, reg. št. 116586 (Ljubljana). 8905 Gozdno gospodarstvo »Dravinja«, Ptuj, prometno knjižico za osebni avtomobil, št. S-12790. 8650 Grabner Mirko, Vrhe 55, p. Slov. Gradec, evid. tablico št, S-3516 za motorno kolo. 8569 Grabrovec Roza, Ljubljana, Aljaževa 16, osebno izkaznico, reg. št. 57150/51 (Ljubljana). _ 8879 Grad Karel, Domžale, Rojska 43, prometno knjižico za motorno kolo, znamke »NSU-Prima«, številka S-12904. 8958 Grbec Franc, Setnik 29, p. Polhov Gradec, osebno izkaznico, reg. štev. 15215 (Ljubljana). 8965 Grbič Rajko, Maribor, Radvajska 27, zdravstveno izkaznico, Številka 977867. 8816 Grm Frančiška, Ljubljana, Kri-ževniška 2, osebno izkaznico, reg. št. 54476 in zdravstveno izkaznico, št. 141110, obe izdani v Ljubljani. 8966 Hajd Marija, Bistrica 49, p. Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka 675998. 8570 Hajnže Jožefa, Otiški vrh 90, p. Dravograd, osebno izkaznico, ser. št. 0181410 (Dravograd). 8864 Hameršak Franc, Sladki vrh 19, p. Šentilj v Slov. goricah, zdravstveno izkaznico, št. 4280. 8571 Harc Jože, Kozjak 21, p. Šentilj v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 38. 8817 Harc Štefan, Selnica ob Muri, pošta Šentilj v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. št. 28635. 8572 Hefler Anton, Janžev vrh 87, p. Podvelka, osebno izkaznico, reg. št. 24240, ser. št. 0161323. 8818 Hergula Alojz, Hran jigovci, p. Tomaž pri Ormožu, zdravstveno izkaznico, št. 815619 (Ljutomer). 8262 Herlah Jože, »Gorenje«, Velenje, osebno izkaznico, reg. štev. 229689 (Zagreb). 8614 Herlec Ferdo, Kranj, Cesta talcev 10, evid. tablico ža motor, št. S-26264. znamke »DKW«. 8967 Hiter Ivan, Brezno 19, p. Podvelka, osebno izkaznico, reg. št. 51981, ^r. št. 0174065 (Maribor). 8865 Hiti Ivan, Senožeče 81, osebno izkaznico, reg. številka 20880 (Sežana). 8916 Hliš Anton, Zakl 6, p. Podlehnik, °sebno izkaznico, reg. štev. 44290 (Ptuj). 8518 Hočevar mr. ph. Slavko, Ljublja-Jezerska 1, osebno izkaznico, reg. št. 13950/51 (Ljubljana). 8660 Hodnik Alojz, Stara Fužina 59, nsebno izkaznico, reg. št. 15420, ser. st- 0815754 (Radovljica). 8371 Homer Angela, Volčji potok 39, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. št. 6805 (Jarše). 8705 Horvat Ernest, Fokovci 63, osebno izkaznico, reg. št. 18748, ser. št. 0099458 (M. Sobota). 8140 Horvat Štefan, Aženski vrh 4, p. Gor. Radgona, zdravstveno izkaznico, št. 996914. 8479 Hozjan Štefan, Gor. Radgona, Lackova 4, osebno izkaznico, reg. številka 7080/1, ser. St. 0063880 (Radgona). . 8616 Hrenovec Marija, Šepulje 14, p. Tomaj, zdravstveno izkaznico, štev. 078835 (Sežana). 8211 Hrga Franc, Hvaletinci 14. p. Vi-tomarci, osebno izkaznico, reg. št. 11815 (Ptuj). 8896 Hribar Anica, Ljubljana, Križev-niška 2, osebno izkaznico, reg. št. 1238111/16 (Koper). 8601 Hribar Marija, Trbovlje, Partizanski vrh 4, invalidsko izplačilno knjižico, št. 0(20582 (Trbovlje). 8629 Hrovat Terezija, Trbovlje, Trg revolucije 24, zdravstveno izkaznico, št. 546468 (Trbovlje). 8542 Hudoklin Karla, Gor. Vrhpolje 25, p. Šentjernej, osebno izkaznico, ser. št. 246i4 (Šentjernej). 8550 Humar Danijel, Kanal, osebno izkaznico, reg. štev. 34897, ser. štev. 0336851 (Gorica). 6664 Husić Adil, Reber, p. Škofljica, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8848 Huskič Mehrima, Ljubljana, Ogrinčeva ulica, zdravstveno izkaznico, št. 145541 (Ljubljana). 8704 Hiil Janez, Krnci 27, p. Martjanci, osebno izkaznico, reg. št. 55578, ser. št. 0117587 (Murska Sobota). 8615 Inglič Jože, Ljubljana, Ulica bratov Rozmanov 4, osebno izkaznico, reg. št. 1766/51 (Ljubljana). 8880 Ipavic Stanislava, Piran, Ulica svobode 43, zdravstveno izkaznico, št 16135901. 8573 Irgl Irma, Vintarovci 54, p. Dester-nik, zdravstveno izkaznico, št. 833470, na ime Irgl Irma-Marija. 8897 Jagarčec Valent, Ljubljana, Večna pot, zdravstveno izkaznico, izdano v Puli. 8906 Jakoš Cecilija, Šentrupert 3,<»eb-no izkaznico, reg. št. 4698, ser. štev. 0336613 (Trebnje). 8531 Jaikovac Veronika roj. Farkaš, Vižmarje 179, p. Ljubijana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 60032, ser. št. 0082342 (Ljubljana). 8547 Jakše Albin, tovarna nogavic, Ljubljana-Savlje, zdravstveno izkaznico, št. A-179893 (Maribor). 8705 Jamnikar Marija, Dol. Logatec 50, zdravstveno izkaznico, št. A-159430 (Ljubljana). 8907 Janc Marija, Zg. Tinsko 15. p. Loka pri Žusmu, osebno izkaznico, reg. št. 3341, ser. številka F-0652652 (Celje). 7890 Javornik Stanislav, železniška postaja Otiški vrh, p. Dravograd, zdravstveno izkaznico, štev. 458582 (Prevalje). 8264 Jejčič Vanda, Zavino 12, p. Branik, osebno izkaznico, reg. št. 270, ser. št. 0544740 (Ajdovščina). 8558 Jenko Alojzija, Vikrče 20, pošta Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 158779 (Ljubljana). 8747 Jerič Marija, Maribor-Tezno, Špelina 13, osebno izkaznico, reg. št. 18906. 8819 Jevšenak Anton, Raša 40, osebno izkaznico, reg. štev. 54978 (Trbovlje). 8661 Jezernik Ana, Ljubno, Savina 70, osebno izkaznico/ reg. št. 12707, ser. št. F-0436018 (Celje). 8572 Ješovnik Janez, Drvanja 51, pošta 31, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. št. 71414, ser. štev. 0171780 (Maribor). 8651 Juričko Drago, Maribor, Ulica kneza Koclja 21, zdravstveno izkaznico, št. 39120. 8575 Juriševič Jurij, KZ Podgrad, delovno knjižico, številka 265225 (Sežana). 