ltth. 1923, al Ihe Past Offfae •* Ctoreland. Ohio. Under Ihe Aet ef Auort MIh. ltlt. Aeeepte* for Maltef >t Snedal Bele ef Man Prevtded f« te Seetlei UM. Act ef OctolMr
--- ■ - ■ ————^--- . .

OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Srd. 1917. Anthorizfd on May SSnd. 1911
ZAPISNIK
DVAJSETE REDN& KONVENCIJE K. S. K. JEDNOTE, VRŠEČE SE V CHICAGU, ILL., od 17. do 22. AVGUSTA;1942
V smislu sklepa zadnje ali 19. konvencije, vršeče se leta 1938 na Eveleth-u, Minn., je bila nastopna ali 20. redna konvencija sklicana, da se ima pričeti z dnem 17. avgusta tekočega leta v mestu Chicago, lil. Prostor za to glavno zborovanje je bil izbran v dvorani šole sv. Štefana.
PRVA SEJA, 17. AVGUSTA DOPOLDNE
Ob določenem času ali dnevu 17. avgusta ob 9:10 dopoldne, se je zbral glavni odbor in od društev poslana delegacija v zborovalni dvorani.
Glavni predsednik brat John Germ otvori zborovanje ob 9:10 zjutraj.
Brat John Terselich, predsednik konvenčnega pripravljalnega odbora pozdravi navzoče zborovalce v iskrenih besedah.
Častiti gospod duhovni vodja, Rev. Mathew Butala moli.
Glavni predsednik pozove navzoče zborovalce k prisegi zvestobe ameriški zastavi, kar se izvrši.
Nato sledi čitanje imen glavnih uradnikov in odbornikov: Častni predsednik Frank Opeka, glavni predsednik John Germ, prvi glavni podpredsednik John Žefran, drugi glavni podpredsednik Math Pavlakovich, tretji glavni podpredsednik Joseph Lekšan, četrti glavni podpredsednik Mike Cerkov nik peta glavna podpredsednica Johana Mohar, šesti glavni podpredsednik George Pavlakovich, glavni tajnik Jožef Za lar, pomožni glavni tajnik Louis Zeleznikar, glavni bla gajnik Matt F. Slana, glavni duhovni vodja Rev. Mathew Butala.
Nadzorni odbor: George J. Brince, predsednik; Mary Polutnik, Frank J. Lokar, John Pezdirtz, Mary Hochevar.
Finančni odbor: Frank Go-spodarich, Martin Shukle, Rudolph G. Rudman.
Porotni odbor: John Decman, predsednik; Joseph Russ John Oblak, William F. Kompare.
Urednik in upravnik Glasila*
Ivan Zupan, in vodja atletike Joseph Zorc.
Temu sledi čitanje delegatov in delegatinj, in sicer-	M.
Društvo št. 1, Chicago, lil.: Terselich John, Prah John, Banich Frank, Zvezich John, Kochevar John.
Društvo št. 2, Joliet, 111.: Cernovich John, Kosmerl Louis, Martincich Louis, Verbiscer Math, Kochevar Anton in Jevitz John.
Društvo št. 3, Joliet, 111.: Hochevar Andrew.
Društvo št. 4, Tower, Minn.: Nemanich George.
Društvo št. 5, La Salle, 111.: Baznik Joseph.
Društvo št. 7, Pueblo, Colo.: Boitz Frank, Godec Albert, Steblaj Louis, Krasovec Martin, Mikatich Nicholas, Wodi-shek Anthony in Starr John F.
Društvo št. 8, Joliet, HI.: Duša Franfk.
Društvo št. 11, Aurora, lil.: Verbic August C.
Društvo št. 12, Forest City, pa.: Sever Francis L;
Društva št. 51-13, Biwabik, Minn., Urick Edward.
Društvo št. 14, Butte, Mont.: Malesich Anton.
Društvo št. 15, Pittsburgh, Pa.: Malich Mathias.
Društva št. 221, 17 in 16, Virginia, Minn.: Lakner Matt.
Društvo št. 20, Ironwood, Mich.: Schutte Martin.
Društvo št. 23, Bridgeport, O.: Roth John S.
Društvo št. 25, Cleveland, O.: Strniša Anton, Nemanich Joseph J., Zupan Stanley, Kraje Louis J.
Društvo št. 29, Joliet, 111.: Kambic Anton, Rozich Joseph, Lekan John, Kuzma Rev. Geo., Ancel Edward, Težak Martin.
Društvo št. 30, Calumet, Mich.: Kastelic John, Spreit zer John.
Društva št. 235 in 32, Enum-claw, Wash.: Chacata John
Društvo št. 38, Kansas City, Kans.: Kalic Frank.
Društvo št. 40, West Hibbing Minn.: Zaiz Joseph.
Društvo št. 41, Pittsburgh, Pa.: Weselich George.
Društvo št. 42, Steelton, Pa.:
Krasovic J o s e p h, Kočevar Frank.
Društva št. 10 in 43, Anacon-da, Mont.: Kriskovich John,
Društvo št. 44, South Chicago, 111.: Kompare Edvvard F. Juvancic Frank.
Društva št. 69 in 45, East Helena, Mont.: Sasek Joseph

Pa.: Rogina Klatherine, Solomon Anna, Lokar Frances.
Društvo št. 85, Lorain, O.: Jevec Frances.
Društvo št. 86, Ročk Springs, Wyo.: Potochnik Theresa.
Društvo št. 87, Joliet, 111.: Krall Mathew.
Društva št. 92, 73, 90, South Omaha, Neb.: Koranare Frank.
gl. odbor k. s. k. j. za l. 1943 -1946
Društvo št. 47» Chfcdgo, III.: Mladich Leo Sr.
Društvo št. 50, Pittsburgh, Pa.: Mravinc Math, Dolmovich Joseph, Stajduhar John, Kroteč George, Vidina Frank, Flajnik Nick.
Društvo št. 52, Indianapolis, Ind.: Velikan Frank, Dezelan Frank, Fon Henry.
Društvo št. 53, North Chicago, 111., Slana Math Sr., Zupec Martin Jr., Ogrin Frank Sr..
Društvo št. 55, Crested Butte Mont.: Zakraysek Matt.
Društvo št. 56, Leadville, Colo.: Trunk Rev. George, Zalar Anton M., Kaplan Anton.
Društvo št. 57, Brooklyn, N. Y.: Žagar Jack.
Društva št. 95 in 58, Brough-ton in Haser, Pa.: Nimajo.
Društvo št. 59, Eveleth, Minn.: Habyan John, Kausek Rev. John, Kvaternik Frank, Debeljak Jennie, Intihar Louis.
Društva št. 60, 97, 154, 75, La Salle, 111., Anton Horzan.
Društvo št. 61, Youngstown, O.: Staresinic George.
Društvo št. 63, Cleveland, O., Oman Rt. Rev. J. J., Simoncic Louis, Kovach Joseph, Shuster Louis, Resnik Jakob.
Društvo št. 64, Etna, Pa.: Trdina Nicholas, Skrbin Stanko.
Društvo št. 65, Milwaukee, Wis., Gorenc Ignac, Maierle Paul.
Društvo št. 70, St. Louis, Mo. Skoff Anton J.
Društvo št. 72, Ely, Minn.: Fink Ignatz Sr., Mehle John, Tratnik Frank.
Društva št. 189, 74: Springfield, 111.: Kuznik Louise.
Društvo št. 77, Vandling, Pa. Poterjoy Frank.	t
Društvo št. 78, Chicago, lil.: Pichman Karoline, Kobal Pauline, Kozek Lillian.
Društvo št. 79, Waukegan, 111.: Hladnik John, Cankar John Sr.
Društvo št. 80, South Chicago, 111.: Likovich Louise, rinoff Anna.
Društvo |t 81, Pittsburgh,
Glavni predsednik: JOHN GERM, Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, Chicago, 111. Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH, Pittsburgh, Pa.
Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKŠAN, Barberton, O. Četrti podpredsednik: MIKE CERKOVNIK, E!y, Minn. , _	P*ta podpredsednica: JOHANA MOHAR, Sheboygan, Wis.
Druslvo it 51, WifklnsburgTfŠesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, Denver, Colo.
Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, Joliet, 111. Pomožni tajnik: LOUIS 2ELEZNI1KAR, Joliet, IU. Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, Joliet,.111. Vrhovni zdravnik: še ni izvoljen.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: GEORGE J. BRINCE, Eveleth, Minn.
I.	nadzornica: MARY E. POLUTNIK, Lorain, O.
II.	nadzornik: FRANK LOKAR, Pittsburgh, Pa.
III.	nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, Cleveland, O.
IV.	nadzornica: MARV HOCHEVAR, Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR: FRANK J. GOSPODARIC, Joliet, 111. MARTIN SHUKLE, Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, Wilkinsburg, Pa.
POROTNI ODBOR: Predsednik: JOHN DBCMAN, Pittsburgh, Pa. 1 porotnica: MARY KOSMERL, Chisholm, Minn.
II.	porotnik: JOSEPH RUSS, Pueblo, Colo.
III.	porotnik: JOHN OBLAK, Milwaiikee, Wis. IV porotnik: JOHN TERSELICH, Chicago, 111.
V.	porotnik: JOHN BEVEC, Strabane, Pa. VI porotnik: LUKA MATANICH, So. Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, North Chicago, 111.
NAČELNICA ŽENSKE AKTIVNOSTI IN MLADINSKEGA ODDELKA JEAN M. TEŽAK, Joliet, 111.
Prihodnja konvencija se vrši leta 1946 v Pueblo, Colo.
Pa.: Habich Fr. J. Sr
Društvo št 92, Pittsburgh, Pa., Petrcich Mary.
Društvo št. 93, Chisholm, Minn.: Komidar John Sr., Ve-rant Joseph Sr., Tekautz Frank.
Društva št. 122, 94, Kemmerer, Wyo., Podlesnik Steve.
Društvo št. 98, Rockdale, Hi. Kuhar Ludwig.
Društvo št. 101, Lorain, O.: Cerne Michael.
Društvo št. 103, West Allis, Wis.: Klozlevcar Anton F.
Društvo št. 104, Pueblo, Colo.: Kocman Mary, Princ Anna.
Društvo št. 105, New York, N. Y.: Toncich Jennie.
Društvo št. 108, Joliet, lil.: Težak Jean M., Cohil Mary, Golobich Mary, Terlep Mary M. ^
Društva št. 158, 109, West Aliquippa, Pa., Derglin Frances.
Društvo št. 110, Barberton, O.: Smole Frank, Decman Frank.
Društvo št. 111, Barberton, O.: Nagel Jennie, Smrdel Frances.
Društvo št. 112, Ely, Minn.: Spreitzer Joseph.
Društvo št. 113, Denver, Colo.: Znidarsich Bostian, Kra-sovich Andy.
Društvo št. 114, Steelton, Pa.: Simonic Anna.
Društvo št. 115, Kansas City, Kans.: Zupan Josephine, Vis-cek Mary.
Društva št. 214, 238,167, 118, Little Falls, N. Y.: Gartner Fr.
Društvo št. 119, Rockdale, 1.: Wolz Agnes. Društvo št. 120, Forest City, : Osolin Paulinne, Zalar Margaret, Pristavec Mary, Turk Mary.
Društvo št. 123, Bridgeport, : Luko Mary.
Društvo št. 127, Waukegan, IU.: Cepon Mary, Tercek Frances,, Drobnic Frances. Društva št. 121, 204, 128, Et-Pa.: Jones Barbara.
Društvo št. 131, Aurora, Minn., Glavan Frank.
Društva 83, 126,124, 132, Ar-ma, Kans.: Cukjati Jacob.
Društvo št. 134, Indianapolis, Ind.: Kos Antonia.
Društvo št. 135, Gilbert, Minn.: Tusar Frank.
Društvo št. 136, Willard, Wis., Gosar Frank.
Društvo št. 139, La Salle, 111.
Klopcic Anna.
Društvo št. 143, Joliet, HI.:
Avsec Joseph.
Društvo št. 144, Sheboygan, Wis.: Udovich John, Francis
Louis.
Društvo št. 145, Beaver
Falls, Pa.: Skacan Peter
Društvo št. 146, Cleveland,
O.: Kaplan John J., Kenik Joseph.
Društva št. 246, 186, 147, Rankin, Pa.: Lukac Frances.
Društvo št. 148, Bridgeport, Conn.: Piczko Stephen, Mala-secs Joseph.
Društvo št. 150, Cleveland, O.: Pučell Mary, Lekan Theresa, Debelak Antonia.
Društvo 152, South Chicago, 111.: Markovic Fabijan, Mata-nic Luka.
Društvo št. 153, Strabane, Pa.: Bevec John, Kirn Frank.
Društvo št. 156, Chisholm, Minn.: Kosmerl Mary, Baraga Augusta.
Društvo št. 157, Sheboygan, Wis.: Ribich Frances, Gergisch
Agnes, Eržen Mary.
Društvo št. 160, Kansas City, Kans.: Zakrajsek Agnes
Društvo št. 161, Gilbert, ' Minn., Semeja Mike Sr.
Društvo št. 162, Cleveland, O.: Mally Helen, Macerol Frances, Orazem Frances, Kuhar Marjanca, Mlakar Louise, Otoničar Mary, Peterlin Mary.
Društvo št. 163, Pittsburgh, Pa.: Brozenič Matt, Kalpich George, Ban John.
Društvo št. 164, Eveleth, Minn.: Masel Gabriela.
Društvo št. 165, West Allis, Wis.: Windishman Josephine, Petrich Mary.
Društvo št. 166, South Chicago, 111.: Peterlich John.
Društvo št. 168, Bethlehem, Pa.: Kuhar Charles M.
Društvo št. 169, Cleveland, O.: Šimenc Louis, Zlate Mike, Rudman Anton, Svetek August F., Kožar Joseph, Trcek John, Matoh Frank, Zagorc • Stan-ley, Sulen Jennie.
Društvo št. 170, Chicago, 111.: Kolenko Veronica.
Društvo št. 171, New Duluth, Minn., Mrak Joseph J.
Društvo št. 172, Cleveland, O., Hosta Mary.
Društvo št. 173, Milvvaukee, Wis.: Velkovrh Antonia.
Društvo št. 174, Willard, Wis.: Gosar Mary.
Društvo št. 178, 179, 220, Argo, 111.: Poljak John.
Društvo št. 176, Detroit, Mich.: Madronich Paul.
Društvo št. 181, Enhaut, Pa.* Kastelic Katie.
Društvo št. 183, Ambridge, Pa.: Peltz Stella M.
Društva št. 188, 185, Bulger, Pa.: Yenko Steve.
Društvo št. 187, Johnstown, Pa.: Bukovec Peter.
Društvo št. 190, Denver, Colo, Cec Amelia.
Društvo št. 191, Cleveland, O.: Ropret Matilda.
Društvo št. 193, Cleveland, O.: Kogovsek Margaret, Susel Frances.
Društvo št. 194, Strabane, Pa.: Mohorich Frances.
Društva št. 133, 196, Prosen Theresa, Gilbert, Minn.
Društva št. 198, 251, 202, Ti-sel Mary, Virginia, Minn.
Društvo št. 203, Ely, Minn.: Spreitzer Katherine.
Društvo št. 206, South Chicago, 111.: Mahovlich Agnes.
(Delje na a rtrenU _____
NO. 34 — ŠTEV. 34
VOLUME XXVIII — LETO XXVIII.
CLEVELAND, O., 26. AVGUSTA (AUGUST), 1942
Druitvo it 807, Maple Heights, O.: Kastelic Louis. 3 Druitvo it. 208, Butte, Mont. Eltz Johanna.
Druitvo It. 196, 216. 210, Pa vlik Frank, Universal, Pa.
Društva it 882, 842, 211, Gregorich Frances, Chicago, 111.
Društva št. 180 in 213, Godec Ann, Colorado Springs, Colo.
Društva it 197, 217, .Drobnick Joseph, Salida, Colo.
Društvo št. 218, Laurium, Mich., Kovacic Cecilia.
Društvo št. 219, Euclid, O.: Zdešar Terezija.
Društva 241, 222, Slapnichar Anna.
Društva št. 248, 260, 224, Kavas Theresa.
Društvo št. 226, South Chicago, 111.: Ban Louise.
Društvo št. 226, Cleveland, O., Fabian Frank.
Društvo št. 236, San Francisco, Cal.: Knez Josephine.
Društvo št. 237, Milwaukee, Wis.: Pechauer Agnes.
Društva št. 184, 243, Casser-man Christine.
Društva št. 84, 88, 182, 249, Prazen Charles.. . Število prisotnih glavnih
uradnikov in uradnic ... 25
delegatov ................150
delegatinj................86
Skupaj .......A... ....260
Glavni predsednik imenuje v poverilni odbor sledeče brate in sestre. Martin Težak, predsednik; Louis Steblay, Frank Deželan, Josephine Z u p a n, j
slovenske
Ameriki, da smernice in eilje poslovanja si
bodoča štiri leta.
Ob tej priliki je dana kot glavnemu predsedniku ia-
redno velika čast in privilegija, da zamorem v imenu glavnega odbora in nad 88 tisoč članstva KSKJ pozdraviti slavno delegacijo 20. konvencije KSKJ. Bodite mi torej iskreno pozdravljeni in dobrodošli.
Iskrena želja, ki sem jo izra zil ob zaključku zadnje konvencije v Eveleth, Minn., namreč da bi želel pozdraviti delegacijo 20., oziroma današnje konvencije v imenu 40 tisoč članstva KSKJ, se mi sicer ni izpolnila, ni kriv zato nikdo izmed nas, ampak krive so bile brezdelne razmere, ki so vladale v letu 1938 in 1939, in kriva je svetovna vojna, ki je z napadom na Pearl Harbor zajela tudi našo demokratično in miroljubno novo domovino Združene države ameriške, smo z našim rezultatom lahko zadovoljni, kajti ob dtvoritvi zadnje konvencije je štela naša Jednota 36,419 članstva obeh oddelkov, in danes ob otvoritvi 20. konvencije pa šteje 38,200 članov in članic. Za ta veKki napredek gre največja zahvala krajevnim društvom, in vam agilnim zastopnikom in zastopnicam, ki ste se v času zadnjih tri in pol let tako požrtvovalno odzvali klicu, pozivu in prošnjam glavnega odbora, ko. vas , te v kampanjskih turah osebno n pismeno navduševal in spodbujal, da ste šli med narod ter pridobivali naši Jednoti novih
▼ kovnik, Ely, Druitvo it
John Kastelic, Katherine! moči, nove energija, novih vi-
Spreitzer, Joseph Sasek, Jennie Toncich, Helen Mally, Joseph Dolmovich, Josephine Windishman.
Sledi odmor, da zamore poverilni odbor pregledati pove-rilnice delegatov in delegatinj.
Brat Martin Težak, predsednik poveril nega odbora, poroča sledeče:	. .. J
"Vaš poverilni odbor, imenovan po sobratu glavnem predsedniku K. S. K. Jednote je natančno pregledal vse poverilne liste in pronašel, da so iste v točnem redu in vsled tega vaš odbor predlaga, da se delegate in delegatinje prizna pravo-močnim zastopnikom in zastopnicam 20. redne konvencije K. S. K. Jednote.
"Za poverilni odbor:
Martin Težak, predsednik; Helena Mally, Josephine Win-dishman, John Kastelic, Josephine Zupan, Jennie Toncich, Katherine Spreitzer, Joseph Dolmovich, Joseph M. Sasek, Frank Deželan in Louis Stebla j."
Predlagano in podpirano, da se poročilo poverilnega odbora sprejme. Sprejeto, nakar brat glaviii predsednik otvori kon-venčno zborovanje ob 10:40 dopoldne.
Predlagano in podpirano, da se zborovanje in poslovanje 20. redne konvencije K. S. K. Jednote proglasi pravomočnim; sprejeto, nakar brat glavni predsednik imenuje zapisnikarjem sledeče: za slovenski del Anton F. Kozleuchar, št 103, West Allis, Wis., in John Trcek, št. 169, Cleveland, O.; za angleški del, Mrs. Mary Kosmerl št. 156, Chisholm, Minn., in Miss Frances Lokar, št. 81, Pittsburgh, Pa.
Sledi čitanje in zasedanje delegatov in delegatinj po številkah društev.
Brat predsednik uradno pozdravu zborovalce ter poda sledeče poročilo:
"Častiti in spoštovani sobratje, duhovni vodja in drugi gospodje duhovniki! Dragi mi sobratje in sosestre glavni odborniki in odbornice, cenjeni mi bratje in sestre delegati in delegatinje in častni gostje 20. konvencije KSKJ. V smislu sklepa zadnje konvencije smo se danes točno po štirih letih zopet zbrali zastopniki in zastopnice prve in najstarejše
rov, pod znanim geslom: Vse za vero, dom in narod.
Z iskreno kooperacijo od strani celokupnega glavnegr. odbora, in kooperacijo krajevnih društev, njih uradnikov in veliko število posameznih članov in članic, je bilo omogočeno, da se je dosegel tako lep napredek v članstvu kakor tudi v financi. Zato pa bratje in sestre, v mojem lastnem imenu v imenu glavnega odbora, ki je tukaj pričujoč in v imenu celokupnega članstva, najlepša za hvala vsem onim, ki so deloval in pripomogli za porast in pro cvit K. S. K. Jednote.
