DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice izljiyjijo čelfleK; nko : : je ta dan praKiiik, dan It0[)rcj. : : Cctiii jim jc za ccio leto 5 K, za pol leta 3'50 IÍ, NaeoČDina za Nenieyo, Hosiio in druge evropske di-žave ziiaSa 5-50 K, za Ameriko 6-50 K. liist ill oglasi se {ilaeiijejo impiej. ; Vse ilopisH, narojiniiio in oziiaiiilu : : s|Mejema tisltmiia J. Krajec nasi. ; Mír z Rusí]o shlenlen. Korespoiidíiiiíiii urad poroňa iz Bi'esta Litovskega z dne 3, marca 1918: Mirovna pogodba z Rusijo se je danes popoldne ob 5, uri z dodatnimi pogodbami vred podpisala. — Miiovna pogodlia mwl Nyni-eijo, Avíitnf-Ogrsko, Bolgarijo in Tiii'iijo na eni in Rusijo tia dnigi straisi pravi uvodoma, da so se navedene države dogovorile, da vojno stanje končajo in mirovna pogajanja kolikor mogoče lillro zakijnňijo. Mii'ovna pogodba obstoji iz 14 (ilenov. Zaradi pomanjkanja semena. Vaako leto vojne nas spravlja v veííjo težave. Danes nam manjka že vsega. Manjka tiam živine, orodja, gnojil, semena, krme, živeža in vaeli gosi)o tudi o deteljnem semetni ene in druge vrste, to velja o konopném in lancnem semenu itd. Z dolgotrajno vojsko in njejiimi po- sledicami smo potisnjeni daleČ nazaj z vso našo kmetijo iti ti'eba bo marsikaj zopet doma pi'idelovati, kar smo prej kupovali in kar smo prej po ceni in lahko dobili. Rohrmann. Dogodki pretečenega tedna. Nemški ultimat Rusiji, ki ga je spi'ejel boljševiškt izvi-silni odbor in svet delavcev, kmetov in vojakov dne 24. februarja, zahteva, da prizna Rusija ločitev Ukiajine in sklene z njo nemudoma mir, da se popolnoma odpove Poljski, Litvi, Kuronski, Livoniji in Estonski, o katerih usodi bosta odloČili Avstro-Ogrska. Ilazen tega mora Rusija takoj odpoklicati svoje čete iz Finske; vrniti Turčiji zasedeno anatoîsko ozemlje, priznat i odpi avo turških kapitulacij, t. j. pogodbe, ki jfe dovoljevala velesilam na Turškem razne ugodnosti — in končno ponoviti z Nemčijo trgovinsko pogodbo, ki jo je bila carska Rusija sklenila z Nemčijo pod pritiskom vojne z Japonsko. Rusija izgubi na ta način deželo z več nego 50 milijoni prebivalcev; nekdanjega velikega ruskega carstva ni veČ, razbil ga je nemški meč. Sedaj sestavljajo diplomati v Brestu-Litovskem mirovno pogodbo, nemške Čete pa v avtomobilih z vso naglico pro-dii'ajo dalje, in sicer tudi v Ukrajini, katero so bile zasedle boljševiške „rdeče garde". Nemci so že zasedli rusko pomorsko trdnjavo Reval ob Finskem zaliv«, dalje Pskov, Minsk in Žitomil ter se na enem koncu bližajo Petrogradu, na drugem pa Kijevu. Operacijam v LMiiajini se je sedaj pridružila tudi Avstro-Ogrska, ker jo je Ukrajina nujno najirosila za pomoč in pa ker si hočemo zagotoviti obljubljena živila. Naše Čete so že prekoračile bukovinsko mejo. — Pogajanja z Rumunijo so se začela in je giof Czeinin rumunskému kralju osebno naznanil mirovne pogoje; kralj si je izprosil kratek rok za premislek. — Nemški kancler HertUng je 25. februarja v nemškem državnem zboru odgovarjal Wtlsonu in ententi glede pogojev za splošni mir. Rekel je, da Nemčija pritrjuje štirim temeljnim točkam Wilso-novega mirovnega načrta; Belgije Nemčija ne misli obdržati, jiač pa se hoče zavarovati, da bi ji v bodoče s te stiani ne pretila vojna nevarnost; o Alzaciji-Lorenl pa siiloli ne dopusti nobenega govora. Na splošno je bil kanclerjev govor nekoliko spravljivejši, nego smo bili doslej vajeni z nemške strani. — NaŠ notranji politični položaj se Še ni pojasnil; nemški socialni demokrati so sicer izjavili, da bodo izjemoma glasovali za običajni državni proračunski provizorij, ne pa za vojne stroške, in novo vojno posojilo v znesku šestih milijard. Vlada pa hoče seveda na vsak način tudi pokritje za vojsko, zato si prizadeva na vse načine, da le dobi skupaj večino za celiikupni proi'ačun. Yes teden so se vršila pogajanja z načelniki parlamentarnih klubov, a do te ure se ne Jugoslovani ne Čebi in tudi Poljaki niso udaii. Načelnike klubov je zaslišal tudi cesar. Pod ptitiskom položaja je vlada začela izdelovati načrt za preosnovo ustave; za severne dežele je menda stvai' Že v redu; velika težava pa je z južnimi deželami, posebno s Koroško; o tem je cesai' ponovno zaslišal slovenskega ministra dr. Žolgerja. — V državnem zboru so spričo negotovega položaja odložili proračun z dnevnega I'eda in oHbravnavajo o manj važnih stvareh. V razpravi o fidejkomisih je govpi'il posl. Jarc za razdelitev veleposestev. Jugoslovanski klub je zopet vložil 13 krepkih iiiterpelacij. — V gosposko zbornico je prišlo nekaj sveže sape; vsenemški anek-sionisti so se ogrevali za zmagovit mir; pobijal jib je znameniti pacifist tu učenjak vseučiliŠki profesoi' dr. LanimascU in se potezal za sporazumni mir. Nato je prišla na glasovanje zaupnica grofu Czerninu; Poljaki so glasovali proti, Čehi in Jugoslovani so za])ustili dvorano. V seji je govoril tudi ministrski predsednik, dr. pl. Seidlcr in podal pojasnilo" glede našega nastopa v Ukrajini. — Minister za prehrano generalni major Hiifer je odstopil Gospodična Gizela. Pred menoj na pisalni mizi leži slika gospodične Gizeie. Izvira še izza časa pomladi njenega življenja, ko so jo obsevali še nežni žarki