8617 Juriševič Mirko, Koper, Izolanska vrata 24, propustnico, št. 53181. 8866 Jusič Mehmed, Ljubljana, Levstikov trg 5, osebno izkaznico, reg. št. 14383 (Srebrnica). 8662 Justin Zofija, Ljubljana, Livada 19, osebno izkaznico, reg. št. 11949 (Ljubljana). __ 8656 Kac Pavel, Šmartno pri Slov. Gradcu 92, p. Slov. Gradec, osebno izkaznico, reg. št. 33973, ser. štev. 0376983 (Slov. Gradec). 8559 Kalan dr. Janko, Kranj, Staneta Žagarja 22, osebno izkaznico, reg. številka 9702, ser. številka 0186012 (Kranj). 8546 Kališnik Rudolf, Veliko Širje 6, p. Zidani most, osebno izkaznico, reg. št. 34235, ser. št. 0747545. 8770 Kapelj Viljem, Ljubljana, Aljaževa 4, osebno izkaznico, reg. številka 8444/32 (Ljubljana) in prometno knjižico za motorno kolo, znamke »Heinkl«, št. S-15675. 8657 Kasič Husein, Ljubljana, Tomačevska 13, zdravstveno izkaznico, št. 17742 (Ljubljana). 8942 Kastelic Jože, Gaberje 100, p. Brusnice, evid. tablico za motor, štev. S-3486, znamke »Puch«. 8968 Kavčič Gabrijela, Podlipoglav 26, p. Dobrunje, osebno izkaznico, reg. št. 1450 (Ljubljana-Polje). 8881 Kavčič Ivana, Kranj, Stražiška 14^ osebno izkaznico, reg. št. 116186/55 (Ljubljana). 8791 Kavčič Zdravko, Novo mesto, Adamičeva 1, osebno izkaznico, reg. št. 8842 (Gor. Radgona). 8706 Kavšek Albin, Blagovica 16, pošta Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. štev. 16568/52 (Ljubljana) . 8665 Kemperle Ivan, Ljubljana, Ob Ljubljanici 11, zdravstveno izkaznico, št. 055853 (Ljubljana). 8638 Kenda Lucijan, Most na Soči 13, osebno izkaznico, reg. št. 8910 (Tolmin). 8688 Kepic Marjan, Zg. Zadobrova 58, p. Ljubljana-Poije, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8348 Kermavc Marija, Maribor, Pristaniška 7. osebno izkaznico, reg. št. 4963, sser. št. 0011:576. 8830 Klajnošek Rudolf, Grabonoški vrh 13, Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 14108/5, ser. št. 71118. 8376 Klampfer Jožica, Maribor, Nova vas, Klimekova 6, zdravstveno izkaznico, št. 888295. 8757 Klančič Lojzka, Ljubljana, Zrinjskega 8, osebno izkaznico, reg. št. 36014 (Ljubljana). 8908 Klemenčič Jožefa, Ljubljana, Ob Ljubljanici 9, osebno izkaznico, reg. št. 5072 (Novo mesto). 8664 Klešnik Miha, Ljubljana-Polje 126, osebno izkaznico, reg. štev. 5151/50 (Ljubljana). 8943 Klinec Marija, Dekani 95, zdravstveno izkaznico, št. 753597. 8173 Klopčič Fani, Ljubljana, Alešev-čeva 26, osebno izkaznico, reg. štev. 123577 (Ljubljana). 8792 Knapič Ivan, Ljubljana, Ul. Milana Majcna 43. osebno izkaznico, reg. št. 19597-30 (Ljubljana). 8793 Knczovič Marko, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. štev. 14078/55 in delovno knjižico, štev. 2861, obe izdani v Mostam. 8909 Kobald Rajko, Ljubljana, Ambrožev trg 6. osebno izkaznico, reg. št. 37652 (Ljubljana). 8707 Kobald Rajko, Ljubljana, Ambrožev trg 6, invalidsko izkaznico za znižano vožnjo v mestnem prometu. 8944 Koder Valentin, gozdno gospodarstvo, Bled. gradbena grupa, zdravi stveno izkaznico, št. A-260799, za sina Zdravkota. 8346 Kohek Ivan, Stična 2, p. Ivančna gorica, zdravstveno izkaznico, štev. 497529. 8480 Kokot Stefan, Drenovec 10, p. Zavrč, osebno izkaznico, reg. št. 28203 (Ptuj) in zdravstveno izkaznico, št. 444310 (Maribor). 8618 Kokot Terezija, Drenovec 10, p. Zavrč, osebno izkaznico, reg. štev. 28184 (Ptuj). 8619 Kolar Janez, Bušinja vas 7, p. Suhor, osebno izkaznico, reg. štev. 24317, ser. štev. 0329270 (Novo mesto) . 8265 Kolar Justina, Zadobrova 2, p. Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 15C03 (Poljčane) in zdravstveno izkaznico izdano v Ljubljani 8549 Kolmančič Franc, Središče ob Dravi 2, p. Središče, osebno izkaznico, reg. št. 57856, ser. št. 0299263 (Maribor). 8898 Koncib'ja Francka roj. Kobilica, Mengeš, Lipar jeva 14, osebno izkaznico, reg. št. i0694 (Kamnik). 8665 Končar Franc, Koške Poljane 2, p. Prežganje, evid. tablico za motorno kolo, znamke »Puchc, štev. S-4280. 8550 Končar Jurij, Vrhnika 69, osebno izkaznico, reg. številka 16435 (Vrhnika) . 8882 Končina Ivan, Maribor, Ozka ulica 3, zdravstveno izkaznico, štev. 975512. 8577 Kopač Miro, Ljubljana, Endlihar-jeva 4, osebno izkaznico (duplikat), reg. št. 880, ser. št. F-915559 (Ljub-Ijana-Bežigrad). 8666 Kopic Cvetka, Maribor, Partizanska 3. zdravstveno izkaznico, štev. 928282. 8578 Kopic Jusuf, gradbeno podjetje »Lika«, gradbišče Otočec, zdravstveno iz.kaznico, številka 027243 (Ljubljana). 8928 Koprivnjak Nikola, Ljubljana, Kotnikova 6, zdravstveno izkaznico, št. A-142316 (Ljubljana). 8883 Koren Franc, Ljubljana, Hrenova 17, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. štev. 88487, ser. štev. F-0110797 (Ljubljana), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 27 z dne 11. Vili. 1960, ker se je našla. 8969 Koritnik Terezija, Videm-Krško, Resa 18, osebno izkaznico, reg. št. 19429, ser. št. 0397759 (Krško). 8802 Korošec Helena, Ljubljana, Ulica talcev 5, osebno izkaznico, reg. št. 57028 (Ptuj). 8708 Korže Vinko, Cirkovce 51, osebno izkaznico, reg. štev. 38354. ser. štev. 0282572 (Ptuj). 8805 Kosmač Antonija, Ljubljana, Pra-žaikova 7, osebno izkaznico, reg. št. 57462/51 (Ljubljana). 8945 Kostanjevec Franc, Nova vas 74, p. Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 51640. 8524 Kostevc Rozina, Brežice, Cesta prvih borcev 33, osebno izkaznico. 8868 Košar Alojz. Mihalovci 4, p. Ivanjkovci, roj. 21. IV. 1920, vojaško knjižico. 