Prvič v zgodovini KSKJ ima mo med seboj v svoji sredi da nes častne goste, oziroma čast ne delegate in delegatinje, ki so si to čast zaslužili s svojo posebno pridnostjo in neumor nim delovanjem za KSKJ do segli in celo prekoračili pred pisano kvoto nove zavarovalni ne, ter s tem pridobili čast biti prisotni pri otvoritvi današnje konvencije kot naši č a s t n gostje. Prav in primerno je da se te pridne Jednotarje in Jednotarice poimensko predstavi celi zbornici, da jih osebno spoznate. Z njihovo požrtvovalnostjo so omogočili, da je teh 28 naših narodnih delavcev pridobilo ogromno svoto nove zavarovalnine v skupnem znsku $819,000. Tudi Glasilo s primerno reklamo je veliko pripomoglo v vseh naših kampanjah. Zato pa čast, komur čast!
Imena častnih delegatov, ozi roma gostov so:
Društvo št. 1: John Terselich in John Prah, Chicago, lil
Društvo št. 2: Louis Martincich, Robert Kosmerl in John Cernovic, Joliet, 111. *
Društvo št. 7: John Germ, Pueblo, Colo.
Društvo št. 29: John Gregorich, Joliet, 111.
Društvo št. 53: Joseph Zore, North Chicago, 111.
Društvo št. 55: Matt Zakrajšek, Crested Butte, Colo.
Društvo št. 56: Joseph Kaplan, Leadfille, Colo.
Društvo št. 59: John Habjan, Eveleth, Minn.
Društvo št. 63: Anton Kordan, Cleveland, O.
Društvo št. 65: Ignac Gorenc, Milvvaukee, Wis.
Društvo št. 72: Mike Cer-
n___>i„. «i m * Tohn Hlad*
Društvo st.	** "T
nik in John A Cankar, North Chicago, IU.
Društvo št. 108: Antonia Struna, Joliet W-
Društvo št. 168: Dorothy Chesnik in Joe Chesnik, Strabane, Pa.
Društvo št. 163: Matt Brozenič, Pittsburgh, Pa.
Društvo št. 166: Mary Petrich, West Allis, Wis.
Društvo'št. 169: John Pezdirtz, Anton Rudman in Mike Zlate, Cleveland, O.
Društvo št. 181: Dorothy Dermesh, Steelton, Pa.
Društvo št. 203: Katherine Spreitzer, Ely, Minn.
Marsikaj se je izpremenilo od zadnje konvencije. Med nami ne vlada ono veselo ra«po-loženje, ki je to običajno ob takih prilikah, ko je konvencija KSKJ. V*rok je—vojska! Strašna, krvava vojska je zajela skoro ves svet. Nacijske in fašistične legije uničujejo civilizacijo Evrope, med tem tudi našo staro na križ pribito domovino. Zavratni Japonec je napadel Pearl Harbor, našo pomorsko postojanko na Pacifiku ter s tem povzročil, da so za orožje prijele tudi naše miroljubne Združene države.
Danes, ko se zbiramo k prvemu zasedanju 20. konvencije, si nehote vsak izmed nas misli, kaj bo nam prinesla bodočnost. V tem momentu, ko se mi zbiramo k zasedanju 20. konvencije, je na stotine naših mladih fantov in mož, članov naše K. S. K. Jednote na straži v vojni službi Združenih držav za našo svobodo in svobodo vseh svobode želečih narodov. Bratje in sestre, spomnimo se teh naših bratov-vojakov; glejmo, da bomo kaj dobrega ukrenili tudi zanje. In ko se povrnejo domov, morebiti nekateri tudi telesno pohabljeni, jim naj Jednota priskoči po svoji zmožnosti na pomoč. Ako bomo kaj takega ukrenili na tej konvenciji, potem se bi lahko potrkali na svoja prsa in rekli, "da med nami vlada zares prava bratska in sestrska sloga."
Zaupajmo v Boga, v Onega, ki vodi vsa dela zemlje in nebes, kateri vse, kar stori, vse prav stori. Mi verujemo, da 5e pravica na strani Združenih narodov.
Pravica, četudi še tako teptana, pride ob določenem času zopet na povešje.. Zato pa upajmo, da se bo pravica izkazala tudi v tej .svetovni borbi za obstanek demokracije.
S tem namenom se podajmo, bratje in sestre, složno na delo, ki ga nam določa 20. konvencija. Vsi želimo, da bi bila ista kratka in uspešna. Završimo jo lahko v štirih ali petih dneh, ako bomo vsi kratki v debatah in pazljivi pri poteku konvencije. Nekaj zelo važnih problemov imamo, katere upajoč, bomo rešili v splošno zadivolj-stvo večini članstva.
Pozdravljeni, bratje in sestre! Naj Bog vsemogočni blagoslovi vaše delo in K. S. K. Jednoto!"
Zbornica vzame predsednikovo poročilo z veseljem na znanje, ter burno pozdravi navzoče častne goste.
Brat^ glavni .nadzornik John Pezdirtz v izbranih besedah izroči zlato kladivo bratu glavnemu predsedniku, ki istega sprejme.
Brat glavni predsednik se zahvali bratu John Gottlieb-u za podarjene cvetlice, name njene častnim gostom.
Brat glavni predsednik imenuje sledeče odbore: John Terselich Jr., reditelj. Odbor za poslovanje in red,
soba št. 1 Pauline Osolin, predsednica, društvo, št. 120; Anton Zalar, društvo št. 56; Caroline Pichman, društvo št. 78; Charles razen, društvo št. 249; Louis ntihar, društvo Št. 59; Jacob
Resnik, društvo it. 81; I*u1 Maierle, društvo št. 66.
Odbor aa pravila, soba H. 0*
Ohio—John Pezdirtz, pred-sednik-chairman, druitvo it
169; Mary polutnik, tajnica-secretary; Mary Hochevar, čitanje pravil-reading By-Laws.
California—Josephine Knez, društvo it. 280.
Colorado—Matt Zakraysek, društvo št. 66; Amalia Cec, društvo št. 190, in Anton Kaplan, društvo št. 66.
Connecticut—Štefan Piczko, društvo št. 148.4
Illinois—Louis Kosmerl, društvo št. 2; Louise Likovich, društvo št. 80; Mary Cepon, društvo št. 127, in Luka Matanich, društvo št. 152.
Indiana—Frank Velikan, društvo št. 52.
Kansas—Jacob Cukjati, društvo št. 132.
Michigan —Cecilia Kovacic, društvo št. 218.
Minnesota —Frank Tekautz, društvo št. 98; John Mehle in Ignatz Fink, društvo št. 72.
Missouri—Anton Skoff, društvo št. 70.
Montana—Johanna EJtz društvo št. 208.
Nebraska—Frank Kompare, društvo št. 90.
New York—Jack Žagar, društvo št. 57.
Ohio—Anton Sternisha, društvo št. 25; Marjanca Kuhar, št. 162; Jennie Nagel, društvo št. 111; Christine Casserman, društvo št. 243, in Frank Fabian, društva št. 226.
Pennsylvania—Katherine Rogina, društvo št. 81; Stanko Skrbin, društvo št. 64; Anna Solomon, društvo št. 81.
Wisconsin—Mary Gosar, dru-švo št. 174, in Antonia Velko-vrh, društvo št. 173.
Wyoming — Steve Podlesnik. društvo št. 94.
Odbor za prošnje, soba št. 2:
Colorado—Frank Boje, pred-sednik-chairman, društvo št. 7.
Illinois—John Kochevar, dru-
' M t,
štvo št. 1, m John Lekan, društvo št. 2.
Minnesota—J oh n Habjan, društvo št. 59.
Ohio—Mary Pucell, društvp I št. 150.
Pennsylvania — Stella Peltz društvo št! 183.
Wisconsin — John Udovich, društvo št. 144.
Odbor za pritožbe, soba št. 4:
John Decman, predsednik-chairman.
Colorado—Joseph Russ, društvo št. 7.
Illinois—John Prah, društvo št. 1; William Kompare, društvo št. 44, in Veronika Kolenko, društvo št. 170.
Minnesota — Frank Glavan, društvo št. 131, in Joe Virant, društvo št. 93.
Ohio—Frances Jevec, društvo št. 85, in Margaret Kogov-sek, društvo št. 193.
Wisconsin—John Oblak, društvo št. 65.
Odbor za resolucije in gospodarski odbor, soba št. 5:
George J. Brince, predsednik-chairman.
Colorado—John Starr in Albert Godec, društvo št. 7.
—Illinois — August Verbic, društvo št. 11; John Zvezich, društvo št. 1; Louis Martincich in John Cernovic, društvo št. 2; Matt Slana Sr., društvo št. 53; Ludvvig Kuhar, društvo št. 98, in Jean Težak, društvo št. 109.
Minnesota—John Debeljak, društvo št. 59, in John Komidar, društvo št. 93.
Ohio—Joe Kovach društvo št. 63; Michael Cerne, društvo št. 101; Frances Smrdel, društvo št. 111; Louise Mlakar, društvo št. 162, in Louis Šimenc, društvo št. 169.
Pennsylvania — Matt Mravi-nec, društvo št. 50; Frank J. Habich, društvo št. 91; Margaret Zalar, društvo št. 120; John Bevec, društvo št. 153, in Matt Brozenič, društvo št. 163.
Wisconsin—M a r y Petrich, društvo št. 165.
Rt Rtv. J, i. Oman, predsed-nik-chairman.
Colorado—Martin Krasovec, druitvo it. 1.
Illinois—Rev. George Kuzma, društvo It. 29.
Minnesota—Gabriela Masel, društvo it. 184.
Ohio—August Svetek, društvo št. 169.
Pennsylvania—Frank Pav-lik, društvo št. 210.
Odbor za potovanje in dnevnice
Illinois—John Terselich, predsednik-chairman, društvo št. 1; John Jevitz, društvo št. 2; Mary Golobitsch, društvo št. 108, in Anna Klopcich, društvo št. 139.
Colorado—Mary K o c m a n, društvo št. 104.
Indiana—Antonia Kos, društvo št. 134.
Minnesota—Mike Sem e j a, društvo št. 161.
Ohio—John Kaplan, društvo št. 146; Tony Rudman, društvo št. 169, in Matilda Ropret. društvo št. 191.
Pennsylvania—Joseph Kra-sovic, društvo št. 42; George Kroteč, društvo št. 50; Steve Yenko, društvo št. 185, in Frances Mohorich, društvo št. 194.
Wisconsin—Agnes Grgisch, druitvo št. 157.
Odbor za verske zadeve,
Rev. M. J. Butala, predsednik-chairman.
Colorado—Rev. George M. Trunk, društvo št. 56; Anna Princ, društvo št. 104.
Illinois—Rev. George Kuzma, društvo št. 29, in Matt Krall, društvo št. 87.
Minnesota—Rev. John Kau-sek, društvo št. 59, in Rose Ti-sel, društvo št. 202.
Ohio—Rt. Rev. J. J. Oman, društvo št. 63; Frank Smole društvo št. 110.
Pennsylvania—George Wese-Ich, društvo št. 41.
Odbor za atletiko:
Joseph Zore. predsednik-chairman.
Colorado—Nick Mikatic, društvo št. 7, in Anna Godec, društvo št. 213.
Illinois—Frank Banich, društvo št. 1; Math Verbiscer, društvo št. 2; Anton Kamric, društvo št. 29; Edvvard Kompare, društvo št. 44; Lillian Kozek, društvo št. 78; John Hladnik, društvo št. 79; Agnes Wolz, društvo št. 119; Barbara Jones, društvo št. 128, in Martin Zu-pet, društvo št. 53.
Minnesota—Edvvard Urick, društvo št. 13, in Frank Kva-ternick, društvo št. 59.
Ohio—Frank Decman, društvo št. 110; Joseph Nemanich, društvo št. 25; Frances Mace-rol, društvo št. 162; Joseph Kožar in Jennie Sulen, društvo št. 169.
Pennsylvania—Francis Sever, društvo št. 12: John Staydu-har, društvo št. 50, in Anna Slapnichar, društvo št. 222.
W,isconsin — Louis Francis, društvo št. 144.
druitvo it. 88.
Wyoming—Theresa Potoch-nk, druitvo it. 88.
Brat John Dečman, predsednik glavnega porotnega odbora, predlaga, da ee imenovanje omenjenih odborov sprejme ter smatra pravomočnim; vsestransko podpirano in sprejeto.
Brat glavni tajnik Josip Zalar prosi člane in članice imenovanih \odborov, da se točno udeležujejo njih sej, kot jim naročeno po njih točasnih predsednikih.
'Brat glavni predsednik naroča in poudarja, da je dolžnost zborovalcev, ki niso v odborih, da odborovim sejam prisostvujejo ter pomagajo, tako delo odborov rešiti.
Vsako zasedanje zborovalcev se ima pričeti s poimenskim klicanjem glavnih odbornikov in delegatov.
Glavni predsednik predstavi zbornici č. g. župnika Father Gabrenja, ki v imenu župnije sv. Štefana in čikaških Slovencev pozdravi zbornico.
Ker je ura 12, č. g. duhovni vodja izmoli "angelsko če ščenje."
Glavni predsednik predstavi sbOrfevalcem sobrata Ivan But-koviča, kateri kot glavni predsednik Hrvatske Bratske Zajednice, pozdravi zborovalce v svojem, kakor tudi v imenu Zajednice ter zahvaljuje članstvo in glavni odbor za hvalevredno in človekoljubno delovanje napram narodu na bratskem polju. Zbofovalci burno ploskajo govoru brata Butko-viča. Predstavljen je tudi Mr. George Cankovič,' član glavne ga nadzornega odbora Hrvatske Bratske Zajednice.
Brat glavni predsednik naznani zbornici, da popoldne ne bo zasedanja, temveč se poda mo na izlet v Joliet (glavni urad) ter v Lemont na farmo očetov frančiškanov. Prosi in naroča tudi odborom, da se po dajo nemudoma na delo, da se čimpreje reši naloga konvencije.
Prva seja zaključena z molitvijo ob 12:10 popoldne.
John Germ, glavni predsednik;
Anton F. Kozleuchar, zapisnikar;
John Trcek, zapisnikar.
DRUGA SEJA, 18. AVGUSTA DOPOLDNE
Odbor za bolniško podporo.
Zlate, pred-društvo št.
Znidar-
Ohio—Michael sednik-chairman. 169.
Colorado — Bostian sich, društvo št. 113.
Illinois—Andrevv Hochevar, društvo št. 3.
Indiana—Henry Fon, društvo št. 52.	\
Kansas — Agnes Zakrajšek, društvo št. 160.
MichSgan—Martin Schuttg*, društvo št. 20.
Minnesota — Joseph Spreitzer, društvo št. 112.
Montana—Anton Malesich, društvo št. 14.
New York — Frank Gartner, društvo št. 118.
Pennsylvania—Matt Malich, društvo št. 15.
Washington—John Chacata, društvo št. 32.
Wisconsin—Ignac Gorenc,
Brat glavni predsednik otvori sejo ob 9:15 zjutraj.
Častiti gospod duhovni vodja izmoli običajno molitev.
Čitanje imen glavnih odbornikov; navzoči vsi razun Dr. M. F. Omana, vrhovnega zdravnika in Mrs. Agnes Gorišek, članice glavnega porotnega odbora.
Čitanje imen delegatov in delegatinj.
Brat glavni predsednik pozove zapisnikarja brata Kozlev-Čarja, da čita zapisnik prve seje. Zapisnik prečitan v slovenščini ter sprejet kot prečitan.
Sestra Josephine Knez, delegatinja iz San Francisca, brzojavno poroča, da se je zakasnila radi železniške nesreče.
Sestra Pauline Osolin poroča, da so z delom odbora za poslovanje in red končali ter poroča sledeče:
"Odbor za poslovanje in red predloži svoje poročilo zbornici v odobritev in sicer: (a) zboruje naj se zjutraj od 9 do 12 ure in popoldne pa od 1:30 do 5 ure zvečer, z 10 minut odmora. (b") Poslovnik. (V glavnem posnet iz Roberts Parlia-mentary Rules).
.1. Predsednik mora otvoriti sejo točno ob času, določenem od konvenčne zbornice.
2.	Med čitanjem imen, zapisnika ali dokler kak član konvencije govori, mora vladati pozornost in mir v dvorani.
3.	Člana konvencije, ki kali mir med zborovanjem, dela nered z neumestnim izzivanjem, ali nedostojnimi besedami, mo-
ra predsednik na to opozoriti. Ako se tak član ponovno pregreši, ga konvenčni predsednik
za oni dan izključi iz konvencije. Za tretji slučaj naj se ga popolnoma izključi iz konvencije in kot tak nima nobene pravice več kot delegat in tudi ni upravičen do dnevnice po izključen ju.
4.	Nihče ne sme člana konvencije prekiniti med govorom; to lahko stori samo predsednik iz važnih razlogov. V tem slučaju naj se dotični govomJk vsede na svoje mesto in čaka toliko časa, da se debata uredi; šele z dovoljenjem predsednika lahko nadaljuje svoj govor.
5.	Član konvencije, ki hoče govoriti, naj dvigne in pokaže tablico s številko društva, katerega zastopa in predsednika vljudno nagovori. V svojem govoru naj omenja samo iste točke ali vprašanja, o katerih se tedaj razpravlja. Pri tem ne sme vmešavati nobenih osebnosti ali celo žaljivih besed. Vsak, ki prosi za besedo, naj ne trati časa s tem, da vsakega posameznega pozdravlja; zadostuje, če pozdravi glavnega predsednika ali celokupno zbornico.
6.	Predlog, ki je bil že enkrat odglasovan "za" ali "proti" od večine članstva konvencije, se ne more dati zopet na glasovanje, izvzemši, da se ista razprava vrši na isti ali prihodnji seji in to na predlog dveh delegatov večinske stranke, podpirano in sprejeto z glasovanjem dveh tretjin članstva konvencije.
7.	Vsak tak predlog je treba spisanega izročiti predsedniku.
8.	Poimensko glasovanje (Roli Call) se mora vršiti glede predlogov na konvenciji tedaj, ako to kak član konvencije zahteva; vendar mora biti njegova zahteva podpirana od ene tretjine vsega konvenčnega članstva.
9.	Ako v staneta hkrati dva člana konvencije ali več, da bi naenkrat govorila(i), določi predsednik, kdo ima pravico prvi govoriti.
10.	Vsak predlog, predno se o njem razpravlja, mora biti prej podpiran in naznanjen po predsedniku. Predsednik tudi lahko zahteva, da se mu predlog pismeno izroči.
11.	a) Kjer sta stavljena dva predloga o eni in isti zadevi, gre protipredlog prvi na glasovanje, in ako protipredlog ne dobi zadostne večine, je drugi predlog sprejet brez glasovanja.
b)	Kjer ni protipredloga k pravilno stavljenemu in pod-piranemu predlogu, je isti sprejet brez glasovanja.
c)	Kjer sta več kot dva predloga o eni in isti stvari, gredo predlogi na glasovanje po redu, kakor so bili predlagani.
12.	Predno pride kaka toč^ na končno glasovanje, vpraša predsednik navzoče: "Ali ste pripravljeni glasovati?" Ako se k temu nihče ne oglasi, se vrši glasovanje. Ko je predlog enkrat odglasovan, nima nihče več pravice o njem govoriti, razven kakor gori določeno.
13.	Točke glede ustave Jednote in charterja zamorejo biti sprejete z dvetretinsko večino konvencije; v vseh drugih točkah ali slučajih zadostuje nadpolovična veČina oddanih glasov.
14.	Med časom, ko predsednik govori ali daje predlog na glasovanje, mora vladati mir v dvorani.
15.	Noben član konvencije ne sme o enem in istem predmetu več kot samo enkrat govoriti in ne dalje kot pet minut, izvzemši predsednik, predlagatelj predloga in zastopniki odborov. Ta rok mu lahko konvenčna zbornica podaljša, če je zadeva
govora bolj važna. Vsi drugi
člani, ki so se prijavili za govor ali so posili za besedo, naj izra-(Dal je na S strani)
zapisnik 20. konvencije
(Nadaljevan)« g 2 strani)
zijo svoje mišljenje samo o katerem se razpravlja. 16. Ako hoče predsednik go-!
konvenciji, poučeni o poslovanju naše Jednote minulih štirih let.
. Moje porodilo, ki vam je bilo poslano, kaže Jednotino pošlo-
voriti o kakih predlogih ali "se I'""J® v P«d™bnosti- Današnje
udeležiti kake razprave, mora m0,e P«"«« Pa ™zema sa-
. j . ...	mo skupne in glavne podatke,
svoje mesto odstopiti prvemu	oddelek-Financa
podpredsedniku, oziroma SVO- J Preostanek 30. jun. 1938....54,010,575.40 "	Dohodki:
i Asesmenti 52,247,445.64 Obresti ... »
kov se vrši po starem načinu: i Najemnina
jemu namestniku. 17. Volitev glavnih uradni-1 ol?«,!""...®2aSimlv se vrši po starem načinu:{Najemnina 88,721.96 nominacija javna, volitev taj- j ^ohodk?8!
88,721.96
189,276.90—53,150,510.77
$7,161,086.17
Izplačila: Plačane
podpore ..$1,516,969.64 Razna druga '
izplačila .. 896,830.13—52,413,799.77
na.