jutranjega solnca. Srednje velike, sloke postave, oči gledajoč v negotovo prihodujost, obraz odet s povojem priprosto počesanih las. Ko žrem to znano podobo, mi stopa v spomin injeno mladostno življenje, ki je siccť lepo cvetelo, a rodilo manj razvcse^iv sad prevare in spoznanja. Šolala se je v mestu v samostanski šoli. Lepo je napredovala i v znanosti, i v omiki, i v vzgoji. Kadar se je pri-peljiila domov na počitnice, je ni mogla prehviiHi.i ljubeča mati in tudi sosedje so vedeli povedati o Tijej le častno, posnemanja vredne stvari. Ob nedeljah in praznikih je stopala lahnih korakov proti cerkvi, sama zfi-se, kakor bi ne bila iz teb krajev, dočim so JO srečavale sovrstuice, vse nališpano "'azuzdano našopirjene, pozdravljajoč jo s prešernim posmehom. V cerkev přišedši se je vsedla v stol blizu oltarja, odprla lično, zlatovezano knjižico ín gledala vanjo nepremično, od časa do Časa mimogrede upíraje oči na mašnika iit v Najsvetejše. Ni se pa ozrla ne na levo, tie na desno iii ni se ji prikazal smeh na rahlozardelem obličju. Gospodična Gizela je rastla. Zadnji razred dovršivši se je poslovila hvaležnih ust od svojih dobrotnic, samostanskih sester. Bila je že na tem, da zamenja kratko krilo z dolgim. „Kam pa sedaj, Gizelica moja", je hitela vanjo z vprašanjem mati, vanjo kar nekako preveč zaverovana. „Pri kateri mizi ti bodo rezali beli kruh?« Izbira služb pa ni bila lahka. Službenih mest malo prostih, prosilk pa skoro brez števila. Čakala je in čakala, pa zaman. „Oh, mati, ni mi več obstanka doma", je tožila. „Kar v mesto pojdem, se predstavim osebno in boste videli, da me ne bodo zavrnili." Takrat jo divjala med Avstrijo in kletimi Lahi dolga voj.ska, srdita in neukrotljiva, nasičena z dragocenimi in nenadomestljivimi žrtvami na blagu in človeškem življenju. Takrat je hilo tudi neki dan brati po časopisju: „Da se prihrani kar največ moških moči za službo na fronti, namerava s))rejeti armadno vodstvo večje število žensk v vojno službo: kot uslužbenke po pisarnah, vojaških kuhinjah, bolnišnicah in tako dalje. Služba bo urejena čisto po vojaško. Imele bodo gotove ui'e pi'oste, delaven čas natančno določen, gotove dopuste, bodo di žavno preskrbljene za čas bolezni, bodo dobivale vojaško hrano, one na bolj odličnih mestih pri častniški mizi. Če je v tistem kraju, plačo pa (lo zmožnosti in delu. Prosilke za to službo naj se zgtase pri bližnjem vojaškem poveljstvu ustmeno ali pismeno." Gizeli je bila tako služba zagotovljena, Spričo svoje usposobljenosti je smela pričakovati odličnega in dobroplaČanega mesta v vojaški pisarni. Samo kaj porečejo nato mati. Materi ni bilo to sicer spočetka všeč. Tudi sorodnice so ji odsvetovale. Služba je tudi nevarna za mlado, iieiz-kušeno deklico. Kei' je pa Gizela te silila, ji mati v svoji slepi ljubezni nî mogla več ugovarjati. „Boste videli mati! Samostansko samoto potiesem s seboj v jnsarno, strah božji in nezlomljivi ponos na svojo dekliško Čast. Znabiti uie čaka tu še sreča." * Poštar je prinesel prvo jusmo, pisano v pisarni vojaške kosarne. Diaga mati! Nastavili so me, da opravljam pisarniška dela v pisarni velike vojašnice. Z mano so še tri tovarišice. Malo dolgčas mi je še, pa se bom že privadila. Z nami so zelo prijazni. Nevarnosti pa ni zame prav nobene. Le bodite Cisto brez skrbi. Mlajšib vojakov tu sploh ni. Ti so v fronti. Plačana sem bogato. Obiščite nie kaj! Vas pozdravlja s hčerkinim pozdi'avom poljubljajo Vam roko Gizela je i)isala drugo pismo. Ljubljena hii mati I Vam ne morem povedati, kako sem zadovoljna. Saj sem Vam pravila, da me Čaka znabiti tu sreča. V lesnici me je dohite-la. Pri mizi obedujem skup z mladim nadporočnikom, ki (>ride tudi večkrat po opi'avkili v pisarno. Lep fant je, lepo Slovani lie bomo jokali za njim, ker je skrbel v prvi vrati za nemške dežele, iiaSc pa skrajno zapostavljal; tako je ilal Dunaju 17 odstotkov ccz (loioieno potrebščino, Gorenji Avsti-iji 33 odstotkov in Salcburški 24 odstotkov čez'potrcbačino; zato je pa uti'gal Kranjski 34 odstotkov, Primorju 22 odstotkov, Daltiiaciji 20 odstotkov in Galiciji 54 odstotkov določene potrebščine. Urad za ljudsko prehrano ne bo več samostojen in se piideli itiiiiistrskeinu predsedstvu; za predsednika je iiiieiiovaii dvoj ni svetnik Ljudevit Paul, ki je već let vodil prelirajio uslužbencev državnih Železitie. — Bosna in Hercegovina stojita zopet v znamenju vislic; nad iiuiogiini okraji so proglasili prek! sod, bojda radi črnogorskih roparskih tolp. — Na bojiščih živabna delavnost brez vei^jih podjetij ; vse se mrzlično pripi'avlja na spomladansko ofenzivo. — V Palestini so Angleži zasedli Jeriho in vi'gli Tiuke čez reko Jordan. Visoke vinske cene. Vinske cene so danes i)o vseh deželah silno visoke in ne dela naša Dolenjska v tem pogleiln prav nobene izjeme. Povsod je vino silno drago, po 4, 5 in do G K litei'. Kdo je to zakrivil? Na kratko povedano; Vojne razmere in vsa draginja, ki je z njimi v zvezi. Po niii strani so se delo in vse poti'ebščine silno podražile, po drugi strani, je pa vino najdražji pridelek, ki je pri vsem tem najtežavnejši in najmanj varen, tako, da je vse naše vinogradništvo prava loterija. Lansko