4286 Košir Ana roj. Šenk, Okroglo 1, p. Naklo, osebno izkaznico, reg. št. 285, ser. št. 0189595 (Kranj), in zdravstveno izkaznico. 8375 Košir Ivan, Kočevje, Trg svobode 2, osebno izkaznico, reg. št. 14597 (Kočevje). 8991 Kovač Franc, Trbovlje, Partizanska 2, osebno izkaznico, reg. štev. 14981 (Trbovlje). 8748 Kovačec Avgust, Kukava 66, p. Juršinci, osebno izkaznico, reg. št. 12738, ser. št. 0256052 (Ptuj). 8869 Kožuh Marija por. Zupanc, Slake 17, Olimje, p. Podčetrtek, osebno izkaznico, reg. štev. 7475 (Poljčane). _ 3125 Krajtner Marija, Maribor, Dogoše 11, osebno izkaznico, reg. štev. 48292. 8579 Kralj Drago, Ljubljana, Fabija-nijeva 39, osebno izkaznico (duplikat), reg. št. 543 in zdravstveno izkaznico, štev. 298597. obe izdani v Ljubljani. 8668 Kramberger Friderik, Zg. Žer javci, p. Lenart v Slov. goricah, osebno izkaznico, reg. štev. 40720, ser. štev. 0879749. 8822 Kramberger Friderik. Zg. Žerjavci. p. Lenart v Slov. goricah, zdravstveno izkaznico, št. 311788. 8821 Kraner Mira, Ljubljana, Trg mladinskih delovnih brigad 2, osebno izkaznico, reg. štev. 37853/51 (Ljubljana). ^ _ 8709 Krapež Jože, Ljubljana, Vodovodna 197, osebno izkaznico, reg. štev. 24689 (Krško). 8884 Kremenovič Ivanka, Maribor-Tezno, Zagrebška 74, osebno izkaznico, reg. št. 54713. 8580 Kremenovič Lazar, Maribor-Tez-no. Zagrebška 74, osebno izkaznico, reg. št. 50920. 8581 Krivec Marija, Reka 15, p. Laško, zdravstveno izkaznico, štev. 135555 (Laško). 8406 Krulič Josip, Javornik na Gorenjskem, Javorniška pot 59, zdravstveno izkaznico, št. 432538, zdravstveno izkaznico, št. 452559, na ime Danica, zdravstveno izkaznico, št. 452540, na ime Josip in zdravstveno izkaznico, št. 432541 na ime Milenka. 8773 Kubar Mirko, Ruše, »Gradis«, osebno izkaznico, reg. št. 34682, ser. št. 0294450. 8582 Kuhbus Silva, Maribor-Košaki 58, osebno izkaznico, reg. št. 25900, ser. št. 0175922. 8823 Kumer Ivanka, Središče 168 b, osebno izkaznico, reg. št. 20531, ser št. 0263841 (Ptuj). 8652 Kurbos Terezija, Maribor, Gosika 21, osebno izkaznico, reg. št. 39715, ser. št. 0843934. v 8383 ^ Kutin Ludvik, Ljubljana, Gradišče 14. predvojaško knjižico, izdano v Ljubljani leta 1958. 8885 Kuzmič^ Rudolf, Vidonci 116, p. Grad, osebno izkaznico, reg. številka 44763 (M. Sobota). 8870 Kvac Regina. Jagodje 9, p. Izola, osebno izkaznico, reg. št. 693 (Slov. Konjice). 8919 Lamberšek Engelbert, Domžale, Bistriška 7, evid. tablico za motor, št. S-28849, znamke »Horex«. 8886 Lavrenčič Hilarij, Ljubljana, Pra-žakova 13/H, osebno izkaznico, reg. št. 117071/56 (Ljubljana). 8749 Laznik Ivan, Ljubljana, Njegoševa 6, osebno izkaznico, reg. številka 112089 (Ljubljana). 8849 Lenič Jožefa roj. Povšič, Malko-vec 24, p. Tržišče na Dol., osebno izkaznico, reg. štev. 9104 (Trebnje). 8520 Lesjak Franja, Kočevje, Kolodvorska 10, osebno izkaznico, reg-št. 3216 (Kranj). 8710 Lešnik Martina, Maribor, Volk-majerjev prehod 9, zdravstveno izkaznico, št. 959917. 8584 Lipar Slavka, Zg. Pirniče 70, p-Medvode, zdravstveno izkaznico, št. 168016, na ime Lipar Iztok, izdano v Ljubljani. 8750 Logaj Slavka, občina, Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, štev. 295693. 8751 Lohkar Jože, Brohanja vas 14, p-Videm-Dobrepolje, knjižico o pred-vojaški vzgoji, izdano v Ljubljani. 8946 Lokar Franc. Gorenja vas 8. P-Mokronog, osebno izkaznico, reg- št. 16013, ser. štev. 0520525 (Trebnje). 8532 Lorenčič Ivan, Maribor-Tezno, Dogoška 75, osebno izkaznico, reg. št. 86261, ser. št. 0582603. 8824 Lotrič Anton, Češnjica 54, p. Železniki, zdravstveno izkaznico, štev. 525729 (Kranj). 8483 Lovenjak Vendel. Sulinoi 87, p. Petrovci, roj. 10. V. 1914, vojaško knjižico. 8774 Lukane Milan, Maribor, Sernčeva 7, zdravstveno izkaznico, št. 449427, na ime Sonja in zdravstveno izkaznico, št. 449429, na ime Borut. 8752 Lukič Rade, pri progovnem'mojstru, Grosuplje, zdravstveno izkaznico, št. 18816. 8679 Magajna Spominka, Marilmr, Ulica pariške komune 43, osebno izkaznico, reg. štev. 14542, ser. štev. 005252. 8585 Magdič Ljudmila, Ljubljana, Celovška 160, osebno izkaznico, reg. št. 56962 (Ormož) in zdravstveno izkaznico, štev. A-308481 (Ljubljana). 8711 Majer Martin, Krmelj 20, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 8528, ser. št. F-0512838 (Trebnje), objavljen v »Uradnem listu LRSc, št. 28, ker se je našla. k 8078 Majerič Avgust, Kočevje, Roška 4, zdravstveno izkaznico, št. 592682 (M. Sobota). 8267 Malovašič Pavle, Stara Vrhnika 20, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 41748 (Ljubljana ok.). 8970 Marinšek Ivan, Maribor, Zrinjskega 34, zdravstveno izkaznico, štev. 087409. -8586 Markovič Rozalija, Ljubljana, Grajska planota 1. osebno izkaznico, reg. Jt. 1882 (Ljubljana). 8971 Marš Nevenka, Ljubljana, Ulica stare pravde 6, osebno izkaznico, reg. št. 69589 (Celje). 8947 Medved Danica, Trbovlje, Nasipi 42, osebno izkaznico, reg. št. 55073, ser. št. 0420383 (Trbovlje). 8650 Medved Ivan, Višnja gora 92, osebno izkaznico, reg. št. 654 (Novo me-SI_°). in zdravstveno izkaznico, štev. 033487, izdano v Ljubljani. 8948 Medved Marija roj. Koščak, -Višnja gora 92. osebno izkaznico,, reg, st. 2650 (Višnja gora). 8949 Menhart Terezija, Brest.ernica 70 Pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. st 65432, ser. št. 0380530. 