18. Vsak delegat (inja), ki kandidira za kak urad, mora navesti potrebne kvalifikacije, osobito za nadzorni in finančni
odbor.	Preostanek 30. jun. 1942 ..54,747,286.40
Predlagano in podpirano, da če se k tej vsoti prišteje še se poročilo odbora sprejme kot j 30. junija 1942 dozorele obre-predloženo. Sprejeto.	sti, najemnina in drugo imetje
Brat glavni predsednik pred- j in potem če od skupnega imetja stavi zbornici Hon. Franc Sno- 1 odštejemo 30. junija t. 1. nepla-ja, ministra jugoslovanske vla- i čane podpore in druge neplača-de. G. Snoj predvsem počašča j ne račune, znaša čisto imetje pionirje K. S. K. Jednote na aktivnega oddelka dne 30. julijih velikem delu—ustanovitvi nija 1942—$4,805,701.09.
K. S. K. Jednote. Želi zbornici največ uspeha in blagoslova božjega za delovanje in procvit Jednote. Brat glavni predsed
Odkar se je sklade združilo imamo samo dva sklada in sicer upravni sklad in bolniški sklad. Na zahtevo zavaroval-
nik se g.< Snoju iskreno zahvali, j ninskega departmenta države Brat predsednik naznanja, j. Nevv York in za našo lastno poda se zvečer vrši seja ali shod | trebo se pa še vedno drži sez-BaragoVe Zveze. Povabi vse nam po skladih in to zato,' da navzoče, da se tega shoda ude- lahko vidimo, kateri sklad na-
leže, da po dolgem času zopet
preduje in kateri sklad nazadu-
slišijo o stanju in trpljenju j je.
stare domovine.	i Vsi skladi precej dobro, ob-
Predstavljen je bil po glav-j stojijo. Edinole v skladu izrednem predsedniku sobrat Leo nih podpor je primanjkljaj in Jurjevec, glavni predsednik j se precejšen primanjkljaj. Iz Zapadne Slovanske Zveze in tega sklada se poleg izrednih član društva sv. Štefana, št. 1 j podpor plačuje tudi asesment KSKJ. Sobrat Jurjevec vse ! nad 70 let starih članov in čla-najlepše pozdravi ter želi naj- nic. To je vzrok, da je v tem več uspeha zbornici za dobrobit skladu tako velik primanjkljaj. Jednote in splošnega članstva, j O tem bom pozneje bolj obšir-
Brat glavni predsednik pro- no spregovoril, si, da se s poročili glavnih	Pregled imetja:
uradnikov, ki so bila poročana Jednotina hiša in	•
,,, .. .	...	posestva ............................5 281,371.18
ze v Glasilu ter S poročilom posojjia na hipoteke ........ 327,863.48
brata glavnega tajnika, ki je v-j Obveznice
.	. .	i Posojila na certifikate
formatu brošure, nekaj ukrene,, Banenc in hranilnične
3,786,056.60 153,313.15
to je od delegacije odobri, za-! vloge .................................. 198,381.99
/	, *	Zadolinica (nota) ............ 300.00
vrže ali preloži.	_j
Predlagano in podpirano je,	54,747,286.40
da se poročila odobrijo kot	Članstvo:
predložena. Sprejeto.	0d iuliia 1938 do 30' j™1" |
Po bratu delegatu je bilo j* 1942 je pristopilo 5,906 čla-apeli rano, 'da se vsak predlog, ™v in članic. Zopet sprejetih pred ho gre na glasovanje, po- > bilo 414. Umrlo jih je 990 da zbornici tudi v angleškem 'število suspendiranis, črtanih jeziku. Brat glavni predsednik in odstopilih znaša 2,402.
zagotavlja dotičnega brata de- Dne 1 -iuliJa 1938 Je znaial° legata, da se bo njegovi prošnji levilo članov in članic 24,863. ugodilo v vseh predlogih in ' Dne 30. junija 1942 pa ste-važnih točkah.	vilo 27,791.
Glavni tajnik poda dodatno I Pri sejah glavnega odbora poročilo k svojemu prvemu ali i ^m že večkrat omenil in to potiskanemu poročilu kot sledi: vdarjam tudi danes, da število Sobrat predsednik, prečasti- | suspendiranih je še vedno preti gospodje duhovniki, sokolegi I veliko. Največ suspendacij se glavni uradniki, spoštovani de- izvrši zaradi neplačila ases-legatje in delegatinje:	mentov. Po mojem mnenju bi
Pri minuli konvenciji ie bilo | se dalo suspendacije znatno
določeno, da naj se poročila zmanjšati, če bi se pri tem bolj
glavnih uradnikov nriobči v previdno ravnalo in če bi se Glasilu 14 dni pred konvencijo j članstvo nekoliko bolj seznam-in da naj se poročilo glavnega lo s pravili in ako bi zasledova-
tajnika v obliki knjižice še pred konvencijo delegatom do-pošlje.
io uradna poročila, priobčena v Glasilu.
Tudi društveni tajniki in taj-
Poročila glavnih uradnikov j niče bi zelo lahko veliko nepo-so bila priobčena v Glasilu, po-! trebnih suspendacij preprečili, ročilo glavnega tajnika pa, je j če bi bolj pazili in gledali na to, bilo v obliki kniižice, poslano da se članstvo pri Jednoti ohra-vsem članom in članicam glav- ni.
nega odbora in tako tudi dele-1 Na podlagi sistema, po kate-gatom in delegatinjam.	1 rem Jednota danes posluje, se
Sklen minule konvencije ali! prav lahko z6lo veliko število gori "omenjeno določilo, je članov in članic obvaruje sus-vredno pohvale. S tem, da se j pendacije. Kadar je član v fi-je poročila glavnih uradnikov | nančnih stiskah in ne more pla-priobčilo v Glasilu in ker je bi- * čati asesnfenta, naj tajniki (ce) lo poročilo glavnega tajnika | takemu člant^ priporočajo, da delegaciji ža pred konvencijo naj član certifikat zamenja za poslano, se je s tem današnji certifikat novega načrta. Ko konvenciji prihranilo veliko član to stori, se ga stavi na re-dragocenega časa.	j zervo, kar pomeni, da se. krije
Poročilo glavnega tajnika članov asesment iz rezerve nje-(moje poročilo), ki je bilo vsa-1 govega certifikata. Takega cla-kemu izmed vas poslano, za- r.a se lahko obdrži v Jednoti, vzema vse važne točke Jednoti-| dokler ni izčrpana rezerva njenega poslovanja za minula šti- govega certifikata. Razumlji-ri leta ali bolje rečeno od 1. ju- vo je seveda, da član lahko p.rili ja, 1938 do 30. junija, 1942. | čne v tem času tudi sam place-Ker je pa moje poročilo, ki j vati asesment, nakar se člana sem ga vam poslal precej ob- iz rezerve črta, m svoto, ki se je širno in ker ne bo priobčeno v | za takega člana iz rezerve nje-zapisniku, zato sem pripravil | govega certifikata v plačilo za konvencijo posebno poročilo j asesmentov porabila, se »main to iz razloga, ker želim, da tra kot dolg. - Tako nastali dolg
bo tudi ostalo članstvo, da bodo i član lahko poravna ali plača,
tudi oni ki niso pri današnji1 če pa tega storiti ne more, se
dolžno vsoto od članove posmrtnine odračuna.
Za novo članstvo plačujemo razne odškodnine, in nagrade. Večletne člane se pa kar na koše suspendira. To nikakor ni prav, najmanj pa v korist Jednoti. Ohranimo in obdržimo tudi ono, kar že imamo. Naše geslo naj bo, znatno zmanjšati število suspendacij.
V mojem poročilu na strani 11, je označeno članstvo po načrtih zavarovalnine.
Poročilo kaže, da je v načrtih "A in B" zavarovanih 13,-595 članov in članic, ki so zavarovani za $11,397,000.00. Zavarovalnina vteh članov znaša več, kot pa znaša zavarovalnina članov in članic vseh ostalih načrtov skupaj.
Pomniti je treba, da vsi ti člani in članice plačujejo asesment po National Fraternal Congress tabeli in 4% obresti. Danes investirati denar v varnostne listine, ki bi prinašale 4% obresti, je nemogoče. Ako bi ti člani in članice zamenjali sedanje certifikate za certifikate novih načrtov, bi ne koristili s tem samo Jednoti, pač samim sebi, ker bi jim prej ali slej Jednota pričela izplačevati di-vidende.
Ker sem že pri članstvu in zavarovalnini želim omeniti tudi tole:
Dne 1. jan. 1924 je stopila v veljavo zavarovalnina 20 letnega življenskega zavarovanja. Prvi certifikat te vrste zavarovalnine je bil izdan 28. januarja 1924. Certifikat štev. C-l, ima moj nastarejši sin, dr. Joseph A. Zalar. Njegov certifikat bo vplačan 28, januarja 1944. Za tem certifikatom sledijo drugi po vrsti, kot so bili izdani.
Dobro se spominjam napadov, ki so se vršili na mojo osebo v času, ko sem sprejem te vrste zavarovalnine priporočal. Prav dobro se tudi še spominjam, kako se je od strani gotovih delegatov' pri konvenciji v Clevelandu, leta 1923, sprejemu te vrste zavarovalnine oporekalo in nasprotovalo. To-oa večina delegatov je sprevidela, da je te vrste zavarovalnina za Jednoto, kakor tudi za članstvo, potrebna in koristna, zato jo je tudi odobrila.
Tudi proti ustanovitvi mladinskega oddelka je bilo veliko t:a3protetva in opozicije. Pokazalo se je pa že neštetokrat, kako velike potrebe, važnost in koristi je mladinski oddelek za Jednoto.
Kot se je to pokazalo v mladinskem oddelku v enem oziru, lavno tako se bo v drugem oziru pokazalo, kako pametno je ravnala delegacija petnajste konvencije, ki se je vršila leta 1923 v Clevelandu, Ohio, ko }e odobrila 20-letno življensko zavarovanje. Te vrste zavarovalnina je važna za Jednoto in zelo koristna za one, ki imajo Certifikate vrste zavarovanja, še nekaj mesecev in certifikati načrta "C" bodo pričeli postajati v celoti vplačani (Paid-up). Ko postane certifikat vplačan (Paid-up) ne bo treba članu takega zavarovanja več plačevati smrtninskega aaesmenta. Če bo šlo vse po sreči in ako Jednoto ne dohiti kaka posebna nezgoda, bo prišlo prej ali slej do tega, da bo članstvo načrta "C" pričelo vživati dobiček, ki ga bo pričela Jednota v obliki dividend izplačevati.
Res je, da je smrtninski asesment za to vrsto zavarovalnine nekoliko višji, kot pa je asesment za navadno življenjsko zavarovanje, je pa tudi res, da oni, ki ima navaden ali celo-življenjski certifikat, mora plačevati asesment vse svoje življenje, nasprotno pa oni, ki plačuje nekoliko več mesečno in ima certifikat načrta "C," plačuje smrtninski asesment samo za dobo 20 let. Kdo je torej na boljšem, oni, ki plačuje asesment vse svoje življenje, ali oni, ki ga plačuje samo 20 let?
Suspendiranje asesmenta
Do sedaj je bilo v navadi, da je bilo članstvo aktivnega oddelka od časa do časa oproščeno enega asesmenta. Glavni odbor je plačilo mesečnega asesmenta suspendiral, kadarkoli je videl, da je to mogoče storiti, ne da bi se s tem ogrožalo Jednotino solventno stališče. Zelja glavnega odbora je, da bi se to tudi v bodoče delalo in to v času, kadar bi Jednotino finančno stališče to dopuščalo.
Kot rečeno, do sedaj se je od časa do časa opustilo po en mesečni asesment. S tem, da se je en asesment suspendiral je bilo to kar se poslovanja tiče naravnost enostavno, ni pa bilo pravično za članstvo. Zakaj ni bilo pravično naj služi tole v dokaz:
Vzemimo aa Vzgled člana "A." Ta član je pri Jednoti že £0 ali več let. Njegov mesečni asesment znaša $1.95. Ko je bil en mesečni asesment suspendiran, je član "A" dobil kredita $1.95.
Vzemimo pa sedaj člana "B." Ta član je pri Jednoti samo tri ali štiri leta. Ker ima ta član certifikat novega načrta zavarovalnine, znaša njegov mesečni asesment $2.50*. Ko je bil en asesment suspendiran, je dobil član "B" $2.50 kredita. . 'Iz toga je razvidno, da je do-j bil član "B" večji kredit čeravno je bil samo nekaj let član Jednote, kot pa je znašal kredit člana "A," ki je bil član Jednote dolgo, dolgo vrsto let.
Ker glavni odbor smatra, da to ni pravilno in pravično, zato je sklenil, da se naprosi Jednotinega aktuarja, da pripravi potrebno tabelo potom katere bo mogoče članstvu v gotovini izplačati dividendo v toliki meri, kot bi mu morebitno pripadala. Na ta način bo oni, ki je že več let pri Jednoti in je že veliko v Jednotino blagajno plačal tudi upravičen do večje odškodnine ali dividende, kot pa oni, ki je član Jednote samo r.ekaj let in ki je vsled njegovih vplačil tudi do manjše odškodnine upravičen.
To je zamišljeno po glavnem odboru in aktuar pripravlja v ta namen potrebne podatke in računske tabele. Kdaj in koliko se bo članstvu zamoglo izplačati, je pa odvisno od Jednotinega finančnega stanja.
Mladinski oddelek—Financa
Preostanek 1. jul. 1938..........5183,173.00
Dohodki:
Asesmenti ........594,603.26
Obresti .............. 31,862.48
Drugi dohodki 4,443.39— 130,909.13
5314,082.13
Izplačila:
Plačane	, ji H
posmrtnine ....5 9,386.50 Razna druga
izplačila .......... 64,959.28—5 74,345.78
Preostanek' 30. jun. 1942......5239,736.35
Če se k preostanku prišteje še 30. junija 1942 dozorele obresti in drugo imetje in če se odšteje istočasno neplačane račune, potem dobimo čisto imetje, ki znaša $242,231.10.
Pregled imetja:
V obveznicah se nahaja......$228,303.38
Čekovni račun First National Bank, Joliet, 111....... 11,432.97
5239,736.35
Članstvo:
Pristopili ..........................................4,739
Zopet sprejeti .................................. 149
Umrli ................................................ 60
V aktivni oddelek prestopili ........3,756
Črtani ................................................1,183
•
Štev. čl. 1. jul. 1938 ......................10,556
Štev. čl. 30. jun. 1942 ....................10,446
Imetje aktivnega in mladinskega oddelka
Čisto imetje obeh
oddelkov ............................55,047,932.19
Štiriletni čisti prebitek ....5 698,889.04
Članstvo aktivnega in mladinskega oddelka
Dne 30. junija je štela Jednota v obeh oddelkih............38,236 čl.
Dne 1. julija 1938 pa..............35,419 čl.
4-letni naraščaj v članstvu .. 2,817
Obrestna mera investicij obeh oddelkov skupaj:
Leta 1938 .................................... 3.70%
Leta 1939 .................................... 4.01%
Leta 1940 .................................... 3.91%
Leta 1941 .................................... 3.65%
Umrljivost članstva
Aktiv. od. Mlad. od.
Leta 1938 ................ 76.80%........16.62%
Leta 1939 ................ 83.52%........14.73%
Leta 1940................ 81.73%--------14.18%
Leta 1941 ................ 80.28%-------12.87%
Solventnost
Leta 1938 .................................. 119.80%
Leta 1930 .....................a........... 122.55%
Leta 1940 .................................. 125.19%
Leta 1941 ................................. 127.24%
Ker sem že ravno pri solvent-nosti, naj omenim tudi tole: Koncem leta 1937 je znašala solventnost obeh oddelkov 107.20%. To pomeni, da je imela Jednota koncem leta 1937 poleg 100% predpisane in zahtevane rezerve še 7.20% več premoženja, kot pa se je na podlagi zakona zahtevalo. Teh 7.20% pomeni, da je imela Jednota $243,027.81 "surplus." Poleg tega je bilo $275,000.00 tudi v takozvani "con t i n g e n t rezervi."
Koncem leta 1941 pa je znašala solventnost obeh oddelkov 127.24%. To pomeni, da ima Jednota poleg 100% zahtevane rezerve še 27.24% ali $1,039,-728.81 denarja ali "surplusa." Iz tega lahko vidite, da se je ta "surplus" tekom minulih štirih let skoraj podvojil.
Tega lepega napredka se lahko veselimo. Malo je bratskih podpornih organizacij, ki bi se ^amogle s takim napredkom pobahati. Da je bil pa napredek tak, kot je bil, ni to zasluga samo glavnega odbora, pač pa tudi vsakega posameznega društvenega uradnika in uradnice, člana in članice, ki je na en ali drugi način do tega lepega napredka pripomogel.
Zakaj je bil napredek tako lep in razveseljiv? V prvi vrsti zato, ker se je pri investiranju denarja previdno ravnalo; ker je bila sloga in kooperacija med člani glavnega odbora in ker se je vršilo poslovanje med glavnim uradom in krajevnimi društvi v pravi bratski zastop-nosti. Na drugi strani pa zopet zato, ker so bili društveni uradniki (ice), kakor tudi posamezni člani (ice) pridni, delavni in agilni v pridobivanju novega članstva.
Bratje in sestre! štiriintrideseto leto že opravljam posle glavnega tajništva, V teh dolgih letih sem bil že pred številnimi delegacijami naših konvencij, toda v vseh letih mojega uradovanja kot tajnik Jednote nisem prišel pred delegacijo s takim ponosom in veseljem, kot sem pred vami danes. Zakaj? Zato ker si štejem v čast in ponos, da sem vam za-mogel podati poročilo o lepem napredku in i" močnem finančnem stanju naše Jednote. Poleg tega mi je pa v veliko veselje in zadoščenje tudi to, ker nimam niti najmanjše pritožbe ne proti članom glavnega odbora, kakor tudi ne proti uradnikom (icam) krajevnih društev. Če so od časa do časa med nami nastala kaka mala nespora-zumljenja, smo to na lep in miren način poravnali, tako, da nimam danes nobene tožbe ali pritožbe ne proti enemu in ne proti drugemu. To mi je v veselje in največje zadovoljstvo.
V dolžnost si štejem, da se javno zahvalim vsem glavnim uradnikom in uradnicam za kooperacijo, prijaznost in naklonjenost. Prav lepa hvala tudi vsem društvenim uradnikom in uradnicam za točno in složno sodelovanje. Ravno tako izrekam zahvalo vsakemu posameznemu članu in članici, ki je na ta ali oni način pripomogel do lepega napredka Jednote. Iskrena hvala tudi bratu Želez-nikarju, bratu Slana in uslužbenkam glavnega urada za naklonjenost, pridnost in kooperacijo.
Prav prisrčna hvala tudi vam spoštovani zborovalci in zboro-.valke za potrpežljivost in pozornost, ki ste jo posvetili mojemu poročilu.
Tukaj na XX. redni konvenciji K. S. K. J. smo zbrani kot zastopniki nad 38,000 članov in članic. Narodni poslanci smo. Oni, katere tukaj zastopamo, gledajo na nas in na naše delo. Narod, ki ga zastopamo, želi kratko konvencijo in dobrih ter za Jednoto koristnih rezultatov.
Iz tega razloga apeliram na vas, spoštovani zborovalci i rf zborovalke in priporočam, da zborujemo složno. Pozabimo preteklost, glejmo v bodočnost. Bodimo v debatah kratki. Bodimo konstruktivni. Zidaj mo, ne podirajmo. Imejmo pred seboj one, ki jih zastopamo. Storimo vse, kar je v naših močeh v korist in blagor naše velike K. S. K. Jednote in njenega članstva.
Pripravljena imam tudi gotova priporočila, ki jih želim pozneje cenjeni zbornici predložiti. Ravno tako želim tudi nekaj spregovoriti o našem "Predkonvenčnem razmotriva-nju." To je moje poročilo za sedaj.
Josip Zalar, glavni tajnik.
Predlagano in podpirano, da se dodatno poročilo br. gl. tajnika sprejme kot predloženo. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se izreče zaupnico celokupnemu odboru. Sprejeto.
Br. glavni tajnik govori o razmotrivanjih posameznih društev kot sledi: ■ Kdor pozna zgodovino K. S. K. Jednote, in kdor je čital "P r e d k o nvenčno razmotriva-nje" današnje konvencije in je isto primerjal predkonvenčnim razmotrivanjem in priporočilom minulih konvencij, bo prišel nehote do zaključka, da smo skoraj še ravno taki, kot smo bili leta nazaj.
K. S. K. Jednota je stara nad 48 let. Za seboj ima že 19 rednih konvencij, toda v vseh teh dolgih letih, smo se kakor izgleda prav malo poboljšali. Vedno ena in ista stara pesem.
Razmotrivanje ač* navadno prične takole:
1)	Dnevnice delegatov naj ostanejo po starem.
2)	Plače glavnih uradnikov naj se ne povišajo,, ostane naj pri starem.
3)	Društvo, ki povabi kakega glavnega uradnika na slavnost naj tozadevne stroške samo plača.
Na ta način so se pričela "Predkonvenčna razmotriva-nja" v preteklosti in ravno tako se je pričelo in nadaljevalo razmotrivanje današnje (XX. redne) konvencije.
Zelo malo ali prav nič novega. Prav nič konstruktivnega. Vedno eno in isto. Kar po starem naj ostane.
In ko kaj takega eno društvo poroča in priporoča, druga društva to posnemajo in nadaljujejo.