leto smo imeli v tem stoletju iz-j'edno dobro kapljico — kjer seveda ni pobila toča. Bog pa ve, kako bo letos in kako prihodnja leta. Ali je spričo sploh visoke tržne cene res opravičeno, da se dela za to odgovorne in kažnjive posamezne vinogradnike? Ali je res vinogradnik kriv nastalitn tržnim razmeram in visokim cenaitt ? AH je, njegova krivda, da je vrednost denarja tako padla, da je danes vse tako drago in da se morajo tudi druge bolj imjne potrebščine tako visoko plačevati? Ali je on ki'iv, če so ostale ravnalne cene na papirju in če 80 prodrle z elementarno silo po celi državi visoke tržne cene? ■ Će je daiios tržna cena splošno po 4, 5 K za liter in dražje, ali je posamezni vinogradnik navijalec, če ne da vina pod to ceno, ampak se drži splošno običajnih cen? Po čem pa naj da vino v prodaj, če vidi, da je prodal sosed in drngi ' svoje vino po 5 K? Ali naj ga da v zgiibo iu za nižjo ceno? Da bi se v tem slučaju, ko se povsod krog njega kupuje in prodaja niiiformiran, izobražen, pošten in zelo premožen. V civilu je bil visoko stoječ uradnik v sodni službi. Seznanila sva se slnčajiio, in sedaj mi zatrjuje, da me boče osrečiti, ker si natiierava ustaJioviti precej po vojski lastno ognjišče. In jaz, edino jais ga morem osrečiti. Nimatn povoda, da bi mu ne verjela. Kaj porečete na to, mali! Vedno itak ne bom hodila sama skozi življenje. Take priložnosti se mi gotovo ne bo nikoli več iiudilo. Hitro mi odgovorite, zlata mati! Vam otroško vdana Gizela. Pisma S(i se menjavala. Gizela je pisaiila- materi, mati Gizeli. V mestu so menila že praznovali zaroko, ■ id Meseci so minevali. MoČiio je snežilo zjutraj in [»oštar je i'azuašal godrnjaje in inrmraje poŠto. Mali je zojiet dobila jiismo od ljubljene hčei'ke. Hlastîio ga odpre. Prečita naslov. Pivo vrstico! Bledi. Roka seji začne tresti. Bere dalje. Beroč omaline na stol in iz prsi se ji »vije globok in pretresljiv vzdib; „O Gizela, o it.oja nesrečna Gizelica!" vino )»o tej visoki ceni, ravnal v svojo škodo 110 papirnili ravnalnili ceiiab, kaj takega no more nobeden zalitevati in to tudi ne more biti po duliu cesarske naredbe nobeno navijanje! l'^ri navijanju se gre za posamezne in izjemne slučaje. Če so pa tržne cene sploh visoke in se vino splošno in povsod po teh ceuah prodaja, potem se ne sme izvzeti posaiiiezitikov, ker to niso nobeni prestopki po.sameznikov, nobene čezmerne ali pi'ekomerne cene, ampak so splošno običajne tržne cene! Čudno je tedaj stališče, če se spričo te splošnosti izbirajo po ovaduhih posamezni vinogradniki, ki morajo trpeti kot žrtve za nastale razmere. Gola in neojjravičena teorija pa je tudi, če se hoČe spravljati pi'i nas na Dolenjskem vrednost vina z vsebino alkohola v zvezo. To ne velja za naše kraje! Pri nas se ne ravna vrednost vina (oliko po alkoholu kakor po drugih vinskih snoveh, ki dajejo vinu slast. Tiiiu kjer so vina enotnega značaja i[i enotne sestave kakor n. pr. v Istri in Dalmaciji, tam ae ravna večja ali manjša vrednost najbolj po množini alkohola. Pri nas pa ne! Pri nas so merodajne snovi, ki nastanejo tudi pri kipenju in podeliijejo vinu sla.st in okus. Pri nas so enakomočna vina lahko silno različne vrednosti. Nesrečna je tedaj misel, jemati alkohol kot merilo za vrednost dolenjskih vin. Zdi se nam potrebno, vse t,o po-vdarjati, da zavzamemo glede nastaU'ga položaja v vinski trgovini jiravo stališče in ne žrtvujemo vinogradnikov, ki so sami na sebi brez krivde, kt so jia danes težko izpostavljeni neoinavičenim ovadbam. Vinogradnik. sadjenejcem v poduk. ir. Katere sadne vrstt* so priporočljive Í Ceniki, i'azne knjige in čas()pisi priporočajo kar na stotine sadjiiii vrst. ter hvalijo vsako bolje od druge. Pa ne dajmo se zapeljati, ampak bodimo previdni pri izbiranju in naročnjiiio le to, kar za naše kraje res ugaja. Glavno pravilo nam bodi; sadimo le dve vrsti, največ tri, a te bodo najl)oljše, najimenitnejše in najdražje sadne vrste; 0(1 teh pa toliko, da jib bodetno jtrodajali. S t(!m hodemo sebi v gmotneiii oziru mnogo koristili in ne le sebi temveč tudi kupcu j>rodajo olajšali. Kajt,1 kupec ne viU'aša, koliko vrst imaš, ampak kak.sne vrste je tvoj sad in plačuje mešano sadje dva do trikrat ceneje, kakor izbrane vrste. Spoznavajmo sadne vrste! Vsak posestnik mora svoje vrste poznati. S tem si olajša piodajo, ogne se prekupcev ter si tako ceno znaf.no zboljša. Priporočljivo sadje pa moi'a imeti sledeče lastnosti; ono [nora biti trpežno, dobj'ega okusa, snažno in zdravo, primerne debelosti. Drevo mora biti rodovitno, za mraz in razne bolezni neobčutljivo. ' V novejšem času nam je pri izbiranju sadnih vrst še na nekaj .paziti. Izbirati mora II! o trde, n i^o bč u ti j i ve v i'ste. Sadni sortiment obsegaj: I. Jabolka, Šarlamovski, PriŽasti kardinal, Kanadska reneta (ParoŠki rainbui'), Baumanova reneta, Dainasonka, Ribstonov peping, Štajerski zimski rnaSancger, Veliki renski bobovec. Rumeni cvetač (beleller). Ananas reneta, Sevni.