8825 Mesarič Alojzij, Ljubljana, Kolenskega 17, osebno izkaznico, reg. st- 114564 (Ljubljana). 8712 v Mesarič Andrej, Kranj, Smledni-|?ka 48. zdravstveno izkaznico, Štev. -65339 (Kranj). 8776 „ Mesarič Karel. Ižakovci 146, p. eltinci, osebno izkaznico, reg. štev. S66, ser. štev. G-0098076 (Murska ooibota). ' 8993 “Joško Ivan. Velika Nedelja 16, sebno izkaznico, reg št. 49505, ser. st. 0293231 (Ptuj). 8777 . Mezgec Jože. Maribor, Murnova 7, sebno izkaznico, reg. št. 65463, ser. '■ 0380361. 8588 Mezgec Jože, Maribor, Murnova 7, zdravstveno izkaznico, številka 949005. 8589 Mezgec Jože, Maribor, Murnova 7, evid. tablico, št. S-170 za motorno kolo. 8587 Mihelič Helena, Ljubljana, Linhartova 30, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8887 Mahorič Jelica, Podgradje 31, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 18285, ser, številka 0845554 (Ljutomer). 8871 Miklič Katarina, Ljubljana, Igriška 14, osebno izkaznico, reg. štev. 39756 (Stara Pazova). 8794 Mikolavčič Stanko, Vi dem-Krško 3, S tar o vaška 95, osebno izkaznico, reg. številka 32915, ser. številka 0411223 (Krško). 5719 Miloševič Majda roj. Rožanc, Ljubljana, Pod turnom 3, osebno izkaznico, reg. št. 71753/51 (Ljubljana). 8669 Minč Otilija, Sp. Boč 47, p. Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 56386, ser. št. 0198405. 8590 Mlakar Stanko, Vel. Okič 2, p. Zg. Leskovec, osebno izkaznico, reg. št. 31402, ser. št. 0257112 (Ptuj). 8778 Mljač Albin, Lokev 48, p. Divača, osebno izkaznico, reg. štev. 15596 (Sežana). _ 5856 Močnik Anica, Županje njive 14, p. Stahovica, zdravstveno izkaznico, št. 207030 (Kamnik). 8072 Mohorko Aleksander, Lušečka vas, p. Poljčane, delovno knjižico, reg. št. 8946, ser. št. 352638. 8591 Mohorko Mirko, Sitož 2, p. Majšperk, zdravstveno izkaznico, štev. 821522 (Ptuj). 8620 Mramor Marjan, Šivče 3, p. Nova vas pri Rakeku, zdravstveno izkaznico, št. 243747. 8872 Mravljak Karel, Vurmat 62, p. Selnica ob Dravi, delovno knjižico, št. 12615. 8826 Mrzel Murija, Ljubljana, Praža-kova 12, osebno izkaznico, reg. št. 116829/54 (Ljubljana). 8950 Mučič Ivan, Ljubljana, Viška 58, osebno izkaznico,, reg. štev. 18441 (Prelog). 8850 Murko Vera, Ljubljana, Vodnikova 240. osebno izkaznico, reg. štev. 10575 (Rogaška Slatina). 8713 Murovec Lumpert, Tolmin, delovno knjižico, reg. št. 484557, ser. št. 606. 8523 Nampelj Alojz, Straža 41 pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 19363, ser. štev. 0342922 (Novo mesto). 8533 Nastran Franc, Preserje 87, p. Radomlje, osebno izkaznico, reg. štev. 11182 (Jarše). 9795 Nedog Janez, Rožički vrli 2, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 24524, ser. štev. 0076285 (Gor. Radgona). 8738 Nedomlel Kati, Ljubljana, Kam-nogoriška 6, zdravstveno izkaznico, izdano v Kranju. 8351 Nemec Štefan, Bakovci, p. M. Sobota, delovno knjižico, ser. štev. D-240594 (Zenica). 753? Nenadovič Vlado, Gaj pri Pogra-či, Hrvatska, osebno izkaznico, reg. št. 4768, ser. št. 2450481. _ 8827 Nenadovič Vlado, Gaj pri Pogra-či, Hrvatska, zdravstveno izkaznico, št. 905581. 8828 Novak Ljudmila, Valburga 1, p. Smlednik, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8755 Novak Marija roj. Miklavčič, Osp 15, p. Črni kal, osebno izkaznico, reg. št. 5020 (Koper). __8621 Novak Stanislav, Preloka 55, p. Adlešiči, osebno izkaznico, reg. št. 7122, ser. št. 0490432 (Črnomelj) in vojaško knjižico, izdano od vojaškega odseka Črnomelj. 8692 Oblačila »Ideal«, Nova Gorica: delovno knjižico, reg. št. 1317, na ime Ropret Olga por. Pucihar, delovno knjižico, reg. št. 4120, na ime Bratuž Dominik, delovno knjižico, reg. ,št. 2345, na ime Vodopivec Iva, delovno knjižico, reg. št. 2352, na ime Slamič Zmaga, delovno knjižico, reg.' štev. 3, na ime Lovišček Marija, delovno knjižico, reg. št. 2472, na ime Mrakič Hermina, delovno knjižico, reg. št. 2425, na ime Hmeljak Savina, delovno knjižico, reg. št. 965, na ime Perše Ivica, delovno knjižico, reg. št. 2307, na ime Piščanec Pavla, delovno knjižico, reg. št. 1145, na ime Škodnik Ivanka, delovno knjižico, reg. št. 2593, na ime Schlegel Estera, delovno knjižico, reg. št. 1920, na ime Skočir Marija, delovno knjižico, reg. št. 2553, na ime Bitežnik Frančiška, delovno knjižico, reg. št. 2348, na ime Dernovšček Terezija, delovno knjižico, reg. št. 255t. na ime Vuga Celestina por. Drašček, delovno knjižico, reg. št. 2354, na ime Komel Marija, delovno knjižico, reg. št. 2347, na ime Leban Suzana, delovno knjižico, reg. št. 11427, na ime Justin Alojz, delovno knjižico, reg. št. 539, na ime Komel Ana por. Rusjan, delovno knjižico, reg. št. 2563, na ime Žerjal Marija, delovno knjižico, reg. št. 2031, na ime Pavletič Ivanka, delovno knjižico, reg. št. 928, na ime Malnič Evi ali j a. delovno knjižico, reg. št, 964, na ime Šuligoj Vida, delovno knjižico, reg. st. 4934, na ime Vuga Marija, delovno knjižico, reg. št. 546, na ime Plesničar An*, delovno knjižico, reg. št. 529, na ime Krivec Ana, delovno knjižico, reg. št. 2378, na ime Pavletič Marija, delovno knjižico, reg. H. 1107, na ime Mrak Ana, delovno knjižico, reg. št. '784, na ime Troha Marija, delovno knjižico, reg. št. 1115, na ime Kenda Vida, delovno knjižico, reg. št. 945, na ime Tinta Luciana, delovno knjižico, reg. št. 1179, na ime Ipavec Marija, delovno knjižico, reg. št. 6808, na ime Ivančič Erna, delovno knjižico, reg. št. 1251, na ime Zlatoper Lidija, delovno knjižico, reg. št. 2417, na ime Majer Angela, delovno knjižico, reg. št. 2409, na ime Bašin Zora, delovno knjižico, reg. št. 2422, na ime Čufer Ivanka por. Torkar, delovno knjižico, reg. št. 1699, na ime Hrovatin Marija por. Gorjan, delovno knjižico, reg. štev. 42, na ime Murovec Ida, delovno knjižico, reg. št. 7745, na ime Kragelj Marija, delovno knjižico, reg. št. 295, na ime Žbogar Matilda, delovno knjižico, reg. št. 153, na ime Skubin Ivanka, delovno knjižico, reg. št. 7574, na ime Samec Štefanija roj.