Bratje in sestre,! čas je, da pričnemo resno misliti, resno in premišljeno moramo delati. Opustiti morajo ono, kar je bila v preteklosti naša navada. Gledati moramo, v bodočnost. Kakšna je bila preteklost nam je znano, ne vemo pa kaj nam bodočnost prinese. Zato je treba misliti in gledati v bodočnost.
Ali so res dnevnice delegatov in plače glavnih uradnikov najvažnejša zadeva, o kateri je treba na dolgo in široko razpravljati? Ja? mislim, da ne.
K. S. K. Jednota sestoji po večini iz navadnega in pripro-stega slovenskega delavskega naroda. Pri naši Jednoti nimamo kapitalistov. Vsi smo delavci, po svojih poklicih. Delavstvo in to še posebno organizirano delavstvo se trudi in bije boj za boljši obstanek. Med temi organiziranimi delavci je tudi članstvo naše Jednote. Živ-ljenske potrebščine se vedno bolj in bolj dražijo. Zato delavec zahteva večjo plačo, do katere je po vseh postavah in zakonih tudi upravičen. Vi, jaz in vsaki izmed nas želi večji zaslužek, da bo mogel pošteno preživljati sebe in svojo družino.	j
Zdi se mi, da mi Slovenci smo neke posebne vrste ljudje. Nekako čudni smo. Mislim, da ravno to je tudi vzrok, da med nami ni kapitalistov. Sami sebi želimo vse najbolje, svojemu sobratu pa prav malo privoščimo. Ne privoščimo mu onega,
do česar je upravičen.
Za časa konvencije boste spoznali, kaj se pravi živeti v večmilijonskem mestu. Občutili boste tudi, da je draginja v velikem mestu hujša, kot pa na deželi, v kaki vasi ali v malem mestu.
Vsled tega je potreba, da smo pravični in da določimo dnevnice delegatom v toliki meri, kot okoliščine zahtevajo.
Gotova društva so priporočala, da naj se plač glavnim uradnikom ne zviša. Da naj ostane po starem.
Če bi se po tem receptu v preteklosti ravnali, da bi bilo vse po starem, bi mi danes tukaj ne zborovali. Ne bilo bi K. S. K. Jednote. če hočemo, da bo naša Jednota tudi v bodoče napredovala, se ne smemo ravnati po receptu "VSE PO STAREM." Delati in zidati moramo. Mi moramo iti z našim delom naprej, ukreniti in vpeljati moramo nekaj novega in privlačnega za Jednoto. Velikansko delo nas čaka. V prihodnosti bo imel glavni odbor Jednote še veliko več skrbi in več odgovornosti, kot jo je imel do sedaj. Zato je pa prav, da dobro premislimo, če so res plače glavnih uradnikov tako visoke, da se istih ne sme zvišati.
Jednota ima 27 glavnih uradnikov in uradnic. Letne plače vseh teh 27 uradnikov in uradnic pa znašajo $15,690.00. Ali so res te plače dovolj visoke za organizacijo, ki šteje nad 38,-000 članov in članic in ki ima nad 5 milijonov premoženja?
Pomisliti je treba, da Jednota vedno narašča v članstvu, kakor tudi v financi. Ko Jednota raste, se s tem množi tudi delo in z delom tudi odgovornost. Večjo odgovornost in skrbi pa ne povzroča samo napredek Jednote, pač pa tudi okoliščine, v katerih živimo.
Povedano mi je bilo, da se je neki uradnik pri društveni seji izjavil, da so plače glavnih uradnikov dovolj velike -in da je tudi "čast nekaj vredna." Je že res, da je čast nekaj vredna, toda od časti človek ne more živeti, če je dotični društveni uradnik, ki se je tako izjavil, samo za čast že kdaj kaj storil, tega ne vem. Ravno tako tudi ne vem, če dotičnik od časti lahko živi ali ne, vem pa eno, in to je, da od časti živeti ne morem in mislim, da tudi nobeden izmed vas ne.
Od glavnih uradnikov in uradnic se zahteva točnost, pravično in pošteno delo. Vsled tega so člani glavnega odbora tudi do pravične in poštene plače upravičeni.
Tretja točka, o kateri se je precej pisalo je, kdo naj plača stroške, kadar je glavni uradnik Jednote povabljen na kako društveno slavnost.
Priporočalo se je, da kadar društvo povabi kakega glavnega uradnika na slavnost, naj društvo tozadevne stroške samo trpi.
Bratje in sestre! Govorim pd srca, če vam rečem, da pri Jednoti nimate uradnika, ki bi komaj čakal, kdaj bo kam povabljen. Noben uradnik ne želi delati stroškov Jednoti. To povdarjam v svojem imenu in tako tudi v imenu ostalih članov in članic glavnega odbora. Vprašajte tega ali onega glavnega odbornika in vsak vam bo ravno to povedal. Nobeden glavni uradnik ne potuje rad. Zakaj ne? Zato, ker navadno se društvene prireditve ali slavnosti vršijo ob sobotah in nedeljah. To je v času, ko želi biti vsak doma in ki želi nekoliko počitka in oddiha. To sodim po sebi in vem, da istotako vsak drugi glavni uradnik (ica) čuti ^n misli, če je pa glavni uradnik povabljen na kako društveno slavnost, četudi nerad, se povabilu če le mogoče odzove. Zakaj, zato ker si šteje v dolžnost, če se take slavnosti udeleži, da s svojo prisotnostjo slav-(Dalje na 4 strani)
f
•muuILI K. jmott
drtarafa
mm.
mUDNEdrVO Uf UFRAVNlfiTVO
CLEVELAND, OHIO
m
morajo bttt t naJen uradu - - ▼ Mevllkl
teto.
Narofinlna:
Za nečlana a Amerika.. Za
4044 ..$1.60 .13.00
-OFFICIAL ORGAN OF AND PUBLMHTOBY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN OATHOLIO UNION Oi tna U. 8. A.
In the Interest of tha Order	-_v
Issued er«V Wedneedaj
OfFllil:
6117 OT. CLAIR AVENUE
Phoae: HEnderson 8613
CLEVELAND, OHIO
Terma of sobeerlptlon:
Par members. yearly..
Par nonmembers—......
Pordgn Oountries.------
$0.84 60
...........
»83
zapisnik 20. konvencije
(Nadaljevanje s 3 strani)
nost poveča in napravi večjo reklamo za Jednoto.
Ko se glavni uradnik take slavnosti udeleži, saj vendar dela s tem reklamo za Jednoto. Naj li potemtakem stroške za tako reklamo trpi društvo? Kaj pa so naša društva t Ali ni vsako društvo del Jednote? In če se glavni uradnik društvene prireditve udeleži in v svojem govoru pohvali in povzdiguje društvo; če glavni uradnik govori in razlaga koristi, ki jih članstvo takih društev vživa, ali ne povzdiguje istočasno tudi Jednoto? In ako glavni uradnik pri društvenih slavnostih govori in razpravlja o Jednoti, naj li društvo plača za tako reklamo? ,
Tekom minulih štirih let se je pri naši Jednoti pokazal zelo lep napredek v financi, kakor tudi v članstvu. Pribita resnica je, da so k temu napredku veliko pripomogli tudi obiski glavnih uradnikov, ki so se raznih društvenih prireditev udeležili in ki so razne naselbine posetili ter K. S. K. Jednoto priporočali.
Pomisliti moramo, da živimo v času velike kompeticije. Uradniki raznih drugih organizacij potujejo od kraja do kraja in agitirajo vsak za svojo Jednoto ali Zvezo. Ali ni torej naša dolžnost da v tej borbi tekmujemo tudi mi? Bomo li pustili, da ono lepo društveno življenje, ki se je v minulih letih oživelo, zaspi ali umrje? Ako je bila agitacija za Jednoto kdaj potrebna, je potrebna ravno sedaj. Če so bili poseti društvenih prireditev in slavnosti od strani glavnih uradnikov kdaj potrebni, so potrebni ravno sedaj.
Jednota potrebuje novega članstva. Kje ga bomo dobili? Mladi fantje in možje odhajajo na bojna polja. Onih, ki še niso člani naše Jednote, v teh vrstah ne bomo dobili. Kje torej iskati pomoči? Samo v mladinskem oddelku imamo priliko do novega članstva, število članov in članic mladinskega oddelka moramo povišati. Če pa hočemo pri tem imeti uspeh, je potrebna reklama in agitacija. Največjo reklamo v ta namen so pa prireditve in slavnosti naših krajevnih društev. Kjerkoli je mogoče, naj se društvene slavnosti prirejajo in takih slavnosti naj se po možnosti udeležujejo tudi glavni uradniki. Stroške v zvezi s tem naj plača Jednota.
Konvencija
Med razmotrivanjem se je od gotovih strani priporočalo, da naj se konvencija naše Jednote vrši vsakih šest let. Da se o tem ne bo časa tratilo, hočem omeniti kaj v. tem oziru državni zakon določuje.
Člen XVII, paragraf 285, državnega zakona potom katere-. ga bratske podporne organizacije poslujejo, se glasi:
"The meetings of the Supreme or governing body and election of officers, representa-tives or delegates shall be held aa often as once in four years."
Iz tega je razvidno, da dr-
žavni zakon določuje, da se mora konvencija vršiti najmanj vsaka štiri leta. Torej ni treba o tem razpravljati in tratiti čas.
Seje glavnega odbora
Nekateri tudi priporočajo, da ni potreba, da bi prišli vsi glavni uradniki (ice) na pol-letno in letno sejo.
Ako pogledate pravila člen 13, točko "b" boste videli, da je bilo tudi do sedaj v navadi, da so se vsi glavni uradniki udeleževali samo letnih sej. Pri polletnih sejah pa so bili samo oni uradniki, ki so bili na podlagi omenjene točke upravičeni, da se sej udeležijo.
2e pri minuli konvenciji sem o tem govoril in danes isto po-vdarjam in sicer:
Ko je glavni uradnik izvoljen, ni izvoljen samo, da nosi ime glavnega uradnika. Izvoljen je zato, da dela. Noben uradnik pa ne more vzorno in pravilno opravljati svoje uradniške službe, če ni poučen o Jednotinem poslovanju. Vsak glavni uradnik mora imeti več ali manj pojma o Jednotinih poslih. To je dobiti mogoče pa le tedaj, če se uradnik udeleži sej glavnega odbora. Le tem potom zamore glavni uradnik dobiti pravi vpogled v Jednotino poslovanje.
Jednota ne potrebuje uradnikov, ki bi bili uradniki samo po imenu ali samo na papirju. Mi moramo imeti uradnike in uradnice ,ki bodo delali in ki bodo vestno opravljali svojo uradniško službo. Ako pa hočemo, da bo uradnik kos svojemu delu, se mu mora dati priliko, da se s poslovanjem glavnega urada seznani. Zato je tudi potrebno, da se udeleži vsaj enkrat na leto sej glavnega odbora.
Atletika
Nekaj je tudi takih, ki pravijo, da naj se z atletiko ali športnimi prireditvami za časa vojne docela preneha.
To nikakor ni priporočljivo. Vzelo je veliko časa in denarja, da se je atletiški oddelek uveljavil in med članstvo razširil. Zato bi bilo napačno in škodljivo ,če bi se s tem oddelkom docela prenehalo.
Priporočljivo in dobro pa je, če se z gotovifni športnimi točkami preneha in se jih za časa vojne opusti. Na vsak način pa raj se ohrani in nadaljuje s kegljaškimi tekmami, basketball igranjem in takimi športnimi točkami, ki jih direktor atletike določi. Na ta način se bo prihranilo nekaj denarja, na drugi strani pa bo ostalo med članstvom zanimanje za Jednoto, ako se prirejajo kegl jaške tekme in basketball zabave.
Zelo dobro in za Jednoto koristno bi bilo, če bi se pričelo ustanavljati "kadetske" krožke. Gotpve organizacije imajo take krožke, ki so zelo popularni med članicami. Tudi mi imamo že par takih krožkov v Clevelandu. Opazil sem, kako so naše mlade članice za te vrste šport navdušene. Zato priporočam, da bi se te krožke po raznih naselbinah ustanovilo. Če te vrste šport upeljemo, sem prepričan, da bo to v korist Jednoti.
Pravila
Sedanja pravila so precej dobra in jih ni treba veliko spreminjati. Le nekaj malih popravkov in prememb je potreba. Te premembe in dodatke naj bi se tiskalo v posebni knjižici, kar bo prihranilo precej denarja, če se ne bo tfckalo cela nova pravila.
Nekatere točke, katere mislim, da je treba spremeniti ali popraviti, bom predložil odboru za pravila. (
Kar se tiče pravil naj velja tole: Nobeden izmed delegatov ne sme misliti, da se lahko v pravila stavi vse, kar bi kateri želel. Pravila morajo biti taka, da bodo odgovarjala: predpisom državnega zakona. Načelnik zavarovalninskega de-partmenta zahteva da se mora pravila, kakor tudi vse premembe pravil poslati na zava-rovalninski department v pregled, prej ko se jih da tiskati. Za slučaj, da se nekaj odobri in stavi v pravila, kar bi bilo v protislovju z določili državnega zakona, potem načelnik zavarovalninskega departm e n t a pravil ne bo odobril. Zato moramo biti previdni, kaj se bo v pravilih črtalo ali spremenilo. Kot sem rekel, pravila so precej dobra in jih ni potreba preveč preminjati. Popravi naj se samo ono, kar je neobhodno potrebno, drugo naj ostane, kot je.
Patriotičen sklad
Vse te točke, o katerih sem do sedaj poročal, mislim, da se bo dalo urediti brez posebnih težkoč. O zadevah, ki hočem pa sedaj spregovoriti se mi pa zdi, da so zelo, zelo važne ali celo najvažnejše izmed vsega, kar imamo pri sedanji konvenciji ukrepati.
Najvažnejša zadeva, ki jo imamo pred seboj so razmere, v katerih živimo. V vojnem času se nahajamo. Več in več naših mlajših članov je klicanih v vojaško službo. Že dose-daj imamo ,y vojaški službi 1,203 članov. ' Poleg tega imamo pa tudi 5 članic, ki so v vojaški službi. Koliko jih bo še poklicanih se ne ve ,lahko pa računamo, da se bo sedanje število zelo, zelo pomnožilo.
Bodočnost, ki je pred nami. je zelo temna in.negotova. Noben človek ne ve, koliko žrtev bo vojna zahtevala. Lahko pa si predstavljamo, da prej ko bo tega svetovnega klanja konec, bodo žrtve velikanske.
Zaradi tega je potreba, da se za vse slučaje že sedaj pripravimo. Ne smemo odlašati, ne čakati, pripraviti se moramo sedaj, dokler je čas. če bomo odlašali, če bomo čakali, zna biti prepozno.
Člani-vojaki, bijejo naš boj. V vojsko so bili poklicani, da branijo našo domovino, naše družine, naše domove, našo K. S. K. Jednoto. Iz tega razloga je glavni odbor določil, da se za umrlimi vojaki, dedičem izplača vso smrtninsko zavarovalnino, za katero je član-vojak zavarovan.
V konvenčnem razmotriva-nju je bilo tudi od strani raznih društev priporočeno, da naj se za umrlimi člani-vojaki izplača celo smrtninsko zavarovalnino.
Tudi jaz priporočam, da se to napravi. Dokler bijejo vojaki naš boj, je naša dolžnost, da zanje in za njih dediče tudi nekaj storimo.
Vidim in čutim, da ni nobenega izmed Vas, ki bi ne glasoval za to, da se za umrlimi člani-vojaki, plača celo smrtnino. Vem, da boste z veseljem potrdili določilo glavnega odbora, ki je že sedaj v veljavi.
Prepričan sem, da boste to odobrili, zato mi ni treba o tem obširneje govoriti. Nastane pa sedaj drugo vprašanje, zelo važno vprašanje, kako bomo vse take smrtne slučaje krili. Kje bomo dobili denar, da se bo moglo nastale posmrtnine plačati in istočasno Jednoto ohraniti na solventnem stališču. To
je važno, prav za prav najvažnejše vprašanje današnje konvencije.
Sedanja vojna je nekaj novega za našo novo domovino. Zgodovina naše domovine -kaj takega ne pomni. In ker je to nekaj novega, zato tudi nimamo skušnje, potom katere bi se učili kaj storiti. Nobene prave podlage ni, na katero bi mogli zidati. Storiti pa moramo nekaj, če hočemo obljubo izpolniti in Jednoto obvarovati.
Nam ne preostaja nič drugega, kakor določiti poseben asesment. Vprašanje pa nastane, kako visok asesment naj bi se določilo.
Poročila imam na rokah, ki kažejo da so Life Insurance družbe kakor tudi bratske podporne organizacije v Kanadi že določile tak poseben asesment. Poročilo, ki ga imam v tem pogledu kaže da posebni ases-tem pogledu kaže da posebni ment znaša od $80.00 do $90.00 na leto za vsakih $1,000 zavarovalnine.
Da bi mi kaj enakega določili ni niti govera. Storiti pa moramo nekaj. Moje mnenje je, da naj bi se ustanovil neke vrste "patriotičen" sklad. Določi naj se za vse Člane in članice primeren posebni mesečni asesment. Denar vplačan potom posebnega asesmenta, naj bi se vpisoval v "patriotičen" sklad. Iz tega sklada bi se potem izplačevalo smrtne slučaje, ki bodo presegali normalno in na podlagi lestvice predpisane smrtne slučaje, če bi slučajno kaj denarja v tem skladu preostalo, naj bi se po možnosti s tem preostankom nekoliko pomagalo tudi onim članom vojakom, ki znajo biti v vojni poškodovani. Ta sklad naj bi glavni odbor po svoji najboljši previdnosti upravljal.
Neobhodna potreba je, da nekaj storimo. Ne samo oni, ki so v vojaški službi, tudi vsi drugi; vsaki izmed nas je v nevarnosti. Iz zgodovine se tudi lahko učimo, da vsaki vojni sledijo razne bolezni, ki zahtevajo velike žrtve. Kaj enakega smemo tudi po sedanji vojni pričakovati. Zato je zelo važno in potrebno, da se nekaj konkretnega, nekaj dobrega že sedaj uvede, da bomo za vse slučaje pripravljeni.
Zato zelo resno povdarjam m priporočam, Ustanovimo patriotičen sklad in določimo primeren posebni mesečni asesment, da bomo zamogli pomagati onim, ki bodo do podpore upravičeni, kakor tudi. da ohranimo Jednoto i?a zdravi finančni podlagi. Danes je čas, jutri bo mogoče prepozno!
Sklad izrednih podpor . Drugo zelo pereče vprašanje, ki ga bo treba rešiti,- je sklad izrednih podpor.
Kakor veste sedaj plačuje v ta sklad vsak član aktivnega oddelka po 4c mesečno. Iz tega sklada se plačujejo izredne podpore in pa asesment nad 70 let starih članov in članic.
V mojem poročilu, ki sem ga Vam podal sem omenil, da je v tem skladu precej velik primanjkljaj. Koncem junija t. 1. je znašal ta primanjkljaj $45,-863.70. Brez vsakega vprašanja pa smemo pričakovati, da bo ta primanjkljaj vedno bolj in bolj naraščal.
Vzemimo za vzgled to-le: štiri leta nazaj, ko se je vršila 19. redna konvencija, je bilo poročano, da znaša primanjkljaj $2,230.98. Sedaj pa znaša nad 45 tisoč dolarjev. Z drugo besedo rečeno, da se je v štirih letih primanjkljaj povišal za nad $43,000. če ostane pri tem kot je sedaj, bo primanjkljaj do prihodnja konvencije presegal nad $100,000. To je dokaz, da tako. ne moremo naprej.
Sedaj imamo 753 članov in članic, ki so nad 70 let.stari in kot taki so prosti vsakega asesmenta. Pri tem je pa treba vpoštevati, da je pri Jednoti 722 članov, ki so v starosti od
66 do 69 let. Do prihodnje i št. 88, Kansas City, Kana.; Av-| Opeki lepo zahvali
konvencije bodo tudi ti stari 70 let
Je že res, da nekateri ne bodo dočakali starosti 70 let, je pa tudi res, da je članstvo naše Jednote precej trdega zdravja in se ne sme pričakovati, da jih bo umrlo več, kakor le gotov odstotek, ki v tem oziru niti v poštev ne pride.
Jednotin aktuar priporoča, da se ukine opustitev asesmenta 70 let starih članov in članic, če ne, bomo tako daleč zagazi-li, da se iz tega ne bomo mogli rešiti.
Na križpotju smo. Ne preostaja nam drugega, kakor asesment v ta namen dodatno zvišati, ali pa ukiniti suspendiranje asesmentov nad 70 let starih članov in članic.
Članstvo načrtov "A in B"
V	mojem poročilu sem tudi omenil, da ima 13,595 članov in članic stare vrste zavaroval-ninske certifikate. Ti člani iij članice plačujejo smrtninski asesment po tabeli National Fraternal Congress in 4% obresti.
Dandanes se denarja ne more investirati v varne in zanesljive obveznice, ki bi prinašali 4% obresti. Zato bi bilo priporočljivo, če bi ti člani sedanje certifikate zamenjali za certifikate novih načrtov, če bi se te certifikate z a m e n j a 1 o, bi bil smrtninski asesment nekaj višji, toda članstvo bi bilo na boljšem v tem, ker certifikati, ki jih Jednota sedaj izdaja, nosijo denarno in posojilno vrednost, kar stare vrste certifikati ne nosijo.