ška voŠČenka, Londonski pejiing. Šampanjska i'cneta, Landsberška reneta, Prinčevo jabolko, Gdanski rovač, Čelini, Oesai'jevič Rudolf. Sadni sortiment obsegaj: IL Hruške. Solnogi'aška, Dobra Lniza avranžka, Po-strvka, Dilova maslenka, Hardenpontovka (zimska masienka), Pastorovka, Tepka, Vajlerjeva moštnica. Franjo Nenbíiiieri V zimski noči. V zimsko noč trudi se vlak, iskre hitijo mu v mrak Ííakor nemirni dubovi, ki so jim hladni in tesni grobovi. Meni ta svet jo tesan, meni ta mrak je bladan ! Dajte mi žarkega dneva, jasne radústi, kipečega speva! Glede belokranjskega invalidnega doma. Ker se širi po Beli Krajini glede nameravanega invalidnega doma nekaj pomislekov, mislim, da bo prav, Če damo tu nekaj pojasnil. Nekateri ugovarjajo in so proti podpori, Češ, če bo na čelu tega podjetja nemški vitežki red, ali ne bo potem ta invalidni dom nekaka nepotrebna ponem-čevalnica in ali se ne podpira s tem le nemščina, katere nam, to potrdimo prav radi, v Beli Krajini ni prav nič potreba? Naj odgovorijn na ta pomislek kot zastopnik belokranjske duhovščine v tem odboru, da invalidni dom ne bo imel prav nič opi'avila z nemščino, ker bo to edinole dobi'odelni zavod. Nadvojvoda feld-maršal Evgen namerava namreč, kolikor nam je znano, iislanoviti v Beli Krajini, s sodelovanjem ljudstva, v teku časa, tli dobrodelne zavode in sicer bolnišnico za oba spola, invalidni dom in sij'otišiiico za otroke, kakor ima nemški vitežki red tudi po ilrugih deželah, kjer ima svoja posestva, oziroma župnije, že več t,akih dobrodelnih zavodov v veliko korist ljudstva. Da pa hoče ustanoviti ztitij zgoraj omenjene zavode ravno v Beli Kiajini, je vzrok ta, ker ima tudi tu svoja posestva in pet žui)nij ali far. Glede kak(;ga .nameravanega po-netiičevanja pa pi'ipomni podpisani to-le; V Beli Krajini delujem že 33. Kdo in sem mejaš trem Župnijam nemškega vitežkega reda, pa nisem še nikdar sli.šal, da bi bil ta red v lieli Krajini kdaj hotel ponem-čevati. Občinstvo naj bo prepričano, da bi belokranjska duhovščina nikdar ne hotela sodelovati pri kakem, četudi dobrodelnem zavodu, če bi se šlo za kako ponemčevanje Bele Krajine. Mi vemo, kake dolžnosti imamo do svojega naroda. — Diugi pomislek pa je; ali ne postane ta invalidni dom potem, ko ne bo več invalidov, morda kaka ponemčevalnica? Ne, tudi tega se ni bati, ker se je ugotovilo Že lani na dan nstanovljenja odbora za invalidni dom, da pirstane potem ta dom nekaka hiralnica za obnemogle belokranjske užitkarje, ki ne bodo imeli na svojih domovih ali nobene, ali ]>a nezadostne oskrbe, kar je gotovo plemenit namen, J. Ša.šelj. Gospodarstvo. Učiteljska beda. Zozirom na neznosno bedo, ki je zavladala med sramotno plačanim kranjskim učiteljstvom, so vsa kranjska okrajna učiteljska dru.štva dne 1. marca brzojavno naprosila niijne oclpomoči deželnega predsednika grofa Attemsa kot predsednika deželnega šolskega sveta. Čudno, nerazumljivo je, da se ravno slavno nčiteij-stvo tako biezčutno prezira, ki je vendar za i-oditelji prvi vzgojitelj našega edinega upa, naše dece! Kakšna bo prihodnjost, kakšna država brez dobrih učiteljev ? In če kedo, zaslužijo ravno učitelji in učiteljice za svojo požrtvovalnost vsaj težko zasluženo pošteno ])Íačilo, Če ne več. Učiteljske draginjske doklade. Dne 28. febiuarja in 1. niai'ca so se zgla«ila v poslanski zbornici zastopstva vseh deželnih učiteljskih društev Avstrije in vpra- šala i)ri članih proračunskega odseka v zadevi učiteljskih draginjskib doklad, kijih je vlada že dovolila. Poslanci so opozarjali na notranji politični položaj in izražali inepričanje, da se bo v okviru proračuna gotovo Ugodilo upravičenim dolgoletnim Željam učiteljstva. Če pa začasnega proračuna ne bodo mogli rešiti parlamentaruiiti potom, ])otem vlada gotovo ne bo pozabila na to, kar je učiteljstvu obljubila. Odd^a tobačnega izvlečka za po-končavatýe škodljivcev. C. kr. kmetijsko ministrstvo je sporazumno s iinaučnim ministrstvom za dobo pomanjkanja tobaka in vsled tega tudi zmanjšanega izdelovanja t()bačnega izvlečka omejilo oddajo tega in popolnoma zaustavilo prodajo potoni to-bakarn in glavnih zalog, oziroma vsem tem odtegnilo prodajno dovoljenje za tobačni izvleček. Edino dovoljenje je bilo izdano kmetijskim korporacijam v deželi. Za Kranjsko ima samo c. kr. kmetijska di tižba kranjska dovoljenje za prodajo tobačnega izvlečka v kmetijske svrhe, to je za po-končavanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, ki ga bode oddajala vsem tistim, ki ga potrebujejo v to svrlio. V druge namene se ga ne sme uporabljati. Raznotero. Ksg zna policijski pes! V Mali Boleslavi je stal pred porotniki 18 letni blapec Jožef Havranek iz Kdanic pri Sobolki. Obdolžen je bil, da je dne 22. septembra 1917 zlezel v zapuščeno biŠo prodajalke Kotalkove, s sekiro nlomil v miznieo ter pobral iz nje 3900 kron. Ko se je dne 29. s^eptembi'a Kotalkova vrnila domov in zapazila tat fino, si ni mogla ]H'av niČ misliti, kdo je denar ukradel. Tat je pustil na mestu tatvine samo sekii'o io ))a vi'ečieo, v kaUti'i je bila Kotalkova denar spravila. Oi'oŽniški stražmojster iz Sobolke je takoj telefoniral orožnikom v Mali Boleslavi in v Jičínu po policijskega psa, ali pi'vi je bil lavno diiigje zaposlen, zadnji je bil pa bolan. Obrnil se je telefonično tudi na mestnega policijskega nadstražnika v Turnovi, da bi prišel na mesto tatvine s svojim policijskim psom