^ Samec, , delovno knjižico, reg. št. 1181, na ime Morel Marija, delovno knjižico, reg. št. 76252, na ime Šavle Viktor, delovno knjižico, reg. št. 1240, na ime Bizjak Anica, delovno knjižico, reg. št. 124, na ime Sivec Marija, delovno knjižico, reg. št. 2509, na ime Šviligoj Jožef, delovno knjižico, reg. št. 2596, na ime Pavšič Cita por. Valentinčič, delovno knjižico, reg. štev. 45, na ime Makarovič Albina, delovno knjižico, refg. št. 2204, na ime Koren Ana, delovno knjižico, reg. št. 2376, na ime Abramič Cecilija, delovno knjižico, reg. št. 2813, na ime Vetrih Marij a-Ana, delovno knjižico, reg. št., 2420, na ime Srebrnič Olga, delovno knjižico, reg. št. 2825, na ime Mužina Kozana, delovno knjižico, reg. št. 2660, na ime Ferjančič Majda, delovno knjižico, reg. št. 1050, na ime Presker Meta, delovno knjižico, reg. št. 8626, na ime Plesničar Hektor, delovno knjižico, reg. št. 2677, na ime Rustja Pavla por. Kante, delovno knjižico,1 reg. št. 1005, na ime Kalčič Vida, delovno knjižico, reg. št. 11621, na ime Vidovič Zelma por. Devetak, delovno knjižico, reg. št. 1458, na ime Kenda Cvetka, delovno knjižico, reg. št. 2490, na ime Koršič Ana, delovno knjižico, reg. št. 2077, na ime Milost Boža, delovno knjižico, reg. št. 1814, na ime Kert Ivanka, delovno knjižico, reg. št. 685, na ime Marinič Mihaela, delovno knjižico, reg. št. 2576, na ime Vidmar Milena por. Vidmar, delovno knjižico, reg. št. 2715, na ime Vidmar Marija por. Šavle, delovno knjižico, reg. št. 163, na ime Pišljer Marija, delovno knjižico, reg. št. 2105, na ime Ipavec Dora, delovno knjižico, reg. št. 616, na ime Tomažič Tončka, delovno knjižico, reg. št. 2474, na ime Mrevlje Marija, delovno knjižico, reg. št. 2882, na ime Rijavec Jožef, delovno knjižico, reg. št. 27750, na ime Žvipelj Franc, in delovno knjižico, reg. št. 1367, na ime Gruden Emilija. 8927 Oblak Frančiška, Črni vrh 5, p. Polhov Gradec, osebno izkaznico', reg. štev. 23123/51 (Ljubljana okolica). 8639 Okoren Franc, Podbrezje 7, p. Duplje, osebno izkaznico, reg. štev. 858, ser. št. 0190168 (Kranj). 8622 Olenk Jožef, Norbedi 163, p. Škofije, osebno izkaznico. 8873 Omahen Anica, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta XVII/23, osebno izkaznico, reg. št. 15340 (Ljubljana.) 8974 Omejc Milan, Kranj, Zanova 5, zdravstveno izkaznico, številka 501244. 8623 Ornik Franc, Dvorjane 9, p. Sp. Duplek, delovno knjižico, številka 598799-3556. 8829 Ornik Ida roj. Peršak, Šoštanj, Koroška 35, osebno izkaznico, reg. št. 753, ser. št. 0759565 (Šoštanj). 8178 Ovčar Vinko, Ljubljana, Novakova 5, osebno izkaznico, reg. št. 640 (Dekanovac). 9059 Ozimek Janez, Dol. Podšumberk 6, p. Žužemberk, osebno izkaznico, reg. št. 2071, ser. štev. 0343930, in zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 243, obe izdani v Novem mestu. 7822 Pajek Franc, Ljubljana-Stožice 7, osebno izkaznico, reg. št. 8213 (Šentvid pri Stični). 8951 Pangeršič Jože, Ljubljana, Litijska cesta, osebno izkaznico, reg. št. 28965 (Brežice). 8640 Patofiziološki inštitut, Ljubljana, Zaloška 4, številke za dvig poštnih paketov 1488811-545/4 in 4158-543/60 z vsebino: Hydroxy methyl — ami-no methane — 3 kemikalije. 8888 Pavlič Lea, Ljubljana, Strmi pot 8, osebno izkaznico, reg. št. 87174. ser. št. F-010948 (Ljubljana). 8911 Pavšek Ivanka, Ljubljana, Slomškova 17, osebno izkaznico, reg. št. 14024 (Trebnje). 8714 Pečenik Lado, Dobrava 89 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 048538 (Ljubljana). 8952 Pečnik Valentin, Planina 21, p. Ljubno ob Savinji, osebno izkaznico, reg. št. 21707, ser. št. F-0445009 (Celje). 8118 Peklenk Franc, Ljubljana, Kozarje 33, evid. tablico za osebni avtomobil, znamke »Volkswagen«, št. S-414. 8715 Perharič Zora, Ljubljana, Šara-novičeva 15, osebno izkaznico (du- plikat), reg. št 111520/54 (Ljubljana). 8754 Perko Francka, Ljubljana, Opekarska 41, osebno izkaznico, reg. št. 590/60 (Ivančna gorica). 8975 Perme Marija, Ljubljana, Jurčkova pot 62, osebno izkaznico, reg. št. 790 (Ljubljana-Rudnik). 8552 Pestotnik Marija, Šmartno 8, osebno izkaznico, regis. številka 51291 (Kranj). 8976 Petek Martin, Maribor, Koroška 31, osebno izkaznico, reg. št. 30474 (Ptuj). 8917 Peternelj Ivanka, Ljubljana, Dvoržakova 3, osebno izkaznico, reg. št. 2214-50, ser. št. 0024524. 8670 Pirc Alojz, Čerina 34, p. Brežice, osebno izkaznico, reg. št. 225, ser. št. F-0726535 (Brežice). 8779 Pirnat Viktor, Ljubljana, Majke Jugovičev 8, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8977 Plahuta Franc, Hrastnik 240, osebno izkaznico, reg. št. 26016, ser. št. F-0739326 (Trbovlje). 8142 Plaveč Jožica, Breg 21, p. Novo mesto, osebno izkaznico, reg. štev. 19376 (Novo mesto). 8535 Plaveč Jožica, Breg 21, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, štev. 468159 (Novo mesto). 