Je pa še nekaj in to je: Ako bi člani načrtov "A in B" zamenjali certifikate, bi lahke pričakovali, da jim bo Jednota pričela prej ali slej izplačevati dividende. \
Zato je zelo priporočljivo, da bi se članstvo o tem poučilo, in nagovorilo, da certifikate zamenja.
Konvencija
še eno točko-imam, x> kateri želim spregovoriti in to je naše današnje zborovanje.
Moja želja je, da bi bila naša konvencija, kolikor mogoče kratka. Ne zato, da bi želel, da se hitro razidemo, pač pa zato, da se čimveč denarja prihrani.
Konvencije stanejo denar. In kot sem rekel, za sedanjo konvencijo imamo samo nekaj važnih točk za urediti, vse druge točke so manjšega pomena in se jih lahko v kratkem uredi. Jaz mislim, da smo prav lahko v teku štirih dni z vsem delom gotovi. Poskusimo, boste videli, da bo šlo. Ako bomo v štirih dneh s konvencijo gotovi, bo članstvo veselo, ker bomo pokazali, da smo prišli na konvencijo z namenom, da delamo. .
S tem Vas prav iskreno pozdravljam in kličem: Bog blagoslovi naše delo!
Josip Zalar, glavni tajnik.
Brat gl. predsednik priporoča, da se brata gl. tajnika nasveti upoštevajo na sejah raznih odborov. Priporočila ali nasveti naj bodo podvrženi večini.
V	informacijski odbor br. gl. predsednik imenuje sledeče: Br. Germ, br. Zalar, br. Zeleznikar, br. Slana in brat Frank Lokar.	♦
Predsednik konvenčnega pripravljalnega odbora poroča, da naj se delegacija skupno z gl. odborom zbere ob eni uri P9-poldne pred cerkvijo sv. Štefana v svrho slikanja.
Nato brat Zeleznikar prečita došle brzojavke in pozdravna pisma od: društev KSKJ št. 23 Bridgeport, Ohio; št. 139 La Salle, 111.; št. 152, So. Chicago, 111.; št. 144, Sheboygan, Wis.; št. 104, Pueblo, Colo.; št. 113, Denver, Colo.; št. 70, St. Louis, Mo.; št, 157 Sheboy-gan Wis.; št. 127, Waukegan, 111.; št. 208, Butte, Mont.; št. 164, Eveleth, Minn.; št. 79, Waukegan, 111.; št. 72, Ely, Minn.; št. 23, Bridgeport, O.;
sec Brothers, Joseph Knez, Zve za društev Najsvetejšega Imena, Joe Kaercher, Anthony Sternisa, Joseph Gornik od vojakov, Ameriška Domovina, Stanley Baraga, Rev. Cyril Zupan, Consul General P. Cabric, Russian War Relief, Štefan Agnich, Stjepan Vranič, Jugoslo-venski Glasnik, Podružnica št. 7 Slovenske Ženske Zveze, John Pelhan, Rt. Rev. šavs, John Gornik, društvo 6t. 180, Canon City, Colo. in Mathias Kl^čev-šek, Ameriška Bratska Zveza, A. Zbašnik, gl. tajnik, Podr. št. 3 Slovenske Ženske Zveze, Zapadna Slovanska Zveza, društvo št. 1 Slovanske Zapadne Zveze, ter glavna predsednica Slovenske Ženske Zveze Mrs. Marie Prisland, nadalje društvo št. 65, Milwaukee, Wis.; št. 105, New York, N. Y.
Zbornica zakliče vsem trikratni "Živijo!"
Br. gl. predsednik naznanja, da se popoldanska seja prične ob pol dveh. Razni odbori bodo ob tem času imeli svoje seje, dolžnost vsakega delegata in delegatinje pa je teh sej se udeležiti v največjem številu.
Br. gl. predsednik poroča o smrti brata Philip Loviščeka iz Indianapolisa, Ind. Naznanjen je bil tudi smrtni slučaj brata Anton Anžlovarja iz Clevelan-da, Ohio. č. g. duhovni vodja izmoli molitev za pokoj duš pokojnih imenovanih članov.
Ker je ura poldne, č. g. duhovni vodja izmoli angeljevo češčenje, kakor tudi zaključno molitev.
Seja zaključena ob 12. uri. John Germ, predsednik; Anton F. Kozleuchar,
zapisnikar, John Trčelc, zapisnikar.
J
TRETJA SEJA, 18. AVGUSTA, POPOLDNE Brat glavni predsednik otvo-ri sejo ob 1:55 popoldne.
Častiti gospod duhovni vodja moli.
Brat glavni predsednik se v imenu zbornice in posameznih delegatinj zahvali za poslane cvetlice in sicer:
Društvo št. 181, Steelton, Pa. poslane častni delegatinji sestri Dorothy Dermes; društvu št. 114, Steelton, Pa., poslano delegatinji Mrs. Simončič, in Slovenski ženski zvezi, ki je poslala rože delegaciji.
Brat glavni predsednik predstavi častnega predsednika, brata Frank Opeka. Brat Opeka pozdravi zbornico sledeče:
Častiti gospodje duhovniki, glavni uradniki in cenjena mi zbornica! Kar se tiče govorjenja, jako malo zmorem. Že prej nisem znal veliko govoriti, od takrat sem pa že veliko pozabil. Dobil sem mojega mesta Waukegan-North Chicago nalogo, da vam tukaj v imenu mojih bratov in sester čestitam, želeč vam obilo uspeha danes in še v bodoče. Ta konvencija je velikega pomena za člane, kakor tudi za celokupni narod v tej deželi. Po vseh državah se je agitiralo z raznimi obljubami, samo da smo pridobili članstvo.
Kakor veste, je vojska, ta nesrečna vojska je zadela to deželo. Moji in vaši fantje so se odzvali lojalno klicu ter pustili doma vse in šli kamor jih kliče domovina. Ti fantje so storili svojo dolžnost.
Kaj bomo pa mi storili? Ako oni vršijo svojo dolžnost, je naša ista. Oni gredo prostovoljno v morebitno smrt—mi pa moramo gledati, da se pomaga tem našim fantom s tem, da se plača vsaj smrtnina za njimi v slučaju smrti. Opominjam vas, da danes, ko ste nastopili vaše | delo za korist Jednote, da istega pod vodstvom vaših glavnih | uradnikov, v korist vašo, vaših fantov in v korist Jednote res-1 nično izvršite. Storite vašo dolžnost. Prav lepa vam hvala. Glavni predsednik se bratu
Brat glavni pomožni tajnik poroča, da se nahaja v armadi Združenih držav že pet doklet-članic naše Jednote.
Brat glavni predsednik prekine z odmorom seje do 4. ure popoldne. Poziva, da se odbori podajo na delo ter se delegacija zagotovo povrne ob določenem času, da slišijo poročilo Jednotinega aktuar ja.
Sledi odmor.
Nadaljevanje seje ob 4:20 popoldne.
Glavni predsednik predstavi zbornici člana-vojaka Robert Mohar-ja, sina pete glavne podpredsednice.
Glavni predsednik predstavi zbornici aktuarja Mr. Clarence L. Alforda. Mr. Alford v svojem poročilu zbornici posebno poudarja sledeče: Prvotno raz-pisanje asesmenta je bilo napačno, vsled tega so nastale obilne težkoče, predno jih je Jednota premostila. Točasno pa je organizacija priznana kot. ena prvih na polju fraternaliz-ma. Čestita na pozidanju glavnega urada kakor tudi na naraščaju že od leta 1914, ko je prvič nastopil službo Jednotinega aktuarja, ter ga ima močno v čislih in National Fraternal Congress smatra glavnega tajnika za strokovnjaka. Predloži razne podatke glede bratsko zavarovalninskega sistema.
Težak problem pred konvencijo je asesmenta-prosti Člani, ki so dosegli starost 70 let. Ta korak je z bratskega in človekoljubnega stališča v resnici hvalevreden, ne pa tako na podlagi gospodarskega položaja. On je mnenja, da najbolje bi bilo, da bi Jednota nikdar ne podvzela tega koraka.
Dosedaj plačuje vsak 40 cente v ta sklad, da se vzdržuje asesment za nad 70 let stare člane in članice, številke kažejo sledeče: 1931 leta po 4 cente nabranega asesmenta >$11,314 izplačanega $5,802; 1932 nabranega $10,867, izplačanega $7,270; 1933 nabranega $10,-435, izplačanega $§,630; 1914 nabranega $10,875, izplačanega $11,299; 1937 nabranega $11,-716, izplačanega $16,215; 1938 nabranega $11,900, izplačanega $18,467; 1940 nabranega $12,-408, izplačanega $22,421; 1941 nabranega $12,620, izplačanega $23,470; 1942 (šest mesecev) nabranega $6,364, izplačanega $12,458; skupaj nabranega $141,255, izplačanega pa $172,-679, ali $31,424 več izplačanega nego nabranega v to svrho.
Poudarja, da z gospodarskega stališča tako ne moremo in ne smemo nadaljevati. Priporoča, da se ta prosti asesment preneha. Zaveda se, da bodo s tem nastale težkoče ter takojšnjo ukinjenje bi bilo le v razburjenje članstva — priporoča pa, da se določi čas,-kdaj naj se to plačevanje ukine—na primer 1. januarja, 1943. Ako se s tem skladom ne preneha, potem se mora pa plačevanje asementa v to svrho podvojiti, to je mesto 4 cente bi se moralo plačevati najmanj 8 centov v ta sklad.
Dividende
Nekatere organizacije imajo navado, da plačujejo dividende na potom eno-mesečnega prostega asesmenta, toda to ni tako priporočljivo kakor pa dividende plačane na podlagi starostnega razredovanja.
Člani-vojaki
Nekatere zavarovalninske družbe poslujejo po raznih ta-kozvanih "restricted war rates" ali lestvici, posebno v starosti od 16 do 45 leta, dočim bo naša Jednota še v nadalje za umrlimi člani-vojaki plačevala polno vrednost certifikatov; priporoča se patrijotični sklad, koliko bi se v ta sklad plačevalo, še ni določeno.
Na priporočilo brata glavnega predsednika, da bi se pričelo z podvojenim zavarova-(double-indemnity), pa Mr. Alford odgovarja, da v seda-(Dalje na 5 strani)
olavni urad: hi n. chicago bt, joldvt. iu Telefon v glavnem urada: JoUet mm; stanovanje gL tajnika: mm.
Od ustanovitve do 30. junija, 1942 ana£a skupna izplačana podpora $8^80,388
Solventnost 127.24%
__ o l avmi odborniki
™ Ofgnc FMPaoKDunc: FRANK OPKKA. NORTH CHICAGO. ILL. Olavnlpredesdafc: JOHN OBUf. 817 ®a* "O" Bfc, POetata, Golo. Prrl pnilpiMMMliil: JOHN ZZFRAN. 272* W. 1Mb Bt, nMniii. HL Drug pnrtprertaeiliHk: MATH PAVLAKOVICH. 471i HatfMd BC Plttatfgfa, Pa Tretji va&snnmto*: JOSBPH LKfiAN, 1M—22nd St. N. W, Barberton, O Ostati podpredsednike Mm CERKOVNIK. P. O. Bok 287. Mj, Minn.
JOHANA MOHAR. 11M IHBh^tiem Are., Sbebcvgan.
oaoeoa PAVLAKOVICH. Mil Pearl Bt. D«1W, Golo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, Ml N. Oblcago Bt. JoUet HL Pomotnl tajnik: LOUIS &KLKZNIKAR, Ml N. Chicago, St, JoUet HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. Ml N. Chicago St, JoUet. DL Duhovni vodja: RSV. MATH BUTALA. 418 N.	St, JoUet UD.
Vrhovni adravnlk: DR M. f. OMAN. MU Bt GBair Ave, Cleveland. O.
NADZORNI ODBOR Predeedntt: OKORGC J. BRINGB, 718 Jooee Bt, BuliUi. ICfcm. L nadsornica: MART B. POLUTNIK. 1711 R SOth St, Localn. O. ii. nadaornlk: FRANK LOKAR 1252 Hawthorne Bt, Pittsburgh, Pa. m. nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave, Cleveland. O. IV. nadiornloa: MART HOOHEVAR, 21241 Miller Ave^ Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 200 Rnby Bt, JoUet Ul. MARTIN 8HUKLB, 811 Avenne A, Bveleth, Minn. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 BnrHngton Rd, wmdnsburg, Pa.
POROTNI ODBOR JOHN DECMAN. 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5338 Butler St, Pltteburgb. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8tb St., Pueblo. Colo. JOHN OBLAK. 215 vf. Walker St, Mllwaukee, Wla. WILLIAM F. KOMPARE. 9208 Commercial Ave, So. Chicago. HL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 811? St. Clair Ave, Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1048 Wadsworth Ave, North Chicago, IU.
Vaa piana ki denarne zadeve, tikajoče ae Jednote, naj ee poMUalo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 361 N. Chicago St, JoUet ni.; dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S K. JEDNOTE, 8117 St Clair Ave, Cleveland. Ohla
Naznanilo o umrlih
N
Ime
t: <3
tf C
IS
> N
r a m	Q O «
E	n ^
2 « a	h r S E Vi M
TJ
O
Mesto
Odrasli oddelek
124	j
125 1261
127	I
128
129
130
131	| 132|
133
134
135
136
137	1 138!
139
140
141 142) 1431
144
145
146	j
147 148,
149	!
150	;
151	I
152 153]
549!
Florian Zellinger John Simonich John Težak Martin Kociper Anne Dolinsek Martin Bukovetz Mary Koscak Rose Skerl John Bukovetz Geo. Dragovan Ignatius Petek Joseph Papež Martin E. Poder Frank Nezich Mary Kobe j John P. Densa Nicholas Bacurini Anton Klune Frank Gliha Steve Vukelja George Rogina
19383 S1000| 6-12-42
3097	1000 6-27-42
7661	1000j 6-27-42
28491	lOOOj 6-26-42
7390	1000 6-21-42
21449	1000 7- 2-42
13522	250, 5-25-42
9424	1000 7- 5-42
27238	1000 7- 7-42
, 20845	1000 7- 1-42
2054	1000; 7- 3-42
26193	1000 7- 9-42
| CC800	1000 7- 2-42
6448	1000 6-28-42
1152	lOOOj 7-13-42
DIM3188	500 7-12-42
25018	1000 6-27-42
3604	1000 7-20-42
18217';	1000! 7-23-42
C959	1000 7-19-42
C297	1000 7-16-42
Kenneth Morrow BB 17807) 500 6-25-42 Paul V. Ivantic I C3175j 1000, 2-23-42
Johanna Turk Frank Spehar Frank Russ Martin Kolar Joseph Zaletel Mary Antonin Joseph Skufca
9299 1000	7- 8-42
28242; 1000	7-11-42
153 1000	7-28-42
D5022 1000	7-23-42
1404 1000	7-24-42
12551! 500	7-22-42
D5647] 10001	7-21-42
65 81
55 58 46 52 70 45 51
64 77 62 28 7 f 68. 16
56
65 67 27 32 17 25
57 48 69 56 74 65 54
Mladinski oddelek
Wm. A. Korošec AA34521 j 37.50j 7- 8-42| 1
10 2 29 148 80 20 72 150 1
42 45 146 7 7 218 170 163 59 63 163
29 123
53 160 152 2 2 101 169
30
Clinton, la. joliet, IU. Joliet, IU. Bridgeport, Conn. So. Chicago, IU. Ironwood, Mich. Ely, Minn. Cleveland, O. Chicaga IU. Steelton, Pa. E. Helena, Mont. Cleveland, O. Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Calumet, Mich. Chicago, IU. Pittsburgh, Pa. EVfeleth, Minn. Cleveland, O. Pittsburgh, Pa. Joliet, IU. Bridgeport, O. VVaukegan, IU. Kansas City, Kans. So. Chicago, IU. Joliet, IU. Joliet, IU. Lorain, O. Cleveland, O. Calumet, Mich.
173 | Milwaukee, Wis.
Operirani in poškodovani
Ime
r
o
U
-S
c-o <* ^
■ž m
II
M g
Z >
T3
<3
Mesto
282	i Fred. J. Makovec
283	Mayme Rozinka
284	Matt Radosevich
285	Angela Mencin
286	Caroiine Sedej
287	Marie Horvath
288	Joseph Malasics
289	Anna Suster
290	George Paun
291	Nick Urbanek
292	Anthony Sezon
293	I Rose Vicic
294	| Agnes Korošec
295	Frank Plankar
296	Joseph Zedar
297	Peter Baker
298	Victor Sustersic
299	Michael Seljan
300	Angela Medved
301	John Kure
302	I Dorothy Klopcic
303	i Agnes Hochevar
304	Vivian Zore
305	Jennie Koscak
306	Julia Perich
307	Frances Gross
308	Josephine Mismas
309	, Vida Kmet
310: Frank Suhadolnik
311	Mary Pavlic
312	| Theresa Zupančič
313	Frank Levstik
314	Frank Proportnick
315	John Piskui
316	Nicholas Churozi
317	Louis Kompare
318	Anton Ikovcic
319	Frank Drasler
320	Johanna Ribich
321	I Katherine Plemel
322	Frank Stokar
323	Joseph Gorup
324	Diana Harmicar
325	Mary Novak
326	Rose Chesnik
327	i Edvard Budnar
328	Anna Rapinac
329	Josephine Radelja
330	Agnes Horvat
331	Michael Papesh, Jr.
332	Mary Terlep
333	John Sitar
334	Matt Kastelic 335! John Winter
336	Theresa Pavlovic
337	Frank Jurcich
338	Margaret Skraban
C614 6- 9-42$ 50.001	25
----------- 100(X)	59
75.00	93
100.00	104
100.00	111
50.00	148
50.00	148
50.00	152
75.00	152
50.00	169
100.00	211
50.00	219
DD 1507| 6-16-42 25769 6- 2-42 17018 5-25-42 10189 6-10-42 DD1563! 6- 8-42 31391 6-11-42 15781' 5- 8-42 22033 5-15-42 28416 6-12-42 DD41288 6-13-42 31773 6-19-42 D5286 6-12-42 C3682 6-24-42 28747 6-22-42 29983 5-23-42 28275 6- 9-42 9584 12- 8-41 16857! 6-15-42 20381 6- 3-42 CC43470I 6-22-42 9055 6-27-42 DD41541; 6-17-42 10434 ! 6-11-42 32074 5-23-42 9293! 6-16-42 157211 6-24-42 C693 6-11-42 3118 6- 3-42
100.00 219 50.00 75.00 100.00 100.00 75.00 100.00 100.00 100.00 50.00 75.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00
7710; 2-22-40 200.00 nio V r o o.« inn no
D284	6-29-42	100.00
23641	6-30-42 50.00
DD227	6-16-42	50.00
10486	6-15-42	50.00
6942	5-28-42 50.00
D2737	7- 6-42	100.00
27712	6-23-42	100.00
C1544 ;	6- 4-42	100.00
C806	6- 9-42 50.00
7518	6-17-42	100.00
20339	6-15-42 75.00
24692	6-27-42 50.00
CC704	6-17-42	100.00
DD554! 7- 6-42	100.00
13100	6-11-42	100.00
CC916	6-20-42 75.00
16662	7- 2-42 50.00
D3735	7- 2-42 50.00 23571 7-17-42 50.00
CC42909	7-15-42	100.00
DD41488	7-23-42	100.00
28882	7- 1-42	100.00
■ 25291 7-14-42!	250.00
CC271	7-18-42 50.00
92 0	7- 6-42	100.00) 114
25253	7- 7-42	100.00 \35
34718	6- 9-42	lOO.OOj 168
2 12 14
63
64
104 122 139
156
157 174 133 150 162 162
53
105 131
2 56 101 50 50 53 53 78 86 25 42 61 104 120 169 204 225 2 2 8 30 59 -63
Cleveland, O. Eveleth, Minn. Chisholm, Minn. Pueblo, Colo. Barberton, O. Bridgeport, Conn. Bridgeport, Conn. So. Chicago, IU. So. Chicago, IU. Cleveland, O. Chicago, IU. Euclid, O. Euclid, O. Joliet, IU. Forest City, Pa. Butte, Mont. Cleveland, O. Etna, Pa. Pueblo, Colo. Ročk Springs, Wyo. La SaUe, IU. Chisholm, Minn. Sheboygan, Wis. Willard, Wis. Ironwood, Mich. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Waukegan, 111. New York, N. Y. ' Aurora, Minn. Joliet, IU. I Leadville, Colo. Lorain, O. j Pittsburgh, Pa. Pittsburgh, Pa. i VVaukegan, IU. VVaukegan, IU. Chicago, IU. Ročk Springs, Wyo. Cleveland, O. Steelton, Pa. Youngstown, O. Pueblo, Colo. Forest City, Pa. Cleveland, O. Hibbing, Minn. So. Chicago, IU. Joliet, IU. Joliet, IU. Joliet, IU. Calumet, Mich. Eveleth, Minn. Cleveland, O. Steelton, Pa. Gilbert, Minn. Bethlehem, Pa.
330
340
341
342
Anna Kozlevcar Frances Ochis Frank Seiko Francee MlhaUchnlk
11728 D5141 40000
7-18-42 7-1M3 7-17-42
10105 7-18-42
100.00 100.00 150.00
100001 157
108 135 144
111.
Minn. «heboygan, WIs. Sheboygan, Wis.