Loro, za čigar izredne zmožnosti je vedel še iz svojega službovanja v Turnovi. Turnovski nad-stražnik Nahlovsky, ki je bil dobil svoj čas psa od grofa Aerentbala in ga sam izučil, je prišel naslednjega dne po tatvini in je dal psu pri Kotalkovi zgoraj omenjeno sekiro in vrečico. Toliko da je pes dobro povohal oba predmeta, je skočil skozi okno na îiagi'omadeno opeko, šel odtod preko vrta in skozi ograjo na cesto ter naprej preko loke i>o pešpoti proti Kdanicatn. Na loki je zavil za trenutek s poti in ovohaval dolgo bližnji jeišov grtn, nakar je krenil jia daljno pot po trati ter naposled čez vozno cesto na kmetiško dvorišče v Kda-nicab. Tu je sledil preko dvorišča v skedenj, kjer je stopal po lestvi na oder ter pred vrati jel lajati in ko so nui jih odprli, je začel grebsti po nakopičeni slami. Totem je Šel v liišo, kjer se je vrgel na osenniajst-letnega hlapca Jožefa Havranka, potem legel k njegovim nogam in zadovoljno mahal % repom, da sta skupaj s — tatom. Ko se je povedalo, da je Havranek hodil spat na oder v slamo, je orožništvo zaslišalo Havranka, ki se je kmalu vdal In priznal' tatvino. Dognalo se je, da je po izvi-šeni tatvini šel prav po isti poti, po kateri je šel pes in da je tudi pri jelšovem grnni, ki ga je pes toli ovohaval, počival. Tako je prišel samo ta policijski pes na sled tat», ki bi bil sicer ostal nekaznovan. Po-lotniki so spoznali Havranka za krivega tatvine in Častikraje, kei- je izprva trdil, da je imel še štiii druge nečastne pomagače pri tatvini. Obsojen je bil na tri leta ječe, poostrene vsako leto na dan 29. septembra s temnico in trdim ležiščem. Menjalna kupčija v starih časih. Srečni ljudje, ki niso poznali daiiarja, so v starem veku živeli v premnogih deželah. Že stari Heroilot nam pripoveduje o tej vrati kniiřije, ki so jo jnorali Kartiiginci, sloveči trgovci in potnorŠčaki, izvrševati v mnogih mestih. In šlo je jako tlostikrat. za trg'»vino, iiiieiiovaiio med trgovci ijenio, ki je imela to tlobio lastiiOïst, da ni i»ilo treba /luiti jezika onega Ijiidsl.va, s katerimi se je tigovalo, niti Jii bilo treba 7, barantanjem izgubljati časa, ki je že tedaj veljal za zlato. To starili kartaginskili poročilih je živci iiarotl, ki je bival onstran Heraklijevih stebrov. Oe so prišli Kartaginci do teh krajev, 30 položili bhtgo na koi)no, zakurili oddaljen ogenj, na kai so se vrnili na iadje. Toliko, da so domačini zagledali ogenj, so prišli na obrežje, položili poleg blaga zlato in odšli, i'otem so šli Kartaginci zopet na kopno in so Si ogledali darove. Zdelo se jim je, da jim je bilo iia ponudbo v izobilju zlato, naložili so ga na ladjo in odpluli. Će se jim pa ni zdelo dovolj zlata, so se vi'nili sanio jia ladjo, na kar 30 zopet prišli domačini in položili nove kupe zlata, da sta bili obe stranki zadovoljni s kupčijo. Nobena stran se ni nikdar posluževala brezpravnosti. Ti se niso dotaknili zlata, dokler ni ustrezalo ceni blaga, drugi niso odnesli blaga, dokler se niso prepričali o zadovoljstvu na oni stiani. Jazbečar kot policijski pes. Iz Kassla se poroča: Veliko zaslugo, da se je mogel zaslediti morilec neke goiipc, ima majhen črn jazbečar njenega siiia. Ta je znani potnik-niziskovalec di'. Kaiilïmann, ki je sedaj stotnik. Fustil je svojega psička pri materi. Ta je bila nedolgo tega umorjena in morilci so vzeli s seboj psička. V Erfurtn pa so ga izpustili in zatekel se je k nc-keitni krčtiiarju. Tukaj ga je našel kriminalni uradnik iz Kassla, ki je iskal sledi za itiorilci; bila-sta to neki moški in neka Ženska, ki sta služila pri itinorjeni gospe. lO-iiniiiEilist je privezal psička na konopec in kakor da bi psiček slutil, za katei'o stvar gre in da more pomagati uradnikn, je začel vleči za vrvico; tako je vlekel, da se je dal kriminalist od njega vodili. Psiček je privedel uradnika v neko hišo, potem v četrto nadstropje do vrat nekega stanovanja. Poizvedba pri tukaj stanujočih ljudeh je razkrila, da je gospodinja prijateljica iskane Žene in da je ta odpotovala s svojim ljubimcem v Berlin. Obenem pa je prišla karta, na kateri je morilka naznanila svoj novi naslov. Samo ena brzojavka v Berlin in oba morilca sta bila prijeta. Tako je mali jazbečar izvrstno pomagal pri iskanju morilcev'in njegove zasluge se nahajajo v Iireiskovalnih aktih pri kasselskem državnem pravdniŠtvu. Kako so ujeli v Beli Krajini kuiio-zlatico živo. Kdo ne jKtztia zanimivega in sta-"■'nskega pobieškega gradu v Beli Krajini? f^ezidan je ravno nad Kulpo in je bil v svojem Casii, ko so krvoločni Turki tolikrát plenili i„ i-opjiii po Beli Krajiin', varno zavetje vsou, okoliianoni, Samo Bog zna, kolik-okrat je obloga! tudi pobreški giad, a ga ni mogel nikdav i^avzeti, kakoi' nam trdi Valvazor. Velika vrata pi'i vhodu v grad, ki so vsa obita s železom, natii spi-iČujejo s svojimi zaiezami in ^ železo, da so skušali Turki večkrat, vdreti v gi ad. — Tu zdolaj ob zeletii Kulpi pod gi'adom sta pasla pastii'ja Jožko in Pavle svojo čredo. V gostem grmovju pa je prepeval slaviČek svojo znano peseiiico o P'jančku, o katerem pravi: Pije, pije, pije, Doklei' vse zapije. Potem ga jia birt: Cilk, cuk, cuk, cuk. Naenkrat pa sta začula, da ono stran ^^"Ipe nekaj cvili ali „krevči^ Kaj bi to Glas je bil njima sicer prav neznan, vendar sta pa mislila, da je pritiwnil morila "tie" (kj'iigulj) kokoš, ki jo trga in skube, da bi imel dobro pečenko. Vsaj ni pri nas nikdar miru pred njim in odnese spotiiladi včasih od nekaterih hiš polovico piščancev ali še več, v jeseni in po zimi pa jarice ali tudi stare kokoši. Ker le ne neha cviliti, skočita v čoln in se prepeljeta na drugo stran Kulpe, da bi videla, kaj se tam tako dere. Pa kako se začudita, ko zagledata v gnnovju kuno-zlatico, ki se je bila zaplela v sirobot (sroboto), iz katere se pa ni mogla tiikakor izmotati in rešiti, zato se je tako drla. Toda, kako jo zdaj rešiti in dobiti ? Pa Belokraiijec ima glavo na pravem koncu, in hitro je bil sklep storjen. Ker sta vedela, da kuna močno ugrizne in bi ne bilo dobro jo prijeti z golo roko, sleče eden hitro svojo haljico (suknjico), jo vrže na kuno in jo prime s haljico. Drugi pa seže v žep po pipič, s katerim razreže sirobot in reši kuno iz neprijetnih spon in vezi. Pa sta prinesla domu živo kuno-zlatico, katere kožuh je dandanes tako dragocen. Doma6e in iuje novice. Birmovanje in kanonična vizitacija bo letos v dekanijah: Railovljica, Leskove«, Kočevje in Litija. Vršila se bo po sledečem redu: L Dekaiîija Leskovec. 1. Leskovec v nedeljo Sil. aprila; 2. Velika Dolina v torek 23. aprila; 3. Sveti Križ v če-ti'tek 25. ai»rila; 4. Kostanjevica v petek 2ij. aprila; 5. Št. Jernej v soboto dne 27. aprila; (Î. Ôkocjan v nedeljo 28. ajirila; 7. Bučka v pondeljek 29. api'ila; 8. Kaka v torek 30. api'ila; 9. Sv. Duh v sredo L majnika; 10. Studenec v četrtek dne 2. iiiajnika; 11. Boštanj v jietek 3. majnika; 12, Krško v nedeljo 5. majnika. — IL Dekanija Radovljica. 13. Begunje na belo nedeljo 7. a[)iila; 14. Lese v pondeljek 8. aprila; 15. Breznica v nedeljo 12. majnika; 16. Jíoh. Hela v pondeljek 13. oiajoika; 17. lioh. Jiistrica v torek 14. majnika; 18. .Srednja vas v sredo 15. majnika; 19. j{oprivnik v oetilek 1ÍÍ. majnika; 2U, Radovljica v nedeljo 16. junija; 21. Kamna gorica v i)ondeljek 17. junija; 22. Krojta v torek 18. junija; 23. Dobrava v sredo 19. junija; 24. Ovšiše v četrtek 20. junija; 2.5. Ljubno v [»etek 21. junija; 26. Mošnje v soboto 22. junija; 27. Lesce v nedeljo 23. junija; 28. Ribno v jiondeljek 24. junija; 29. Bled v torek 25. junija; 30. Gorje v sredo 26. junija; 31. Zasip v Četrtek 27. junija; 32, Jesenice v soboto 29. junija; 33. Koroška Bela v nedeljo 30. junija; 34. Dovje v pondeljek 1. julija; 35. Kranjska gora v torek dne 2. julija; 36. Belapeč v sredo 3. julija; 37. Radeče v četrtek 4. julija; 38. Kovte v petek 5. julija. — III. Dekanija Kočevje. 39. Kočevje v nedeljo 14. julija; 40. Stari Log v pondeljek dne 15. julija; 41. Mozelj v torek 16. julija; 42. Kočevska reka v sredo 17. julija; 43. Zdihovo v četrtek 18. julija; 44. Fara v soboto 20. julija; 45. Osilnica v nedeljo dne 21. julija. — IV. Dekanija Litija. 46. Štaiiga v nedeljo 8. septembra; 47. Janče v pondeljek iJ. septembra; 48. Prežganje v torek 10. septemitra; 49. Javoije v sredo ■11. septembra; 50. Primskovo v Četrtek 12. septembra. — IV. Samo kanonićna vizitacija bo L za stolni kaiiitelj ljubljanski, 2. za kolegijattii kapitclj novomeški, 3. za stolnico, 4. za druge štiri župnije v Ljubljani. Ta vizitacija bo v drugi polovici meseca septembra in deloma v mesecu oktobru. Knezoškof dr. Antoti Bonaventura Jeglič je bil 28. febjuarja na Dunaju pri cesarju v posebni avdijenci, Drugie odlikovan je bil vojni kurat č. gosjHid Ludovik Strauss, bivši učitelj-frančiškan v Novem nujjstu P. Beno. PrviČ je dobi! Karlov iietni križ, sedaj pa duhovni križ za zasluge v vojski. Prisrčno Čestitamo! Poletni čas bodo tndi letos uvedli. Izbrali so si za to velikonočne praznike. Začel se bo na velikonočno nedelo v noči od 31. marca na 1. aprila. Na velikonočni pondeljek zjutraj pomaknite tedaj kazalca na uri za eno uro naprej! — Zimski čas se pa prične 30. septembra. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu februarju 1918 je 253 strank vložilo 286.774 K 08 vin; 172 strank vzdignilo 103J68K 58 vin; torej več vložih) 183.605 kron 50 vin; stanje vlog 6,435.019 kron 54 vin; denarni promet 833.075 K 39 v; vseh strank bilo je 693. Naznanilo. Kdor se želi vpisati v di'užbo sv. Mohorja, naj to, stori do prihodnjega pondeljka dne U. marca, ker potem se imenik zaključi in odpošlje- Članarina 3 krone, — Mestno župni urad v Novem mestu. Igro priredi izobraževalno društvo v Št. Jerneju v nedeljo dne 10. t. m. ob 3. uri popoldan v društveni dvorani času primerno: „Sv. Elizabeta". Iz palač kakor iz koč stegujejo reveži svoje roke in iščejo uamiijetiili src. Ravno prav, da prinaša „Bogoljub" življenjepis sv.Elizabete. Ko bi se še izpopolnile nekateie vloge, bi kazalo igro natisniti in jo vprizarjati po naših odrih. K obilni udeležbi vabi Odbor. Umrla je v Novem mestu 28. febr. gospa Marija Štnlar, vdova čevljarskega mojstra, staia 80 let. Pokojna je bila vseskozi i)oštena in vestna žena. Starejši NovomešČani se še dobro spominjamo njenega moža, ki je, slovel kot izboren čevljarski mojstei' in je bil sicer tudi prav markantna