8534 Plehan Frančiška, Ljubljana, Zalokarjeva H, osebno izkaznico, reg. št. 27643/51 (Ljubljana). 8755 Pliberšek Franc, Šmartno na Pohorju, osebno izkaznico, reg. štev. 33073, ser. št. 0766853. 8830 Pobrić Meho, JŽ, podjetje za remont prog, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, štev. 10633 (Doboj, LR BiH). 8641 Podgornik Justin, Gojače 73, p. Črniče, osebno izkaznico, reg. štev. 45551 (Gorica). 8900 Podlesnik Jožefa, Šoštanj, Koro-tanska 9, zdravstveno izkaznico, št. 654024 (Šoštanj). 8694 Podplatan Margareta, Sp. Preloge 25, p. Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, št. 138069. 8739 Podreberšek Marija, Založe 66, p-Polzela, zdravstveno izkaznico, št. 779656 (Žalec). 8653 Pogačar Ciril, Ljubljana, Cigaletova 5, zdravstveno izkaznico, štev. 162161 (Ljubljana). 8851 Popovič Miloš, Ljubljana, Jarška 51, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8912 Poš Silvo, Bistrica 57, p. Limbuš, zdravstveno izkaznico, številka 902909. 8831 Potočnik Anica por. Matijevič, Ljubljana, Tesarska 3, osebno izkaznico, reg. št. 16532 (Ptuj). 8796 Potočnik Marija, Maribor, Kraljeviča Marka 12, osebno izkaznico, reg. št. 1283. 8832 Požgaj Elica, Maribor-Pobrežje. Mejna 34, oseebno izkaznico, reg. št-57868, ser. št. 0165748. 8833 Praprotnik Miha, Sp. Razbor 4«, p. Slov. Gradec, osebno izkaznico; reg. št. 11332. 8781 Premrov Olga, Kranj, C. Iva Slavca 5, osebno izkaznico, reg. št. 15695, ser. št. 0845005 (Kranj). 8550 Primožič Slavko, Slivice 3, p. Rakek, zdravstveno izkaznico, številka 239104 (Cerknica). 8932 Prša Martin, Ljubljana, Bokalce 4, zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 8671 Pšunder Mirko, Maribor-Radvanje, Lackova 52, prometno knjižico, št. S-12608. 8834 Puc Marija, Ljubljana, Herbersteinova 31, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 104227/53 (Ljubljana), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 25 z dne 28. VII. 1960. ker se je našla. 8716 Pucelj Ivan, Ljubljana-Rudnik 108, delovno knjižico, izdano v Slov. Gradcu. 8953 Puhan Jožef, Kobilje 100, p. Dobrovnik v Prekmurju, osebno izkaznico, reg. št. 51670, ser. št. 0133379 (Lendava). 8288 Puhič Ivan, Maribor, Šentiljska 41, osebno izkaznico, reg. št. 45642, ser. št. 0196044. 8592 Pur Franc, Šoštanj, osebno izkaznico, reg. št. 7462 (Celje). 8673 Purič Alaga, Ljubljana, Kajuhova 2, osebno izkaznico, reg. št. 2880 (Vel. Kladuša). 8852 Radič Alojz, Sp. Dule 12, p Vi-dem-Krško 1, osebno izkaznico, reg. številka 22481, ser. številka 0400791 (Krško). 5277 a Radič Marija roj. Šribar, Sp. Dole 12, p. Videm-Krško 1, osebno izkaznico, reg. št. 16641, ser. št. 0394951 (Krško). 5277 Rak Franc, Kamnica 16, p. Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št 02364 (Novo mesto). 8913 Raktelj Amalija roj. Mazi, Ilirska Bistrica, Vodnikova 13, osebno izkaznico. reg. štev. 35640. ser. štev. F-O124650 (Ljubljana ok.). 8933 Rakuša Matija, Tržič, Bečanova 15, osebno izkaznico, reg. št. 7954. ser. št. M-0198125 (Karlovac). 7778 Ravnikar Helena, Ljubljana, Langusova 47, osebno izkaznico, reg. št. 121086 (Ljubljana). 8797 Razdevšek Slavko, Polenšak 15, osebno izkaznico, reg. štev. 301446, ser. št. C-11856 (M. Sobota). 6650 Rebula Jože, Ljubljana, Župančičeva 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8853 Rendulič Ana roj. Panjan, Črnomelj, Vojinska 9, osebno izkaznico, regis. štev. 5485, ser. štev. 0488797 'Črnomelj). 8803 Rihter Marija, Izola, Gregorčiče-Va 74, prepustnico, štev. 29671 (Koper). 8560 Rinaldo Marjeta, Koroška Bela, frosvetna 1, osebno izkaznico, reg. st 109560/54 (Ljubljana). 8717 Bobek Maksimilan. Kostanjek 29. P-_Zdole, osebno izkaznico, reg. št. 18509, ser. št. 0396819 (Krško). 8695 . Robič Janez, Javorniško nabrežje P- Slov. Javornik, delovno knji-zmo, reg. št. 2459, ser. št. 522315. 8740 Rot Jože, Hrastnik 75, osebno izkaznico, reg. štev. 23708, ser. štev. 0724618 (Trbovlje). 8624 Rotar Janez, Žabja vas 25, p. Novo mesto, zdravstveno izkaznico, št. 475197 (Novo mesto). 8536 Rozman Cvetka, Ljubljana-Čruu-če, zdravstveno izkaznico, št. 205377 (Ljubljana). 8718 Rožanc Frančiška, Ljubljana, Vodnikova 169, delovno knjižico, št. 567968/102434 (Ljubljana). 8719 Rožencvet Valter, Poljčane HO, osebno izkaznico, reg. št. 62263, ser. št. 077518 (Maribor). 8625 Rožič Ivana, Sp. Tustan 12, p. Moravče, zdravstveno izkaznico, štev. 221027 (Domžale). 8756 Ruparčič Anton, Retje 71, p. Loški potok, delovno knjižico, reg. št. 14, serijska štev. 446139 (Draga-Loški potok). 7806 Sakelšek Hubert, Maribor, Ruška 99, osebno izkaznico, reg. št. 662, ser. št. 427562. 8855 SAP turist biro, Ljubljana, Sre-diška 15, prometno dovoljenje za avtobus, št. S-11287, štev. motorja 030478, št. šasije 627301. 8757 Sedej Cilka, Kranj, škofjeloška 55, osebno izkaznico, reg. št. 15125 (Kranj). 8934 Sedeljšak Leopold, Dol pri Hrastniku 131, evidenčno tablico, številka S-125. 8643 Simonič Peter, Ljubljana, Vodovodna 3, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8720 Sitar Jože, Visoko 70 pri Šenčurju, evid. tablico za avtomobil, št. S-2758 znamke »DKW«. 8674 Slaček Genovefa, Drvanja, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. štev. 120129/11, ser. štev. 0069124 (Radgona). 