IZPLAČANA IZREDNA PODPORA
31
Društvu sv. Barbare it. 128, Etna, Pa, za Anna Domltrovich c,ert. it. 5704, izplačano $10.00.
32
Društvu sv, Lovrenca it. 63, Cleveland, O, za Frank Hafner, cert št. 33978, izplačano $10.00.
33
Druitvu sv. Alojzija it. 161, Gilbert, Minn., za Paul Ulcar, cert it. 28987, izplačano $10.00.
34
Druitvu sv. Petra in Pavla it. 64, Etna, Pa, za Stanko Žugaj, cert. it. 22921, izplačano $10.00.
Druitvu sv. Marije Magdalene it. 162, Cleveland, O, za Frances Strukel, cert. it. 35522, izplačano $35.00.
i	36
Druitvu St. Francis, it. 236, San Francisco, Calif, za Mary Dealich, cert. it. D5654, izplačano $25.00.
37
Druitvu sv. Ane it. 150, Cleveland, O, za Emma Lekan, cert. it. 16210, izplačano $10.00.
38
Druitvu sv. Štefana it. 1, Chicago, IU, za Frank Plevauc, cert. it. 21803, izplačano $10.00.
IZPLAČANA STAROSTNA PODPORA
Druitvu sv. Alojzija it. 52, IndianapoUs, Ind,' za Frederick Matelic, cert. št. 16287, izplačano $309.96.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
ZAPISNIK 20. KONVENCIJE
(Nadaljevanje s 4 strani)
njih negotovih časih ni priporočljivo radi prevelike vojne rizike. Tako zavarovanje pa bi bilo prav umestno v mirnem času. \
Mr. Alford .'se zbornici zahvali za dano mu priliko nagovoriti ter za pažnjo, s katero je delegacija sledila njegovim podatkom.
Brat glavni predsednik so Mr. Alfordu zahvali za njegova pojasnila.
Brat glavni predsednik prečita pismo glavne porotnice Mrs. Agnes Gorišek, v katerem poroča, da ji bolezen ne dopušča konvencije se udeležiti. Mrs. Gorišek zbornico pozdravlja ter želi mnogo uspehov.
Predlagano in podpirano je bilo, da se pošlje Mrs. Gorišek brzojavko, želeči skorajšnega okrevanja in cvetlice. Spreje-to. '"T ; 1 '
Predlagano in podpirano, da se rekordira število glavnih odbornikov in delegatov 20. zasedanja zbornice. Brat zapisnikar Kozlevchar poroča, da je to že storjeno kot dodatek v zapisniku prve seje. Sprejeto.
Temu sledi čitanje brzojavk in pismenih pozdravov od:
Društvo št. 42, Steelton, Pa.; društvo št. 59, Eveleth, Minn. p društvo št. 156, Chisholm, Minn.; društvo št. 111, Barberton, O..
Elizabeth Salidar, Reliance Federal Savings & Loan Association, Royal Neighbors of America, Lena Mikan, Mr. in Mrs. Anton Tomazin in sinovi, Mr. in Mrs. Frank Jntihar, Eveleth, Minn., društvo št. 114, Steelton, Pa.
Pisma od:
Agnes Gorišek, Ludwig Pe-rušek, društvo št. 146, Cleveland, O.; Mary Fale, društvo št. 235, Portland, Ore., društvo št. 185, Burgettstown, Pa.
Seja zaključena z molitvijo ob 5:05 popoldne. John Germ, glavni predsednik. Anton F. Kozleuchar, John Tr-cek, zapisnikarja.
Četrta seja, 19. avgusta, 1942, dopoldne Brat glavni predsednik otvo-ri sejo ob 9:20 zjutraj.
Častiti gospod duhovni vodja moli,
Čitanje imen glavnih odbornikov. Navzoči vsi razun vrhovnega zdravnika Dr. Oma na in glavne porotnice sestre Gorišek.
Čitanje imen delegatov in delegatinj.
Zbornica hvaležno sprejme čestitke in cvetlice, poslane od prvega ženskega društva št. 78, Chicago, 111.
Brat glavni predsednik pred stavi zbornici večletnega in za služnega Jednotarja, bivšega glavnega predsednika, brata Anton Grdina. Zbornica v znak spoštovanja vstane.
Brat Grdina zbornico pozdravi ter v kratkem in jedrnatem govoru omenja, da pogreša na tekočem zborovanju novih obrazov in novih moči. Poudarja, da bodočnost Jednote zavisi na mladini ter bi moralo biti več mladine zastopane v zbornici. Omenja tudi, da se nikdar ne sme dopustiti, da bi izginil katoliški duh Jednote, ampak mora vladati pravi bratski in verski duh med društvi, kakor tudi med članstvom Jednote.
Brat glavni predsednik se bratu Grdini zahvali.
Čitanje zapisnikov druge in tretje seje v slovenskem kakor tudi v angleškem jeziku. Oba zapisnika sprejeta kot čitana.
Po kratki debati je bilo sklenjeno, da se bo zapisnik v bodoče čital le v slovenščini; bratu delegatu, ki ne razume slovenščine, pa bo dnevno predložena kopija zapisnika v angleščini. Brata delegata, ki zahteva čitanje angleškega zapisnika pa brat glavni predsednik zagotavlja, da se ne bo nikdar dopustilo, da bi kakoršnakoli politika igrala vlogo med zborovanjem.
Velečastiti gospod kanonik Oman poroča, da je njegov odbor za brzojave in pozdrave gotov ter poroča, da se je poslalo brzojave sledečim: Franklin D. Roosevelt, President of the United States
The Grand Carniolian Slovenian Catholic Union one of America's oldest fraternal societies and embracing in its membership 40,000 Americans of Slovenian racial origin, assembled at Chicago, 111., for its 20th quadrennial Convention, sends greetings and best wishes for your continued good health and assurance that every member, and every Slovenian-American in the United States has rallied behind you with their every spiritual, moral and fi-nancial resource to the end that America shall be vietori-ous in the vvar and that liberty and democratic government be preserved among the nations and in our ovvn land. Most Rev. Amlete Giovanni Cicognani D. D., Apostolic Delegate:
The Supreme .Officers and delegates of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, novv assembled in their 20th regular convention in Chicago, 111., express their filial devo-tion and respects to your Ex-cellency as the representative of the Holy Father. . Hon. Dvvight H. Green, Governor of State of Illinois: The Supreme Officers and delegates of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of America, now assembled in their 20th regular convention in Chicago, 111., send you their cordial greetings and respect-ful vvishes for success in your weighty office. Hon. Paul F. Jones, Director of Insurance, Springfield, lil.:
The Supreme Officers and Delegates of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, novv assembled in their 20th regular convention in Chicago, 111., send yoi^ their most cordial greetings and sincere thanks for your friendly cooperation and advice. Most Rev. Samuel A. Stritch D. D., Archbishop of Chicago: The Supreme, Officers anc delegates of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, ijovv assembled in Chicago 111., send your Excellency their cordial greetings and expres-sions of filial devotion. Hon. Edvvard J. Kelly, Mayor of Chicago:
The Supreme Officers and
the delegates of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, novv assembled In their 20th regular convention in Chicago, 111., send you their cordial greetings and sincere vvishes for success in your weighty office. Very Rev. Mathias Šavs:
Glavni uradniki in delegacija KSKJ, zdaj zbrani na 20. redni konvenciji v Chicagu, IU., Vas najprisrčnejše pozdravljajo in Vam žele zdravja in božjega blagoslova. Mrs. Agnes Gorishek:
Glavni uradniki in celokupna zbornica 20. redne konvencije, vršeče se v Chicagu, 111., Vas iskreno pozdravlja, izraža svoje sočutje in Vam želi skorajšnega okrevianja. Rt. Rev. Vitus Hribar:
Glavni uradniki in delegacija KSKJ, zdaj zbrani na 20. redni konvenciji v Chicagu, 111., Vam pošiljajo naj iskrene j še pozdrave in voščila. Bog Vas živi!
Rt. Rev. Bartholomey J. Ponikvar:
Glavni uradniki in delegacija KCKJ, zdaj zbrani na 20. redni konvenciji v Chicagu, IU., Vam pošiljajo najiskrenejše pozdrave in voščila. Bog Vas živi.
Rev. Cyril Zupaft, OSB:
Glavni uradniki in delegacija KSKJ, zdaj zbrani na 20. redni konvenciji v Chicagu, IU., Vam pošiljajo najiskrenejše pozdrave in voščila. Bog Vas živi!
Very Rev. Benedict Hoge OFM;
Glavni uradniki in delegacija KSKJ, zdaj zbrani na 20. redni konvenciji v Chicagu, IU., pošiljajo Vam in Vašim redovnim bratom najprisrčnejše pozdrave.
Predlagano in podpirano, da se poročilo gospoda kanonika sprejme. Sprejeto.
(Dalje prihodnjič)
-o-
SMRTNA KOSA Dne 21. avgusta je v župnišču fare Matere Božje, v Wau-ceganu, lil., nanagloma umrla Mrs. Mary Hiti, mati ondotne-ga župnika Rev. M. J. Hiti j a. Pokojnica je bila rojena pri sv. Trojici nad Cerknico; poleg župnika zapušča še enega sina.
Naj bo ohranjen pokoj niči blag spomin in svetila ji nebeška luč! Iskreno sožalje žalujočim.
Pričakujemo kaj več podrobnega poročila o pokoj niči od strani kakega našega tamkajšnjega društvenega uradnika.
-o-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Poročilo o minuli konvenciji.
-Bolj obširno poročilo, kako smo se imeli na minuli konvenciji v Chicagu, lil., sledi prihodnjič; za današnjo izdajo istega urednik ni mogel narediti, ker se je šele v nedeljo zvečer vrnil domov.
Volilec, Eveleth, Minn.—Vz-šega dolgega dopisa glede številnih kandidatov za prihodnje volitve ne bomo priobčili, ker nočemo delati reklame za kandidate drugih narodnosti; to spada v Vaš lokalni list. --o-
Streljanje nedolžnih Slovencev
V Jesenicah so bili dne 18. aprila, 1942, ubiti trije nemški vojaki in obenem z njimi različni narodni izdajalci: "Block-leiter Andrej Jakelj, župan Karol Lukman, mesar Jamnik France iz Kranja in neki mesar iz Šenčurja. V znak maščeva nja so Nemci ustrelili 50 talcev, katerih imena slede:
Stanko Bernik, Franc Doli-nar (Tržič), Ivan Mahne (Tržič) Franc Zorman (Tržič), Jože Ster (Tržič), Nepoznan Ivan Arhar (Svetje), Pavel Je-zeršek (Kranj), Peter Golob (Praprotna), Leopold Markič (Zancken), Ivan Strehovec (Primskovo pri Kranju), Ivan Steržič (Hotavlje), Ivan Konj-
iek (Ljubljana), Andrej Kutin (Stražišče pri Kranju), Tomaž Godec (Bohinjska Bistriva), Miha Pestotnik (Kostanj), Franc Benedik (Stražišče pri Kranju), Drago 2 vab.
Loj ze Rakovec (Struževo), Marjan Jan (Kranj), Anton Retel (Podrtina), Ivan Krt (Kranj), Milan Zlatnar (Stražišče pri Kranju), Avgust Gros (Kokrica pri Kranju), Ciril Dolenc (Orehek pri Kranju), Anton Šifrar (Žabnica), Franc Kovač (Zgornje Pirniče), Ludvik Bergant (Seničica), Franc Jenko (Primskovo pri Kranju)„ Jože Pestotnik (Kostani), Cecilija Uranker (Kostani), Ivan Bartel (Kranj), Slavko Pajer (Šenčur pri Kranju)), Jožef Zan (Kranj), Polde Okrožnik (Jesenice), Janez Iskra (Koroška Bela), Bogomil Mežek (Žirovnica), Franc Svetina (Žirovnica), Pavel Robič (Jesenice), Marija Kavalar (Javornik) Pavla Arlič (Stražišče pri Kranju), Ivan Bertoncelj (Javornik), Martin Smukavec (Dobrava), Aleš Jelene (Javomik), Tomaž Volf, Ivan Oman (Vint-gar), Rudolf Pintar (Stražišče pri Kranju), Franc Hafner (Stražišče pri Kranju), Marija Hafner St. in Marija Hafner ml. (Stražišče pri Kranju), Tudi na Koroškem nas preganjajo
V aprilu in maju so Nemci izselili iz Koroške okrog 2,400 slovenskih kmečkih družin. Preselili so jih v Porurje, Nu-renberg in Augsburg. Nemci ločejo popolnoma zabrisati slovenski značaj Koroške. Koroški Slovenec obsojen na smrt
Dne 12. junija letos je bil v Celovcu ustreljen 32-letni K. Šavs iz Sv. Petra pri Celovcu. Obdolžen je bil, da je. že več et deloval proti državi in da je kot veleizdajalec razkrajal odporno silo nemške države.
ZANIMIVE FILMSKE SLIKE
Chisholm, Minn. — Dne 27., 28. in 29. avgusta se bodo prikazovale govoreče filmske slike iz Jugoslavije v Time gledališču tu na Chisholm, Minn. Prosi se rojake in rojakinje, da posetite enega izmed označenih večerov. •
Kot mi je znano, so to prvi in edini govoreči filmi, največ jih je o našem slovenskem Bledu. Slišali in videli boste petje, govorico, Sokole, narodne noše itd. Te slike so iz starega kraja in bodo predvajane samo v tem gledališču.
Pridite tudi iz drugih naselbin. Te slike je prinesel s seboj g. Dane Stanich iz Penn-sylvania, ki je tu na počitnicah. Bratski pozdrav,
F. L. Tekautz. -o-
Laški teror v Sloveniji
Glasom vesti, ki jih je prejel Jugoslovanski informacijski center, so#Lahi požgali in razrušili do konca junija 42 slovenskih vasi. Danes prinašamo prvi seznam naših mučeniških krajev.
Politični distrikt "okolica Ljubljaneobčina Ig
1.—Golo,	230 prebivalcev, 45 hiš.
2.—Skril	je, 236 prebivalcev, 47 hiš.
Skupaj 446 prebivalcev, 92 hiš.
Občina Želimlje
3.—Klada,	44 prebivalcev, osem hiš.
4.—Visoko,	111 prebivalcev, 20 hiš.
5._xZapotok,	134 prebivalcev, 32 hiš. -
Občina Dobrunje (21. in 24. marca)
6.—Mali	Lipoglav, 69 prebivalcev, 15 hiš (10 hiš požga-nih).
7.—Veliki	Lipoglav, 36 prebivalcev, devet hiš (pet hiš po-žganih).
Skupaj 105 prebivalcev, 24 hiš (15 hiš požganih).
Občina Borovnica
8.—Zavrh,	45 prebivalcev,
osem hiš.
Občina Šmarje pri Ljubljani
9.—Zgornja	Slivnica, 162 prebivalcev, 20 hiš.
10.—Podgorica, 72 prebivalcev, 10 hiš.
Skupaj 234 prebivalcev, 30 hiš.
Med omenjenimi kraji so najbolj trpele občine Ig, Želimlje in Dobrunje, v katerih so bile zažgane skoro vse hiše. Dosedaj še ni bilo mogoče dobiti zanesljivih vesti o natančnem številu požigov.
Politični distrikt "Kočevje» Občina Velike Lašče (21. do 23. marca, 1942, fara Rob:
1.—Centa,	38 prebivalcev, šest hiš. .
2.—Kr\	va peč, 146 prebivalcev, 25 hiš.
3.—Osredek,	42 prebivalcev, sedem hiš.
4.—Sekirišče,	44 prebivalcev, šest hiš.
Skupaj 270 prebivalcev, 44 hiš.
Politični distrikt "Logatec" Občina Bloke
Gmji in Dol j ni Ravnik, 24 manjših kmetij. •
Kakor hitro mogoče, bomo prinesli nove podatke in imena od Lahov opustošenih krajev, -o-
Velike internacije Slovencev
V zadnjih dneh junija so Italijani aretirali nad 6,000 Slovencev. Med njimi je bilo zelo mnogo študentov od 16. leta naprej. Vse aretirance so odpeljali v Gonars, blizu Udine na Goriškem. Med interniranimi je tudi bivši narodni poslanec Pavle Masič in železniški uradnik Cimperman. Število interniranih je s tem naraslo že na 13,000 oseb.
En tak transport interniran-cev so pri Borovnici napadli ge-rilcr in osvobodili in odpeljali s seboj skoro vse v vlaku se nahajajoče internirance.
Italijani so po vso j Sloveniji pobrali vse smučke in vse goj-zarice-smuške, oziroma gorske čevlje. Pripravljajo se torej na novo zimo na Ruskem? Nadaljevanje seznam osebnih podatkov žrtev
Dne 31. marca, 1942 so bili ustreljeni v Begunjah na Gorenjskem :
Pipan Ivan, Zlate Ivan, Andrej Grum, Brejc Franc, Ben-čan Viktor, Herzog Jože, Hoj-kar (pravilno Fojkar) Anton, Fajfer Franc, Tomažin Ivan, Ažman Mirko, Sušnik Ivan, Žnidar lvan, Znidar Jože, Zupan Peter, Carman Slavko, Eržen Štefan (Kranj), Brežar Kari, Benedičič Štefan, Kob-lar Franc, Bizjak Franc, Ku-kevič Martin, Aljančič Bogomil (Kranj), Žirovnik Ivah, Poljanec Ivan, Seljak Lucij an, Dolenc Filip, Jereb Jožef, Če-belnik Emil, Rozman Ivan.
Skupaj 29 oseb.
Uporni duh Slovencev
London. (Radio prejemna služba) — V današnji emisiji v srbohrvaščini je priobčil londonski radio, "Naši hrabri Slovenci pod nečloveškim laškim pritiskom prenašajo največje žrtve. Brezobzirno klanje prebivalstva najbolje kaže značaj laške strahovlade., V Ljubljani so ubili 13. junija 15 oseb, med katerimi je bilo 6 dijakinj. Naslednjega dne je zmtnjkalo še 15 oseb, a na naslednji ponedeljek je bilo ubitih 10 nedolžnih talcev, ki so jih j pobrali kar na ulici. Prebivalstvo zdaj ostaja doma, ker Lahi včasih po ulicah streljajo Slovence brez vsakega vzroka. Toda. niso zlomili in ne bodo zlomi-i li duha Slovencev. S svojo su-i rovostjo ne kažejo moči, temveč le svojo tradicionalno slabost in str-ihopetnost. Naj si zapomnijo angleško jamstvo, da bodo vsi taki zločinci sojeni.
v Barbertonu
Barberton je mesto z nekako 20,000 prebivalci, kakih 40 milj od Clevelanda, v lepi grič-kasti okolici s številnimi jezerci in lepimi farmami, ne daleč od Akrona, s slovečimi Goodrich tovarnami za avtomobilske "tires" ali, kakor prayimo v Ljubljani, za pnevmatike.
Nimam podatkov pri sebi, kedaj so se tukaj naselili prvi slovenski izseljenci in kako se je potem slovenska naselbina razvijala. Samo toliko se pa prav dobro spominjam, da sem bil jaz prvikrat v Barbertonu leta 1907 za tiho nedeljo, ko me je barbertonsko katoliško društvo povabilo, da sem iz Clevelanda prišel v soboto večer in za nedeljo zjutraj, da sem jim dal priliko opraviti ve-likanočno dolžnost. Bili smo v slovaški cerkvi. Spominjam se, da so me vodilni možje prav ljubeznivo sprejeli, toda prav nič se ne spominjam njih imen. Že takrat so se mi priljubili, da sem vsikdar rad prišel v Barberton, kadarkoli so me potrebovali.
Število Slovencev v Barbertonu ni riikdar bilo veliko. Vendar pa je v zadnji svetovni vojni prišel med nje pokojni Father Berk in jim ustanovil (posebno slovensko župnijo Presvetega Srca Jezusovega. Ker jih ni bilo veliko, so si postavili malo leseno cerkvico, kolikor so pač zmogli in kakršno so zmogli. Veliko večjo bi si bili lahko postavili, ko bi tudi Barberton ne bil imel nesreče, da so se tam naselili nekateri delavni, agilni, pa zelo strupeni in zlobni verski naši odpadli bratje, kakor je bilo to zelo "m o d e r n o" med ameriškimi Slovenci dolga leta'prvih začetkov slovenskega naseljevanja v Ameriki, dokler jih niso katoliški zvesti "panali" s svojim bojem in svojim delom. Ti so po naselbini strastno širili takozvani slovenski "socializem," ki pa ni bil prav nič drugega, kakor rdeče pobarvani starokrajski liberalizem, ki sc ga tam "škrici" širili, ki pa zopet ni bil drugega, kakor to, kar danes imenujemo z nelepo besedo "protifarška gonja."