novomeška oseba. Tako izgineva vedno bolj starejši novomeški rod in ž njim prijetno in složno staromeško Življenje ter napravlja prostor mlajšemu, novodobnemu svetu. — Bog jima daj večni mir in pokoj! Umrl je v vojaški bolnici v Kočevju Alojz Šteii, posestnikov sin v Zalogu pii Novem mestu, star 29 let. Žalujoči stariši in plakajoča ^ostrica ga bodo tem_ bolj občutno pogi'ešali, ker je bil njihov Lojze vseskozi priden, dober in vesten fant. Vkljiib njegovi slabotni telesni naravi je moral ves vojni čas izvrševati naporno vojaško službo, kateri je končno podlegel dne 3. marca 1918. Bodi mu ohranjen blag spomin! Uitirl je v Ljubljani linaiiCni svetnik g. dr. Anton JanežiČ dne 2, marca ob pol 11. uri ponoči. Maturiral je v Novem mestu. R. t P. I Smrt begunca, Na Cviblju št. 10 pri Žužembei'ku je umrl dne 2. marca 1918 ob 6. ui'i zjutraj po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, begunec, posestnik Franc Oriign, 71 let star, doma izRenč št. 113 pri Gorici, Pokopan je bil dne 4. t. m. ob 8. uri zjutraj "s ceikvenim opravilom na žužemberškem pokopališču. Navedeni se je veselil, da se bo vrnil v kratkem Času v svoj dragi domovinski kraj, pa ga je smrt prezgodaj dohitela, da bo moral ostati na Kranjskem za večno. Bil je izurjen sadje-rejec ter vinogradnik v Renčali. Zapušča bolno soprogo, dve hčerki in dva sina, ki se oba nahajata v vojni. — Naj mu bo lahka kranjska zemlja! Semenj v Metliki bojetos'26. marca, to je torek po sv. Jožefu. Darovi za slepe slovenske vojake v Gradcu. Po mestnem žujianstvu Rudolfovo poslanih^ nabranih „pri Dolenjski železnici" na zabavnem večeru dne 25. februarja 40 K. — V-gost.ilni Seidl v Novem mestu se je zložilo skupaj 14 kron in sicer so darovali gg.: Antonija in Alojz Pere 4 K, Mici SterniŠa 1 K, Neimenovana Št. 3 2 K, Neimenovan št. 9 2 K, Neimenovan Št. 11 1 K, Marija Lekše 2 K in Marija t'igler 2 K. — Bog plačaj ti.sočei'okrat! Za kolekovanje trgovskih knjig se 1 adi pomanjkanja pečatnega voska poiabljajo jekleno - pločevinaste plombe v premei'u 17 4 m/m. Te plombe pritrdi urad in jih sklene s kleščami. Prvo žrebe seje izleglo 28. febr. 1918 pri posestniku Antonu Judežu, Pristava št. 5., občina Orehovica pri Št. Jerneju. Obsojen pred ljubljansko poroto je bil 16 letni morilec Franc Kikelj na tri leta težke ječe. Poročali smo v 28. Številki 1917 našega lista, da je v ljubosumni strasti zabodni v Ljubljani v Perkotovi gostilni go-stilničarjevo hčerko, krasno Faniko, ter nato nevarno i'anil tudi samega sebe. Žrtev je v par minutah izdihnila, fantalin pa je ozdravil. Nov drobiž in bankovci. V gosposki zbornici je predlagal pred kratkim vitez Korytovski, naj se čimpreje spravijo v promet bankovci po 5 kron ín drobiž po 2 in 20 vinai jev v zadostnem številu. Dalje naj se, kakor hitro dopuščajo raxmeie, izda novec po 50 vin. in tudi po 5 in 25 vin. Izvrsten tobak! Po raznih krajih se prodajajo po vojaških osebah kakor tudi v nekaterih prodajalnah „fine" cigarete, komad od 12 do 20 vinai'jcv. V teh cigaretah pa baje ni prav nič pravega tobaka, marveč so — posušeni konjski odpadki ! Dober tek ! Povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. Ukrajinska korespondenca jioroČa, da so viaČa vsak dan čez Proskurov približno 5000 avstrijskih vojnih ujetnikov. Avstrijski Ukrajinci vstopajo večinoma v ukrajinsko armado. Mlad defravdant. 15 letni vajenec Matza v Budimpešti je pobegnil oil svojega gosjioda^'ja, drožista Weijnerja in je odnesel denarja in vrednostnili listin za Četrt miljona kron. Dva vagona masti so zaplenili v Karlovcu, namenjena za Kranjsko, Mast so hoteli prepeljati v vozovih. Kaj bomo dobili iz Ukrajine. Kijevski list „Rijeslfaja Nisa" iioioča, da se je ukrajinska delegacija zavezala dobavili do 15. aprila osi'ednjim državam 30.000 vagonov žita, 2000 vagonov zmi'znjenega mesa in 1000 vagonov posušenega sadja. Za to bo dobila Ukrajina stroje, produkte in železo, Abdul Hamid, bivši turški sultan, je umrl pretočeni mesec, star 76 let. Podlegel je baje pljučnici, l^restol je zasedel 1. 1876 med riisktt-tnrško vojno; vlailal je kot neomejen tiran tei' je svojo državo v gospo-dai'skem oziru popolnoma zanemai'il. Po liudili porazih, ki jih je doživela turška aiiiiada v balkanski vojni, ko so Bolgai'i in Srbi ziiiagovito prodirali na vseh bojiščih, so ga turški častniki odstavili, poslali z 11 ženami najprej v Solun, nato pana neki grad pri ('arigradu. Pokopan je bil z veliko vojaško častjo. Spoznavaj sebe — dušo svojo slabosti svoje in strasti in ti boš i>ravi mož napredka deležen — božjih milosti. Umetnik dela novo sliko, a vidi v njej premnogo zmot; že sliko vso je bil popravil, popravil ni je brez pomot. Dasi spoznal si dušo svojo, zatrl slabosti iu strasti, si vendar grešnik in ostaneš, — popolnosti na svetu ni. Fr. Ks. Pavšie. Ustnica uredništva: Ka večkratno vprašanje in oil'itiuije glede seklarske konr« vljmiiio odgovuijiuiio, da ittiu dtítiCím koiu'M) g. ivíiii Fcrlič v Noveui mesUi, kateri edini zjutiore duti pnjaHiiilo iu Hcine, iíe ga je tiamreú volja. Mi itc odgovarjamo. Pridobivajte wmn novih naročnikov na „Dol. Novice"! Teden dni dopusta. PiSo Janez Nep, Grïinie. {Daljo. 