8654 Slokar Bojan, Kočevje, Podgorska 18, osebno izkaznico, reg. št. 82609/ 52 (Ljubljana) in prometno knjižico za motorno kolo, znamke »Puch-To-mos«, št. S-10444. 8954 Smodiš Ana, Gorenja vas 19, p. Podkum, osebno izkaznico, reg. št. 37038, ser. štev. F-0750548 (Trbovlje). 8525 Smolič Ivana, Gor. Ajdovec 4, p. Dvor, osebno izkaznico, reg. štev. 20615 (Novo mesto). 8537 Sobočan Rozalija, Poljane 75, p. Ljubljana-Šentvid, osebno izkaznico, reg. št. 23646 (Medvode). 8889 Soklič Alenka, Ljubljana, Breg 22, spričevalo 1. razreda gimnazije, izdano v Ljubljani leta 1960. 8978 Soršak Franc, Sp. Polskava 135, p. Pragersko, zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 8920 Sotlar Viktorija, Račiča 40, p. Loka pri Zidanem mostu, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8602 Spevan Marija, Maribor, Šentiljska 49/a, osebno izkaznico, reg. št. 276. ser. št. 0304790. 8595 Starc Alojzija roj. Bizjak, Lomno 23. p. Videm-Krško, osebno izkazni- co, reg. št. 36410, ser. štev. 0380720 (Krško). 8783 Starič Rudolf, Rakovnik 14, p. Šentrupert, osebno izkaznico, reg. št. 17352, ser. št. 0340911 (Novo mesto). 8441 Starič Rudolf, Rakovnik 14, p. Šentjernej, osebno izkaznico, reg. št. 17352 (NoVo mesto). 8798 Starič Zdenka, gradbeno industrijsko podjetje »INGRAD«, Celje, Ljubljanska 16, osebno izkaznico, reg. štev. 8325, ser. štev. 0819026 (Kranj). 8784 Stele Anica, Podboršt 8, p. Komenda, zdravstveno izkaznico, štev. 211568 (Kamnik). 7860 Sternad Karel, Maribor, Vrstov-škova 4 a, osebno izkaznico, reg. št. 488, ser. št. 425588. 8394 Stopar Nada roj. Pegan, Sv. Lucija, Kampolin 128, preklic o izgubljen; osebni izkaznici, reg. številka 34564 (Koper), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 28/60, ker se je našla. k 7953 Strah Leopolda, Ljubljana, Pokopališka 3, osebno izkaznico, reg. št. 60982/51 (Ljubljana). 8890 Suša Rudi, Trbovlje, Gimnazijska 22, zaključno spričevalo industrijske kovinarske šole STT, izdano leta 1957/58. 8543 Sušnik Mihael, Ljubljana, Dolni-čarjeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 10038 (Kamnik). 8758 Šabič Tatjana, Ljubljana, Križev-niška 7, osebno izkaznico, reg. štev. 473 (Ljubljana). 8721 Šalamon Štefan, Dol. Slaveči 82, p. Grad, zdaj Vel. Otok 28, p. Postojna, preklic o izgubljeni vojaški knjižici, objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 20 z dne 16. VI. 1960, ker se je našla. 8146 Šimunkovič Hinko, Zadružni servis, Koper, zdravstveno izkaznico, št. 842087 (M. Središče). 7221 Šinkovec Pavle, Tisovec 13, p. Struge, zdravstveno izkaznico, štev. 171053 (Ljubljana). 8553 Šinkovec Slavko, Litija, osebno izkaznico, reg. št. 17426 (Litija). 8603 Šircelj Marija, Zagorje ob Savi 21, osebno izkaznico, reg. štev. 2153 (Ljubljana). 8854 Šivic Viktor, Studenčice 22, p. Les-ce-Bled, zdravstveno izkaznico, št 538508. 8147 Škof Matevž, Ljubljana, Sp. Hrušica 26, osebno izkaznico, reg. štev. 94565/1 (Ljubljana). 8722 Škofca Marija, Trbovlje, Pod Ostrim vrhom 35, delovno knjižico, št. 263883/6852 (Trbovlje), 8544 Škrbec Franc, Koprivnica, osebno izkaznico, št. 0414054 (Krško). 8785 Škrget Anton, Dol. Bistrica 97, p. Črenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 300. 8837 Škrget Anton, Dol. Bistrica, p. Črenšovci, zdravstveno izkaznico, št. 276758. 8836 Šmigoc Matilda roj. SvenŠek, Vel. Varnica 20, p. Zg. Leskovec, osebno izkaznico, številka 55567 (Ptuj). 8786 Smirer Anton, Domajinci 52, p. Cankova, osebno izkaznico, reg. št. kmetijskega zavarovanja, številka 375277. 8626 Smirer Jožef, Domajinci 52, p. Cankova, osebno izkaznico, reg. št 21046, ser. št. 0102756. ' 8627 Soštarec Karel, Vel. Polana 111, p. Crenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 30946, ser. štev. 0112656 (Murska Sobota). 8697 Stici Herman, Beltinci 32, prometno dovoljenje, reg. št. 24811 (M. Sobota). 8526 Štrucl Franc, Sremič 14, p. Videm Krško, invalidsko izkaznico za znižano vožnjo, št. 61897. k 7862 Štrukelj Egon, Ljubljana, Vodnikova 10, osebno izkaznico, reg. štev. 6429 (Jastrebarsko). 8855 Štrumbelj Fani, Ljubljana, Hrenova 17, spričevalo trirazredne trgovske gremijalne šole, izdano leta 1942 v Ljubljani. 8644 Štular Nevenka, Ljubljana, Endli-barjeva 15, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8675 Štupnik Alojzija, Vel. Račna 12, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 4117 (Grosuplje). 8979 Šuštar Peter, Železarna, Jesenice na Gor., zdravstveno izkaznico, številka 335893. na ime Škrinjar Francka. 8680 Šuštaršič Terezija roj. Vintar, Semič 59, osebno izkaznico, reg. štev. 10251, ser. številka 0493561 (Črnomelj). 7622 Tajčman Ana, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta 11/38, osebno izkaznico, reg. št. 19895 (Novo mesto). 8799 Tajništvo za notranje zadeve OLO Maribor, evid. tablico, št. S-6417. 8838 Tavčar Sonja, Ljubljana, Beethovnova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 104612 (Ljubljana). 8914 Terenski odbor ZB NOV, Ljubljana, Kodeljevo, okroglo štampiljko z besedilom: Terenski odbor Zveze borcev NOV Kodeljevo Ljubljana. 8723 Terškan Anica, Ljubljana, Malejeva 23, osebno izkaznico, reg. štev. 85016/52 (Ljubljana). 8724 Tešar Marija, Podjetje kamnolom Verd, delovno knjižico, reg. št. 20864. ser. št. C-137893. 8699 Todorovski Vasil. Maribor, Ruška 77, zdravstveno izkaznico, številka 164722. 8490 Tomažič Viktorija, Škofljica 95, osebno izkaznico, reg. štev. 20477 (Ljubljana). 