Ko je nastopil dobri Father Berk v Barbertonu s svojim delom za novo župnijo, seveda niso molčali in tudi ne mirovali. Naletel je na zelo hud odpor in hudo nasprotovanje Napadali so ga po svojem tedaj zelo močnem časopisju, mu nagajali in vse storili, kar so le mogli, da bi preprečili ustanovitev slovenske cerkve. Pozne je, ko to ni šlo, pa saj njen napredek. Toda to nasprotovanje je pa imelo to dobro, da je po-krepilo kakor župnika tako dobre in zveste Slovence v Bar bertonu, da so se krepko postavili v bran, tolikp bolj delali in toliko več žrtvovali, da so postali zgled katoliškim Sioven cem po drugih naselbinah. Vsa ka slaba akcija rodi protiakci-jo. Father Berk je bil pa kmalu prestavljen v Lorain, O. Father Bombač je prišel v Barberton kot župnik, mlad, delaven in podjeten, ter se z navdušenjem lotil dela. Vse je kazalo, da bo župnija lepo napredovala in rasla. Za časa njegovega župnikovanja sem imel v Barbertonu osemdnevni sv. misijon, katerega se vsikdar z veseljem spominjam, ker je bil za me velik duhovni užitek, ko sem videl peščico tako dobrih in plemenitih rojakov delati s tolikimi žrtvami za svoj napredek, posebno ko so se s tolikim veseljem udeleževali sv. misijona. Rev. Bombač je bil kmalu prestavljen v Euclid, kar je bil zelo velik udarec za naselbino. Ce se prav vem spominjati, se je enkrat celo že mislilo na razpustitev župnije. Ker s tem ne pišem zgodovine bar-bertonske župnije, vse to ni tako važno.
Novo versko in farno življenje je pa zaplalo v župniji
Presvetega Srca s prihodom sedanjega delavnega in podjetnega, pa korajžnega župnika Rev. Matije Jagra. Ta se je pa lotil dela v tem kotičku božjega vinograda z vso njemu lastno veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do svojega naroda. Kot izboren govornik je znal vliti v srca Barbentončanov novega navdušenja in tiste velike slovenske požrtvovalnosti in darežljivosti za božjo stvar, ki se je še po vseh slovenskih naselbinah po Ameriki pokazala, kjerkoli je slovenski duhovnik poznal slovenski duh in ga znal z živo, močno besedo prebuditi in vpreči v delo in žrtve za to. kar je bilo skozi tisoč let slovenskemu srcu najsvetejše in najdražje.
Uspeh dela Fathra Jagra se je kmalu pokazal v Barbertonu v toliki meri, da si je upal komaj po enem letu svojega bivanja med njimi stopiti pred nje že kar z idejo nove, zidane, stalne pa tudi lepše farne cerkve, ki bo ponos Barbertonskim Slovencem. Vsi, ki smo mislili, da saj malo poznamo Barberton in ondotne razmere, smo zmajevali z glavo, ko smo slišali o tem načrtu, češ, nemogoče! Naselbina je premajhna! In toliko odpadlih in tolikG brezbrižnih! Kako? Tudi v sedanjih težkih in dragih časih! Vendar kjer je odprto srce, je odprt tudi žep. Kjer je dobra volja, je tudi možnost. In vsega tega je znal Father Jager dati svoji župniji v obilni meri, In lotili so se dela in šle je. In v nedeljo, 9. avgusta, 1942 jim je elevelandski pomožni škof Rt. Rev. McFadden slovesno blagoslovil novo zidano lepo cerkev, ki je po svoji mičnosti pravi biser moderne cerkvene stavbne umetnosti.
Zanimivo je, da se je ta nova slovenska cerkev sezidala ravno v času, ko doma v Sloveniji grdi Nemec zapira slovenske cerkve in je vse že poza pri in jih že tudi začel rušiti in podirati. Tako je že podrl cerkev sv. Antona v Brežicah, ki je bila sezidana šele pred kakimi 15 leti z denarjem, katerega je nabral tu v Ameriki P. Odilo Hajnšek. Sed^aj podirajo Marijino veličastno baziliko v Mariboru, in baje še več drugih. Bog je pa v posmeh in v roga-nje temu modernemu katoliškemu odpadniku in izdajalcu Hitlerju je navdihnil tu v Ameriki Slovence v eni izmed najmanjših slovenskih fara, da so postavili novo. "Ti jih podiraš, isti Slovenci zidajo v Ameriki nove!"
Nova cerkev v Barbertonu je tudi posmeh in roganje nesrečnim našim odj>adlim bratom v Barbertonu in drugod. Toliko 30 rohneli in divjali proti vsemu, kar je božjega, pa kaj so dosegli? V Barbertonu lepšo slovensko cerkev! Vsepovsod pa vsesplošni preporod katoliške verske misli med ameriškimi Slovenci. Tistega neumornega slovenskega socializma se pa še celo otroci teh voditeljev sramujejo danes, ker ameriška pamet ne more razumeti, zakaj je treba vero napadati in duhovnike sramotiti? Toliko nasprotovanja ! Pa kaj imajo pokazati? Katoliški pa veliko in veliko lepega!
Že to dVoje daje slavnosti blagoslovitve slovenske cerkve v Barbertonu posebno obeležje in poseben sijaj, pa tudi zgodovinski pomen.
Zgodovinski značaj barber-tonske slavnosti 9. avgusta je tudi v tem, da je to zadnja samo slovenska cerkev, ki se je zidala v Ameriki. Ce jaz prav vem, je že nekako nad 70 let, odkar so katoliški Slovenci v Ameriki slovesno blagoslovili tam v Rice, Minn., v St. Stephens prvo slovensko cerkev v Ameriki. Do danes se je v Ameriki pozidalo 33 slovenskih cerkva. In Barberton to vrsto zaključuje. Slovenski živel j v
Ameriki izumira. Kakih deset let, pa nas dve tretjini starejših, ki smo prišli iz domovine, ne bo več. Grob nas bo požrl. Da bi po vojni moglo priti v Ameriko toliko novih izseljencev, da bi mogli ustanavljati nove slovenske župnije, še misliti ni. Pa tudi, ko bi jih prišlo, ne bo mogoče, ker novejši cerkveni zakoni ne dovoljujejo več narodnostih župnij. Ce bi se pa kaka sedanjih slovenskih župnij še odločila za zidavo nove cerkve, ne bo to več tako samo slovenska, kakor je na primer barbertonska, kakor so bile preje, temveč bo mogla biti samo mešana.
. Tako nosi Barberton ta častni venec zgodovinskega pomena in zgodovinske važnosti, da je vrsto slovenskih cerkva v Ameriki, zaključil, kar bodo zgodovinarji, ki bodo pisali zgodovino ameriške Slovenije, gotovo posebno povdarjali. Ta 5ast je pa gotovo lepo in veliko plačilo in veliko zadoščenje Barbertončanom «a njih velike in izredne žrtve, ki so jih tako požrtvovalno in s tolikim veseljem sprejeli nase in jih tudi storili za svojo novo župno cerkev. Vredne so jih bile.
Pa še nekaj moram za zgodovinarja tukaj posebno podčrtati, kar je v čast Barberton-čanom.
Že na veliko blagoslovitvah novih cerkva sem pridigal po Ameriki, ali bil navzoč. Nazadnje sem pred nekaj malo leti tudi sam sezidal cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in smo jo s celotedenskimi slav-lostmi, s sodelovanjem cele Ljubljane posvečevaji.
Toda povsodi smo posvečevali ali blagoslavljali nove cerkve v surovem stanju, to je, ko-naj dozidane, brez cerkvene oprave, brez oltarjev, samo zasilni so bili, brez orgel, brez svonov in brez marsikaj drugega. Toda ko smo vstopili v novo cerkev Presvetega Srca Je-iusovega v Barbertonu, se nam je zasmejatla ttSSpflTtt Icakor nevesta vsa krasna in ozaljša-na, k! je šla nasproti svojemu ženinu Jezusu, ki bo tukaj imel svoj tron za barbertonske Slovence. Popolnoma je oprem ljena z vsem, kakor druge cerkve po letih in letih obstoja. Da, celo poslikana je že. Ima zvonove, nove orgle, vse oltarje, klopi, križev pot, da, vse, vse, kar potrebuje cerkev. To pa stane denar. Strmeli smo vsi in občudovali delavnost in anergijo župnika Fathra Jagra in požrtvovalnost faranov, ,ker so bili za to potrebni veliki darovi. Bili smo ponosni nanje.
Iz vsega tega so se Barber-čanje ta dan vidno zavedati. Na njih obrazih ste vse to lahko čitarli. Da ste jih videli, te njih obraze, vesele razigrane, kar žareli so pravega otroškega veselja nad svojim velikim izvršenim težkim delom. Saj so bili lahko! Komu bi ne? Vsi, ki smo od drugod prišli na to slavnost, smo bili z njimi veseli. Njihov duh je bil za nas kakor blagodejen vetriček, ki je zapihljal tudi v naše duše, da smo čutili ž njimi isto in bili veseli. Videli smo v njih tisto dobro in verno, plemenito slovensko dušo, ki je za tistega, |ci je ne pozna, ali se ne potrudi, da bi jo poznal, zelo neobdelan, neizbrušen biser, vendar pri tem pa pravi, dragocen biser, ki se bo vsakemu pokazal v vsem svojem sijaju, kdor ga zna odkriti.
To sem posebno lepo in jasno videl jaz s prižnice med pridigo pri tej slavnosti. Ko sem začutil te vesele oči vse okraje-, ne in zapičene vame, mi je bilo kar toplo pri srcu. Kar potegnile so me v svoje veselo in slavnostno razpoloženje in ni mi bilo treba niti misliti, kaj naj povem. Kar sami so mi po-kladali misli v razum in besede na jezik in sem govoril samo to, kar sem čital na njih obrazih in v njih dušah.
Lepo je bilo videti, da se je toliko slovenskih duhovnikov
udeležilo te slavnosti. Slovenec to pričakuje od svoje duhovščine in je njegovo veselje pokaženo, če ne vidi tudi sosednih slovenskih gospodov pri takih prilikah pri sebi. O, ima kar le še rad svojega duhovnika, Slovenec, če se tudi včasih malo izpozabi. Vendar ne misli hudega. Videli smo starosto Rt. Rev. Msgr. Hribarja iz Col-linwoodu, provinci j alnega komisarja iz Lemonta, Very Rev. Benedikta Hoge, Rev. Antona Bombača iz Euclida, O., Rev. Baznika iz Newburga, Rev. Fathra Andreja od sv. Vida, Rev. Fathra Celesnika iz Collin-wooda, Rev. Julija Slapšaka iz Newburga. Mislim, da nisem nobenega prezrl, ker vem, kako so bili Barbertončanje vsem hvaležni za to njih žrtev. Saj namenoma nisem!
Te slavnosti se je udeležil tudi gospod minister France Snoj, član jugoslovanske vlade v London, kot zastopnik slovenskega trpečega naroda doma in naš dobri in delavni konzul iz Clevelanda, Dr. J. W. Mally. To je dalo zlasti v sedanjih črnih časih, v časih trpljenja in umiranja slovenskega naroda doma, celi slavnosti še poseben sijaj in pomen.
K tej slavnosti je prišlo veliko rojakov tudi iz sosednih naselbin, zlasti veliko iz Clevelanda, posebno narodnih noš Dekleta Slovenske ženske zveze i svojimi slikovitimi uniformami in slovenske narodne noše, to je d a 1 o zlasti sprevodu v cerkev poseben sijaj in značaj ljubke slovenske domačnosti, posebno še ko so tako milo br neli svojo slovensko pritako-valno himno novi zvonovi prav mojstersko.! Kolumbovi vitezi četrtega reda so bili častna straža pri slavnosti. Tako sem videl tam Mrs. A. Grdina, Mr in Mrs. Jože Grdina, Mrs. Kuhar, Mrs. Verbič in mnogo dru gil^ katerih i|nen rte vem in jih ne morem omeniti. Naj mi oproste! Da-, kako bi bil košček naše mBe domovine prišel v Barberton, tako je bilo in tako nam je bilo vsem pri srcu, ko nas je ta slovenska domačnost objemala in prevzemala.
Ne bom opisoval nove cerkve in njene oprfeve, da se moj dopis preveč ne zavleče. Rečem samo: Ce.te bo pot tvojega avtomobila zavlekla kdaj sem v to bližino," gotovo zavij ,tudi v Barberton. Predstavi se vedno se smehljajočemu Fathru Ja-gru, pa ti bo rad vse razkazal in razložil, fte bo ti žal. Dobri in lepi slovenski duh, ki veje v Barbertonu in ki iz nove njih cerkve kar diha, te bo duhovno kar pomladil in ogrel za Boga in za svoj dobri in trpeči slovenski narod. Pred odhodom #
pa ne pozabi seči v žep in daj Fathru mal darček, da mu olajšaš plačevanje dolga, o katerem sem mu napovedal, da mu bo marsikak las posrebril na njegovi glavi, kakor jo je nam, ki smo'to skusili. Hvaležen ti bo!
Vreme je bilo dopoldne izredno ugodno. Ko nas je v soboto popoldne peljal moj sorodnik Mr. John Gerbec z nečakinjo, ki sta me kot begunskega prevžitkarja sprejela pod svojo streho in k svoji mizi gostoljubni za čas, ko mi je Dr. Mally tako spretno podkoval moje čeljusti z novimi podkvami, smo morali $kozi toliko ploho in toliki naliv, da smo mislili, da se bomo utopili kar na elevelandskih ulicah. Ko smo prišli v Barberton proti večeru, je še sonce sijalo. Toda ko nam je dobra Mrs. Gerbeceva mama v svoji hiši postregla z okusno večerjo, kakoršno zna samo ona pripraviti, je pa ta nevihta prihitela za nami v Barberton, da smo bili žalostni, češ: Škoda! Vsa slavnost je pokažena! Barbertončani so se nam smilili. Toda ne! Nebesa so bila preveč vesela napredka dobrih Barbertončanov, kakor da bi se
bila dala z oblaki zakriti, da bi slavnosti ne videla. Tudi zlato sonce si ni dalo vzeti, da bi s svojimi toplimi žarki ne bilo poljubljalo nove lepe cerkvice in bi ne ogrevalo z njimi že itak toplih src slovenskih Barbertončanov in ne ožarjalo njih od veselja ožarjene duše. Zato je zjutraj 'razpodilo vse oblake nad Barbertonom in se potem tako milo smejalo doli z nebesnega obloka in pozdravljalo slavnost, se je je s svojimi žarki udeležilo.
Kar videlo se je, kako je bilo veselo tudi sonce nad nami. Da, še ono je pomagalo, kakor je pomagal Bog barbertonskim Slovencem pri tem delu. "O, še bo sijalo ljubo zlato sonce svobode in lepših dni tudi slovenskemu narodu tam doma v domovini," tako nam je govorilo glasno to dobro in lepo sonce izpod nebes. Slišali smo ga, ko smo korakali v cerkev k blagoslovitvi. "Tak narod, ki je bil tisoč let tako zvest svojemu soncu Bogu,ne bo poginil; takemu sonce ne sme nikdar zaiti. Črni oblaki, ki sedaj zagri-njajo narod v globoko žalost in trpljenje, se . bodo razpodili, Bog jih bo razgnal! Ognjene strele sovraštva naših sovražnikov bodo nje same pobile! Slovenski narod bo pa zagledal novo sonce, ki ga bo ogrelo k novemu, lepšemu in srčnejše-mu življenju, kakor je bilo pa do sedaj.
Bog je močnejši kot njegovi sovražniki, bil in bo! Samo Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo!
Tako, vidite, se je izvršila ta lepa, za vso ameriško Slovenijo zgodovinska slavnost tam v malem Barbertonu 9. avgusta, 1942. Prav lepo in toplo nam je bilo vsem pri sfeu in v dušah, posebno pa Barbertonča-nom.
Popoldne se je pa zbrala dobra družina stare slovenske korenine Mr. Jernej Gerbeca iz Grahovega in njegove dobre žene pri sjmi Frediju na malo družinsko prosTavljlepega dne. Mrs. Fred Gerbec je kot spretna ameriška kuharica pokazala vso svojo kulinarično umetnost. Kar prijetno je bilo gotovo za oba, Mr. in Mrs. Gerbec sredi njihovih sinov, John, Bab, Fred in Anton in sredi treh sester redovnic, dve domi-nikanki in ena Notre Dame, ki je pa morala biti samo v duhu navzoča.
Tema je bila že, ko smo se poslovili od Barbertona vsi, ki smo tja prišli za ta dan, s čutili, kakor jih je imel ves slovenski Barberton. "To je bil dan, ki ga je naredil Gospod. Poveselili in poradovali smo se v njem!" Dež je lil, oblaki so se podili zopet po nebu. Pa smo dejali: "Le dajte se! Slavnosti pa le niste mogli motiti, čeprav ste hoteli. Premagani ste bili. Prav vam je!"
Barbertončanom pa iskrene čestitke!
-o-
Domača fronta
War Production Board Washington, D. C.
D a 1 e k osežne spremembe v načinih življenja in navadah ameriških državljanov vseh stanov prorokuje Division of,Civilian Supply War Production Board-a v izjavi, ki opisuje, kako mora vojno gospodarstvo posegati v vsak ameriški dom.
Hrana, oblačilo, prevažanje in stanovanje so štiri poglavitna polja, na katerih so se spremembe razvile in v katerih je pričakovati še večje spremembe.
Specialisti divizije že mnogo mesecev delajo na tem, da ugotovijo potrebe civilnega prebivalstva in prilagodijo te potrebe s potrebami vojnega gospodarstva. Izjava, ki se naslanja na ta proučevanja, sledi: Hrana
Poglavje o hrani je ugodno ali neugodno, kakor se pač vzame. Iz ugodnega stališča, se
lahko odločno trdi, da ni nika-ke nevarnosti, da bo v tej deželi primanjkovalo poglavitnih živežnih pridelkov in da ameriška prehrana bo pogrešala svoje vitalne snovi.
Na drugi strani pa, dočim jo nam zagotovljena uravnotežena in zadostna prehrana, je tudi jasno, da bo treba spremeniti nekoliko naše jedilne navade.
Na primer, sladkor je bil ra-cijoniran. To prikrajša našo zalogo slaščic. Kava in čaj niso tako zlahka na razpolago kot poprej in to radi parobrod-nega položaja. Isti problem velja, kar se tiče banan. Tudi druge stvari, ki jih moramo uvažati, utegnejo zginiti iz običajnega jedilnega listka.
Nekatera izmed naših ribo-lovišč so zaprta vsled vojne ali se osredotočajo na potrebe vojake, mornarice in Land-Lease-a in ta okolščina utegne vplivati na zalogo rib. In seveda pošiljanje živeža našim zaveznikom, kot na primer, svinjine, nalaga večje zajemanje naših zalog, dasi, kot je znano, se prizadevamo povečati količino naših poglavitnih poljedelskih pridelkov.
Amerikanci morejo pomagati v tem položaju na razne načine :
Prvič ne nakopičite zalog hrane. Ne kupujte preveč iste. To je ravno kar bi sovražnik rad videl.
Drugič, ne razmetajte hranil. ^ ,
Tretjič, jejte sveže sadje in zelenjave čim več mogoče, da bo manj potrebe kositra za konservne posode.
četrtič, poskušajte dobivati zelenjave, ki rastejo v vašem domačem kraju, tako se zniža breme prevažanja hrane.
Petič, jejte nadomestila za ribe in svinjino. Polno jih je na razpolago.
Ta dežela ima zadosti živeža. Sprememba jedilne navade ne pomenja spremeniti jih na slabše. Lahko pričakujemo spremembe v živežnem položaju, ni pa se treba bati, ako le Amerikanci ravnajo s pametjo.
, Oblačila
Širilo se je mnogo govoric o oblačilih. Z eno pa smo lahko takoj na čistem: zdi se, da letos ne bo potrebe nikakega ra-: cijoniranja oblačil.
So pa nekatere druge spremembe, ki jih smemo pričakovati. Na primer, kakor je bilo uvedeno nekoliko sprememb, kar se tiče kroja, je prav mogoče, da bodo še druge odredili.
Zdi se; da bo moralo občinstvo rabiti za oblačila več bom-baževine, in to radi položaja z volno. Zdi se tudi, da potreba vojske za volno povzroči razne manjše spremembe v kroju. Tovarnarji bodo morali mešati volno z drugimi materijali, da se varčuje na volni, smemo pa biti sigurni, da bomo ipak dobro oblečeni. Z drugimi besedami, morali bomo pač opustiti nekatere razkošnine in biti oblečeni, kakor se pač spodobi za vojno dobo.
Divizija sedaj proučava situacijo volne, bombaža in rayona. da se natančno ugotovi, kako stojijo stvari iz stališča civilistov in da bomo znali pravočasno ukreniti potrebno, da ne bo preveč težkoč.
Usnje tvori drug problem, kajti povpraševanje vojske za čevlje hitro narašča. Polno je čevljev v prodajalnicah in zato ni vzroka, zakaj bi se o tem razburjali. Problem pa je in prihodnji razvoj utegne vplivati na našo civilno zalogo.
Prevažanje
Vsakdo ve, da je pomanjkanje gazolina. Mnogi pa se. ne zavedajo, da je tudi pomanjkanje kurilnega olja, zlasti vsled prevoznih težkoč. Ta primanjkljaj se bo zlasti čutil v vzhodnih državah. Stojimo pred resnim problemom v svojem naporu, da dobimo zadosti olja za obrat
naših tovarn in kurjenje naših
stanovanj v prihodnji zimi. Imamo pač toliko prevoznih sredstev na razpolago in nič več. Vsakdo, kdor more spremeniti svojo kurjavo od peči na olje na one s premogom, naj to stori. In naj si preskrbimo svoje zaloge premoga takoj, da ne bo p® zimi prevelikega bremena za naša prevozna sredstva.	,
Prevozne težkoče bodo brez-dvomno imele velik vpliv na naše vsakdanje življenje. Bo pač manj socijalnega življenja, ra-zun ako se omeji na bližnje sosede. Amerikanci naj se boljše seznanijo s svojimi sosedi, naj kupujejo v sosednih prodajalnicah, naj pohajajo v sosedna gledališča in naj zatirajo prirodni nagon za spremembo scenerije.
Stanovanja Morali bomo zopet preiskati svojo stanovanjsko situacijo, da ugotovimo, da bo ves razpoložljivi prostor v pokrajinah obrambene industrije oddan za stanovanja. Potrebe vojnega programa za jeklo bodo onemogočale j^-adnjo hiš v okrajih, kjer obstojajo primerne stanovanjske priložnosti, ki pa niso bile povsem izrabljene, ker se kdo protivi. Na Angleškem so vpeljali obvezno oddajanje sta* novanj vojnim delavcem. Hiše, ki so bile prazne, so bile krat-komalo komandirane. Ta metoda daje primer, kako se more rešiti vprašanje stanovanj.
Večina vojnih delavcev ni v stanu kupiti si hiše, bodisi ker dohodek ni zadosten ali ker se pričakuje skorajšnja selitev drugam. Zato ne podpiramo gradnje privatno financiranih hiš za prodaj, ali obračamo pozornost na podpiranje onih projektov, ki bodo preskrbovala vojne delavce s stanovanji.
DVA RODOLJUBA STA BILA UBITA V LJUBLJANI
New York, (JIC).—Med talci, ki so bili v zadnjem času od Nemcev ustreljeni, sta bila tudi znani športnik Zalokar, član športnega kluba "Bratstvo" na Jesenicah ter diplomiran pravdnik Benkovič iz Kamnika, po vsej verjetnosti sin advokata dr. Benkoviča, znanega iz časa zadnje svetovne vojne, ko je imel nešteto govorov za Maj-niško deklaracijo.
Dobili smo poročilo, da je bil v Ljubljani na ulici ustreljen Jakob Jan, posestnik iz Gorij pri Bledu. Ustrelili so ga Italijani ob priliki nekih demonstracij.
Jakob Jan je znana slovenska osebnost. Ob razsul u Avstrije je bil v Narodnem svetu, povernik za kmetijstvo. Pozneje je bil predsednik Kmetijske družbe in predsednik Gospodarske zveze v Ljubljani. Bil je tudi župan in banski svetnik.
Ko so Nemci zasedli Gorenjsko, je g. Jan vztrajal na svojem domu v Gorjah. V januarju letos so ga Nemci zaprli in ga pozneje pregnali preko meje. Sredi Ljubljane ga je ustrelila italijanska krogla. Slava mu!
Boji v Sloveniji
New York. (Privatna vest Jugoslovanskemu Informacijske-mu Centru iz Švice od uglednega laškega emigranta) — Po vesteh iz Italije smo zvedeli, da se je pred tremi tedni odigrala na jugu Ljubljane resna bitka med italijansko in jugoslovansko vojsko. Slovenci so zajeli mnogo ujetnikov in uplenili večje število tankov. Lahi so imeli 1,800 mrtvih. Obširno ozemlje južno od Ljubljane pa do morja je v rokah Jugoslovanov, ki so se vsepovsod zbrali okrog jugoslovanske zastave.
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Obrambne bon-de in znamke (Defense Bonds and Stamps), serije F in G.
fafaftVff Rupnik postal
"načelnik" Ljubljane
Ponašali smo se, da Slovenija ne pozna "Quialingov." Žal pa se je našel izrod in to je general Rupnik.
Ta izvržek slovenskega naroda se je takoj, ko se je zrušila naša domovina, ponudil v službo izdajalcu Paveliču. Ta ga ni sprejel. Bival je nato še nekaj časa na Hrvatskem, nakar se je podal v Ljubljano. Ljubljančani pa, ki so vedeli za njegovo sramotno"dejanje, so izvršili nekega dne nanj atentat. Takrat se je pisalo, da je bil pri tem napadu ubit. Žal pa, kakor sedaj doznamo, se to ni zgodilo. Atentat se ni posrečil. •Italijanska agencija od 6. julija namreč javlja, da je bil general Rupnik postavljen za župana mesta Ljubljana. Isti dan, ko je prevzel mesto župana, da je izdal na mestno prebivalstvo proglas, v katerem ga poživlja na sodelovanje z italijanskimi oblastmi.
Toda višek predrznosti in pokvarjenosti tega izroda je v na-daljnem proglasu, v katerem pravi: }
"Ko je bila nevarnost, da bodo Slovenci popolnoma uničeni, ponudil jim je Mussolini roko, dal jim-zakone, ki predstavljajo pravo samoupravo. Večina Slovencev je to pomoč fašistične Italije z navdušenjem sprejela. Samo neka Skupina ljudi, kateri so plačani od plutokracije, so se odločili za borbo proti novemu stanju. Njihovi napori pa so brezuspešni in ne morejo škoditi Itr.-liji, niti 'novemu redu' v Evropi."
Ob zaključku proglasa poziva še Rupnik prebivalstvo, naj pri vsakem koraku pobija "kriminalne" spletke in dela ta skupine.
Ali si moremo misliti podlej-šega človeka kot je general Rupnik! Saj vendar dobro poznamo metode Italije že s Primorske. Pa tudi sedaj v "provinci Lubiana" ni nič bolje. Tudi tam izginjujejo, oziroma so že izginili slovenski napisi. Ulice ne nosijo več imen naših zaslužnih mož^ ampak, so jih nadomestili z italijanskimi.
Srednje šole so italijanske. V ljudske šole pa so tudi Ž3 uvedli italijanski jezik, iz katerega bo kmalu, kakor se je to zgodilo na Primorskem, popolnoma izginila slovenščina.
In ta izrod si upa javno izdati tak proglas! Toda zapomni naj si, da slovenski narod te sramote ne bo mirno prenesel. Ponesreči se je prvi napad, pa se drugi ne bo.
• Izdajalec mora prejeti svoje plačilo, zato bodo že poskrbeli naši žavedni bratje!
(Po Slovenskem listu, Bue-nos Aires, Argentina, Južna Amerika.)
Italijani nasilno pr^anjajochrOno
"France" od S. julija prinaša pod zgornjim naslovom naslednji članek:
Odpora jugoslovanskih borcev ni mogoče zlomiti. Italijanska vojska in italijanske oblasti preganjajo na najodvratnejši način naše civilno prebivalstvo v primorskih mestih Dalmacije. V mestu Sibeniku hoče italijanska vojska civilno prebivalstvo prisiliti, da se odkrije ob izobešanju italijanske zastave in da pozdravlja na fašistični način. Oni, ki se protivijo, da se poklonijo temu novemu Gesslerjeve-mu klobuku, morajo pretrpeti telesne kazni od italijanske vojske in policije. Več oseb je radi teh brutalnosti umrlo. V znak maščevanja je prebivalstvo ubilo enega fašističnega agenta. Fašistična policija hoče za vsako ceno navaditi hrvatsko prebivalstvo na metode fašistične vzgtjje in uprave, ter vrši nasilja po privatnih stanovanjih, tepe ljudi, žene in otrolce in jim daje piti ribje olje. Temu fašističnemu preganjanju so zlasti izpostavljeni hrvatski intelektualci, število deportiranih v koncentracijska taborišča v Italiji znaša več tisoč.
V Splitu, glavnem mestu Dalmacije, je italijanski teror zelo krut in je sistematično organiziran. Italijanske oblasti so priredile 15. aprila velike slavnosti ob priliki obletnice pohoda njihove vojske v to neutrjeno mesto.
Italijanske oblasti so naslovile na prebivalstvo apel, v katerem pretijo z grožnjami, da mora prebivalstvo sodelovati na tej manifestaciji fašističnega impo-rijalizma. Posledica tega apela je bila, da se je na dan 15. aprila celokupno prebivalstvo Splita demonstrativno zaprlo v svoje hiše in prepustilo italijanski vojski in italijanskim oblastim, da sami slavijo njihovo zavojeva-nje. Governer Dalmacije g. B&-stianini se hvali v svojih poročilih rimski vladi, češ da je pretvoril vse hrvatske šole v italijanske z italijanskimi učitelji in profesorji, ki so bili v svrho ita-lijanizacije Dalmacije poslani iz Italije. Toda dalmatinska mladina, ki mora pod italijanskim pritiskom obiskovati italijanske šole, poje pred italijanskimi učitelji hrvatske in jugoslovanske rodoljubne pesmi. Dal macija, etniško najčistejša jugo slovanska pokrajina se ponosno
in trdovratno upira in upa, da se bo kmalu rešila in osvobodila od svojih tlačilcev.
-o---
•V Glen L. Martin iscieloval-nici zrakoplovov so iznašli sintetični kavčuk, iz katerega izdelujejo posode (tanka) Po daljšem raziskovanju se je posrečilo spopolniti omenjene posode tako, da se jih lahko vporablja tudi za pošiljanje olja v navadnih železniškiH vagonih. S tem bi se mnogo olajšalo sedanje preobremenjeno stanje, kar se tiče splošnega prevoza -—o
Ameriki preti nevarnost vsled vojne. Vsak državljan je dolžan, da po svoji zmožnosti kupi Obrambne bonde in znamke (Defense Bonds and Stamps).
Dobro delo bosts storili ako pridobilo kakego novega člana
(ro) za na&o Jednoto.
The Complete Guide for Your Wor Garden
Objavljamo posebno važne vesti, ki smo jih prejeli o trpljenju ljudstva v Sloveniji: ' Madžarsi so internirali vseslovenske visokošolce' iz Prekmur-ja in jih odpeljali na Madžarsko. Internirani so tudi bivši narodni poslanec Josip Klekl (skoro 80 let star), dr. Franc Klar in Janko Bajlec. Slovenski jezik je prepovedan v šolah in cerkvah.
Iz Ljubljane je bila v maju iz-nova poslana v internacijo skupina, intelektualcev. Med njimi se nahajata tudi sin profesorja dr. Borisa Furlana in Hafner, urednik Slovenca. Fran Terse-glav, prejšnji urednik Slovenca je že interniran več kot pol leta v Italiji.
3. aprila 1942., na veliki petek ob treh popoldne, so nacisti ustrelili v Mariboru 30 moških talcev.	t
7. aprila 1942 na novo 30 talcev.
11. ajjrila 1942 na novo 30 talcev.
16. aprila 1942 na novo 80 talcev.
HalfPrice!
tki litist kraad-uv edltlea »f the faans Uitiir lartfinrs' "likli"
FORMULY $4.00
Now0nfy
Enry Wvri, Pas* ud Picturt Coaplttc—with Mudi H C V Material iat NEM lllwtrat«m! M YMT Cm Nn!
1
98
im ifcrt«
the Garden Encyclopedia
S, everyfbinfl yov n—d to know-ofeovt any-yoo voirf to gf^vl Packtd wifli rnort proč-
Ordw
lo «v«y garden qv*stlo*. Prapor »d by m «p«rtt ter all U. S. cllmof*. mIIs, and rmMm*. Edltsd b* E. L D. Uy
■ CA ^ ■!■ a J k«------JBMOkAtfMlM
rmm ww	■••■■nii^i
Niti Cfndftf kolrpriet kofjoln of oocol
H»W^OAKP»N »NC^CLOMIPIA! □ I «MI*M gsg»wt QS«KJ C.O.D.
Nama
Vsi ti uboji so bili izvršeni v Mariboru.
V	Begunjah pri Bledu je bilo ustreljenih 10. aprila lt), in 18. aprila 50 talcev. V 14 dnevih so torej Nemci postrelili skupaj 230 nedolžnih slovenskih žrtev.
V	Ljubljani je bil na cesti ubit profesor ljubljanske univerze, dr. Lapibert Ehrlich, jugoslovanski delegat na mirovni konferenci v Parizu in Ivo Persuh, eden izmed voditeljev mladinskega pokreta v Ljubljani. Morilce so sicer postavili pred sodišče, toda tam se nahajajo v dru žbi z uradniki Gestape. V Ljub ljani in okolici so torej gestapov-ci ubili letos do sedaj že 46 Slovencev. med njimi eno ženb in dva otroka. Med ubitimi so povečini voditelji lokalnih slovenskih mladinskih skupin.
V	Ljubljani se nahaja priblo-žno 55,000 laških vojakov.
V	marcu- in aprilu je bilo v ljubljanski provinci zapaljenih 38^ vasi za kazen za sabotažo. Tudi v ljubljanski provinci je prebivalstvo zdaj brez zaščite in
varnosti.	*
Tehnična fakulteta ljubljanske univerze je zaprta, odkar so odkrili Lahi, da so dijaki člani neke tajne slovenske mladinska organizacije.
Po verodostojnih vesteh iz Berna, so Nemci začeli deporti-rati slovensko prebivalstvo iz bivše avstrijske province Koroške. Do 15. junija je bilo poslanih 2,300 slovenskih kmečkih rodbin v Ruhr, Nurnberg in Augsbdrg.
Po drugih vesteh s6 postrelili
s Ker.::i v teku marca, aprila, ma-' ja in junija 403 talcev na Bledu in 564 v Mariboru. Med žrtve štejejo povečini slovenski intelektualci, toda tudi delavci in ! kmetje se nahajajo med njimi.
Razne prireditve Jednotinih društev
„
Ion cap order thla fine book from: SLOVENIC PUBLISHING CO* 216 W. 18tb St., New York, N.
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
i Preizkušena zdravila prou glavobolu
MandeFs Headache Tabs
1.	Ustavi glavobol*
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50#
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA
V 15702 W«Urloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa It 169 KSKJ
Ali ste Vi
- i
točno o vsem informirani, kot o novih zakonih; o tem in onem in o vseh dogodkih v svetu—Ce niste, gre marsikaj mimo vas, kar bi morali vedeti in o čemer bi morali biti poučeni. Vse to vam nudi slovenski dnevnik
'Amerikanski Slovenec'
1849 West Cermak Rd.
Chicago, Dl.
Naročite si ga in potujte z njegovo tiskano besedo po svetu in poučujte se o raznih dogodkih v svetu.
Stane letno samo $6; polletno $3; za Kanado in Chicago $7 letno in za pol leta $3SO.
Pišite čimpreje na upravo lista, da ga vam prične-mu pošiljati. Ne bodite brez dobrega lista v hiši. Ne dopustite, da bi drugi preje zvedeli vse važne stvari, kakor vi.
BUY U.S. DEFENSE BONDS!
naznanilo in zahvala
S talnim srcem naznanjamo. vsem sorodnikom, prijateljem in manetm žalostno ves* da ie nemila smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu soproga ln očeta
Joseph Zaletel
ki Jd po kratki močni bolezni vedno zaUsnil svoje trudne oči dne 34 JuliJ*. 1942. v starosti 74 let.
Dragfl nam pokojnik je bil rojen dne 3. marca, 1868, ▼ vasi Podbukovje, fara Krka pri Stični na Dolenjskem. Prišel je iz starega kraja * Cleveland. Ou leto 1893 in potem v Lorain, O. leto 1903, kjer Je tivel do svoje smrti.
Po cerkvenih pogrebnih obredih pri fari sv. Cirila in Motoda smo ga polotili k večnemu počitka dne 27. julija na Calvary po-kopaUSŠe.
Hvala vsem sa poslane vence in cvetlice. Za naročene sv. maže ter sa vse izraze ssislji in sočutja tskaianr nam v naših težkih dneh.
Hvala vsem. ki ste se osebno poslov Ui od pokojnega pri krsti v cerkvi pri sv. maši in na pokopališču ter dali brezplačno na razpolago svoje avtomobUe.
Iskrena hvala častitemu gospodu iupniku Rev. Milan Slaje-tu. kakor tudi vsem članom društva sv. Cirila in Metoda, št* 101 KSKJ. katerega je Ml pokojni član 33 let tukaj v Lorainu, prej pa član društva sv. Vida. it 25 v Clevelandu, O., osem let.
Nemogoče nam je po imenih navesti vse, ki so nam pomagali na en all drugi način, sato naj velja naša iskrena zahvala vsem tkupaj in vsakemu posebej.
Ti pa, dragi seprog in oče, počivaj v miru v tihi gomili in snivaj sladko spanje. Ml Te bomo ohranili V naših srcih do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
MARGARET ZALETEL, soproga.
MARIJA, poročena KOBAL, hči.
JOHN, LOUIS in FRANK, sinovi.
EDWARD. VICTOR, JOSEPH in RALPH, vnuki. Frank in John, brata in več sorodnikov tukaj v Lorainu, O.
Lorain, O., 20. avgusta, 1942.
Žalaječa sc proga:
LOGE
v tej posojilnici
zavarovane do S5.000.0e po Federal Savings * Loan Insurance Corporation. Washfngton, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene ?lo«e.
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 31 Clair Ave. HEndersen 967« Cleveland. Ohio
10. oktobra: Društvo Marije Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis„ priredi domačo za-I bavo v Kraljevi dvorani.
. 25. oktobra: Društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., bude obnašalo 40-godištnjicu u Hrvatskom domu, 110 Bridge St., Etna, Pa.
24. novembra: Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 81, Pittsburgh, Pa., 45-letnica obstoja in blagoslovitev bandera. Program v Slovenskem domu na 57. cesti.
Zahvala.
Dolžnost jne veže, da se najlepše zahvalim vsem, kateri so mi že na, cn aU dragi način izkazali svoje sožalje ob časa smrti mojega dragega soproga '
Johan-a Bukovic-a
ki je umri dne 7. Julija po dolgotrajni mučni bolezni v starosti 51 let. Doma Je bU iz Krike vasi (po domače Pepčkov), fara Cerklje na Dolenjskem.
Pogreb se ja vršil 10. julija Ob veliki udeležbi prijateljev in znancev.	'	,
Prav lepa hvala gospodu župniku Father Medicu in Father Paptshu sa Sterilne obiske v njegovi bolezni In lepe pogrebne cerkvene obrede. Da*a s« zahvalim vsem, ki bo naročiU svete ma* in darovali pence. Hvala lepa vsem, ki so priSli pokojnika kropit iz Scuth Chicaga, Pttfiman, Chicaga in Lyo«is, HL, tako tudi lep* hvala vsem sa udeležbo pogreba od blizu in cd d »loč
Si tisa hvala pokojnikovim sestram Mrs. Mary Mark in Mrs. Agnes Lubanovič, ki sto prišle na pogreb Is Loraina, O. Enako ee zahvalim mojemu brsta Johna Orimšlču ln njegovi ženi. sta mi bila v veliko pomoč ob času pokojnikove bolezni insmru.
Asjv lepa hvala Amerižki Legiji iz Hegetrlscha in članom diuTitvn sv. Štefana. St. 1 KSKJ is CUeaga* ki so ga spremili na njegovi zadnji noti. tako tudi hvala pogrebniku OlenivzaJm sa tako lepo urejeni pogreb. Torej Se enkrat najprisrčnejSa hvala vseatf skupaj. Beg Vam plačaj!
Pcko>ika priporočam v molitev in Mag spomin.
CAROLINA BUKOVIC.
Hegeuisch, DL, 9, avgusta, 1942.
HH
Ameriška Domovina
je
i
i l
^ je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne k tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
slovenski dnevnik
ki izhaja v Clevelandu vsak dan razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
i
i KM
Na tem mestu se prav lepe zahvaljujeva vsem, kateri ste naju tolažili povodom smrti najune?a ljubljenega sina
Filipa Vesel
kateri Je umrl prezgodnje smrti dne 2. julija v najlepši inladcniški dobi 24 let vsled ponesrečene operacije na slepiču. Rr.vno taka lepa hvala vsem za naročene sv. maše in darovane vence, ti so:
S topni Johanca z družino, teta; Gobbo Julija z družine, teta; John in Tončka Jnste«, stric in teta; Mr. in Mrs. Ed. Miick. krstna botra; Mr. in Mrs. Miro BrCzac, birmanska botra; Mr. in Mrs. John McBride. Mr. in Mrs. Kaplice, Mrs. Marjana Hribar z družino, Mr. John Rajrkovich, Mr. John Orlich z družino, Mr. in Mrs. Duvanch. Mr. in Mrs. Frank Tusek, Mr. in Mrs. Al WaUacc, Mrs. Anna Osich. Mr. Barich, Mr. Martin, Mr. in Mrs. Vinko Arko, Mr. in Mrs. Ted. Petek in sin. Mr. in Mrs. Nick Kirincieh, Mr. in Mrs. Anthonv Kirincich, Mr. in Mrs. Jobn Milcscvich z družino, Mr. hi Mrs. Tom Kletečki iz Clevelanda. Mr. in Mrs. Danici Mnrn iz Clevelanda. O.; seotrična Minka Vesel iz Clevelanda. O.; Emplovees of Erie Railroad 28th Street Station, Ncvr York; Lankawanna Pier S. Hoboken. N. J„ in Membtrs of Grc-nadiers A. * S. Club.
Ti pa, nepozabni sin. počivaj v miru božjem, vidimo se so^et nad zvezdami!
Žalujoča ostala:
JOHN in PAULINE VESEL, oče in mati. Hoboken. N. J., meseca avgusta, 1942.

53482348532323535323484823532348235390235323484823532389484853
00019153914853895323485323484823232323534853482353535348485323
convention re-elects 24
Gas masks which came into um in warfare for the flrst time when the Germans used poison and mus-tard gas in World War I, are much improved today over those used then. The Chemical Warfare Branch of the War Department issues these gas masks to everjr man in the service. We are taking no chances.