8645 Tošnjak Anica. Ljubljana, Koroška 14. zdravstveno izkaznico, štev. 038800 (Ljubljana). 8759 Trbovšek Štefka, Bele vode 32, p. Šoštanj, osebno izkaznico, reg. štev. 456, serijska številka F-0759768 (Šoštanj). 5609 Trebše Marija roj. Rački, Ljubljana, Švabičeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 21060 (Ljubljana). 8604 Tretjak Ivan, Podgrad 5, p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 13803, ser. št. 0566513. 7898 Trgovski obrat »Vino Gorica«, Solkan, p. Nova Gorica, evid. tablico za tovorni avtomobil, znamke »TAM-4500«, št. S-9629. 8528 Trgovsko podjetje »Vipava«, Vipava, prometno knjižico za tovorni avtomobil znamke »Commer«, evid. tablico, štev. 7952. št. motorja TAM 20423, št. šasije 18-BL-17248. 8182 Troha Albin, Ljubljana, Tomačevska H a, zdravstveno izkaznico, št. 673951 (Kočevje). 8676 Trpin Jože, Dol. Dole 21, p. Škocjan pri Novem mestu, osebno izkaznico, reg. št. 28549, ser. št. 0515649 (Novo mesto). 8656 Trtnik Feliks, Ljubljana, Cesta dveb cesarjev 169, delovno knjižico, izdano v Ljubljani. 8725 Ujčič Jože, VFbovo 53, p. Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, reg. štev. 9465 (H. Bistrica). 8787 Unetič Franc, Vrbovska vas 25, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 27369, ser. številka 0405679 (Krško). 8760 Uranič Stane, Kranj, Smledniška 108, zdravstveno izkaznico. 8628 Urbančič Marija, »Javor«, obrat I, Pivka, zdravstveno izkaznico, štev. 767972 (Koper). 8290 Urbič-Kokol Dušica, Koper, Semedela II, blok VI/II, osebno izkaznico, reg. št 30513 (Koper). 8527 Uršič Konrad, Maribor, Tržaška 2, osebno izkaznico, reg. št. 68604, ser. št. 0168946. 890i\ Varga Alojz, Filovci 33, p. Bogojina, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 583965 (M. Sobota). 8445 Vesel Janez, Hrib 21, p. Loški potok, zdravstveno izkaznico, številka A-306701. 8149 Vindiš Marija, Pragersko 25, osebno izkaznico, reg. št. 41072, ser. št. 0880270. 8859 Vintar Marija, Nova vas 72, p. Markovci, osebno izkaznico, reg. št. 15974, ser. št. 0277756 (Ptuj). 8902 Vire Franc, Novo mesto, Pugljeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 15157 ser. št. 0517809 (Novo mesto). 8538 Vode Jože, Ljubljana, Gradišče 13, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8980 Vranetič Franc, Leskovec pri Krškem 5, zdravstveno izkaznico, št. 604037. 8444 Vrčko Franc, Sp. Kapla 12, p. Kapla, osebno izkaznico, reg. št. 52927, ser. št 0188811 (Maribor). 8276 Weiss Ana, Maribor, Splavarski prehod 7, osebno izkaznico, reg. št. 35073, ser. št. 0042009. 8840 Zajšek Olga, Ljubljana, Vavpeti-čeva 4, osebno izkaznico, reg. štev. 135090 (Ljubljana). 8726 Zalokar Jožef, Trboje 60, p. Smlednik, osebno izkaznico, reg. številka 1786, ser. št. 0827675 (Kranj). 8219 Zaverski Helena, Maribor, Tržaška 48, osebno izkaznico, reg. št. 74054, ser. št. 0416914. 8595 Zelenko Marija, Podvinci 64, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. št 50957, ser. št. 0258577. 8277 Zemljič Jože, Ljubljana, Vodovodna 96, osebno izkaznico, reg. št 14219 (Kočevje). 8761 Zevnik Anka, Zg. Kašel 62, p. Ljubljana-Pplje, zdravstveno izkaznico, št. 821629 (Bori). 8955 Zgonc Jože, Ljubljana, Šmartinska 64 b, zdravstveno izkaznico, številka 242493 (Cerknica). ^ 8891 Zidarič Ana, Maribor, Ertlova 14, zdravstveno izkaznico, št. 377291. 8841 Ziherl Frančiška, Sr. Bitnje 63, p. Žabnica, zdravstveno izkaznico, št. A-516453 (Kranj). 8561 Znoj Angela, Sostro 85, p. Dobru-nje, osebno izkaznico, reg. št. 466 (Ljubljana ok.). * 8981 Zobec Stanislav, Prigorica 66, p. Dolenja vas pri Ribnici, osebno izkaznico, reg. štev. 14556, ser. štev. F-0560S66 (Kočevje). 8874 Zonik Anica, Meljski hrib 35, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 51458, ser. št 0033556. 8842 Zonik Franc, Meljski hrib 55, p. Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 56068, ser. št. 0192940. 8843 Zorger Ana, Stavešinci 17, p. Sp. Ivanjci, osebno izkaznico, reg. št. 17075/5 ser. št. G-0074085 (Radgona). 8562 Zrim Franc, Hrašče 50, p. Postojna, osebno izkaznico, reg. štev. 155 (M. Sobota). 8921 Zupan Albina roj. Kern, Kranj, Likozarjeva 4, osebno izkaznico, reg. štev. 1228, ser. štev. 0186538 (Kranj). 8404 Zupan Friderik, Kovor 75, p. Križe, spričevalo III. letnika vajenske šole za razne stroke, izdano v Kranju leta 1960. 8915 Zupan Pavel, Ljubljana, Cesta v Mestni log 43, osebno izkaznico, reg. št 61270/51 (Ljubljana). 8762 Zupančič Danica, Ljubljana-Beži-grad 5, osebno izkaznico, reg. štev. 68895 (Ljubljana). 8856 Zupančič Jelka, Gor. Straža 74 pri 1 Novem mestu, zdravstveno izkaznico, št 71-482119 (Novo mesto). 8539 Zupančič Marija, Pece 16, p. Grosuplje, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 8956 Žabkar Silva, Ljubljana, Gradišče 14, zdravstveno izkaznico, št. 571257 (Krmelj). 867? Žagar Jožefa, Češnjice 26, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. štev. 12645 (Ljubljana). 8800 Žigon Ivana, Ljubljana, Na peči 35, zdravstveno izkaznico, številka 076943 (Ljubljana). 8605 Žigon Stane, Ljubljana, Cankarjeva 2/II, osebno izkaznico, reg. št 6393 (Kočevje). 895? Žvan Marica, Blejska Dobrava 2. osebno izkaznico, reg. št. 242, ser-št. 0389152 (Jesenice). 8935 Izdaja »Uradni Ust LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v L1 ubijani