9.) Rajše bi bil ob pol kilograma svinjske masti, kakor da sem dočaka! to sramoto. Izpovedal sem se prav skesano, dobil odvezo pa še — dve zrni kave povrh. „Vsega dobrega je tro e," je dejala gospodinja z neizrečeno ljubk tn nasmeliom. Pozabljeno je bilo. — Zazvonilo je poldne. Oprostite, pozabil sem že, da sem poslal zvonove v boj. Poldne pa je bilo res, ako je že zvonilo ali ne, Ako me vara moja ura, me nikdar ne vara moj želodec. Pripravljali smo se na obed. Jedli smo table d'haute li] sicer zaradi pripravnosti kar v kuhinji. Saj je bila zelo prostorna in udobna. Sedli smo k mizi razuii gospodinje, kuharice, sobarice in služkinje moja neznatna osebica, potem edini sin mojih pokojnih Ve staršev, kar je bi pa o v edini brat hiši. mojih sester. Vse, Tako e bilo običajno v tistem kraju in meni je bilo Čisto prav. Drugi hotelski gostje so ravno opoldne izleteli iz hiše pa so se porazgubili po vsej okolici. Ne vem, kaj so imeli opraviti zunaj. Ali so bili profesorji, ki so prišli semkaj po strašno učenih poslih, ali so hoteli postati učenjaki, nisem vprašal. O njih mi je dopadlo, da so si pridige o vojni štedljivosti vzeli k srcu. Večina od njih je hodila bosa in razo-glava okrog. Prav je tako. Pa ostanimo rajše v kuhinji. Tam je bilo ravno v tem trenotku zelo zabavno. Za želodec. Ne bom trdil, da sem moral vse pokusit!, v'kar sem bil preje vtaknil nos in prste, ampak moj prebavni stroj se je moral čuditi, kake dobre in redke jedi so prišle vanj. O prežgani juiii z zastarelim kruhom, nezabeijenem krompirju, kakor doma, ne duha ne sluha. Plavali smo v masti. Lahko rečem, da e „kapalo od ust", kakor tistemu Ribničanu, ii je ob enaki priliki postal celo pesnik. Moja gospodinja! Ta pa razume, Znaia me je pa tudi iznenaditi s tako vinsko kapljico, da je ne bom pozabil sto let. Sami rubini so ti žareli iz kupice. Okus e bil nenavaden, mil pa rezek, pa zapeljiv, melo je pa listo vino v sebi vse one vinske duhove, ki podžigajo Človeka, da mora postati pevec, èe nikdar mi ni bilo žal, da nisem pijanec. Danes pa skoraj. Želei sem si meter dolg vrat, kakršnega ima žirafa. To bi se požiralo, to bi se cedilo od jezika skozi doi do prve postaje, počasi. Čisto počasi, premišljeno, pobožno. Oh, to vino! Napisal bi bil prav rad plamtečo himno nanj, pa sem se bal požara. Rastlo je to vince prav doma, kakor e zatrjevala gospodinja. To se pravi, ne v ligi, marveč tam zunaj pod goro. Pa tudi ni rastlo vino, ampak. trte. Najbolj se boš pa čudil, ako ti povem, da je bilo vino po 3 K 20 h liter, ko stane tam za goro, v ožjem vojnem ozemlju Hier čisto navadne brozge dve kroni več. Kako smo postali zgovorni po tem vinu, za deset let mlajši, jaz ceio za celih dvajset let. Imel. sem se tako dobro, kakor morebiti Še nikoli. Želel sem si, da bi biJa deležna te dobrote tudi moja predraga ženka. O, ravno táío-le vince ji teče prav rado po grlu, ako Izlije kupico vanj. Bog i daj mir in pokoj. Saj še živi. Po obedu me je peljala gospodinja v konverzacijsko sobo. Videl sem tam več novega. Dopadla mi je prav posebno galerija slik. Med četveronogatimi zverinami je čepel plahi zajec. Posebej seveda, drugače bi ne bilo varno zanj. Pogledal sem tega dolgoulica in doigo-pelca od glave do nog, prav dobro, kakor v slovo. Ni daleč čas, ko bodo kazali zajca proti vstopnini. Vse kaže na to. Nekaj biljardnih krogelj je bilo tam v kotu. Biljarda nisem videl nikjer. Morda je bil kje v popravilu. Solnceje nagajivo pokukalo izza oblakov. Padalo ni več. Nebo je bilo tako, kakor da bi se Jupiter Pluvij hotel poboljšati. Haló, zdaj pa le ven. Zapalil sem si smolko, da bi vzbujal 2 njo pozornost in zavist med kadilci. Da, Še sem jih imel par. Čast bogul Brez nahrbtnika se v vojnem Času ne gre nikamor, Opttal sem si ga še jaz pa sem Šel skozi vas, pa iz ene vasi v drugo in tako naprej. Gospodinja me je spremljala. Kako koristno je to bilo, sem videl in čutil pozneje. Ona je tamkaj zelo priljubljena. V svoji šegavosti me je županu in marsikateremu občinskemu veljaku predstavljala kot svojega strica. Ali je meni malo zraslel greben? Zdelo se mi je, da je to res in sem se v potrditev lega sorodnega razmerja parkrat celo zmotil, da sem gospodinjo tikal. Kmalu so me po vsej vasi, po vse, okolici poznali ter si nekaj prav važno šušljafi v uho o liotelirkinem stricu. Nekateri so našli celo neko podobnost med nečakinjo in stricem. O ti božja milost! Vabili so naju piti, ponujali nama sadja in drugega. Kar nisva mogla zavžiti, sem moral pobasati v svoj nahrbtnik, ki je kmalu kazal nevarno bunkasto obliko. Kako sem obžaloval, da nisem prišel z listnim košem. Nabral bi si bil živil za celo zimo, pa tako po ceni. Tudi bi bil zavezal jeziček--no, pa bodimo rajše tiho. Nahrbtnik mije postal premajhen. Nosil sem s seboj vse svoje premoženje, hleb belega, maslenega kruha in nekaj pristnih kranjskih klobas. To je baharija, kaj? No, saj sem bil to-le lahko plačal, ker ni stalo prav nič. Namreč mene. Ko bi bil te jestvine pustil v hotelu ali kje drugje, bi bil poštenost drugih lahko ■ v nevarnost, se ne ve. Pa Se nekaj. Skrite so bile te, skoraj bi rekel prepovedane reči pred zavidljivimi denuncijanti. Ješeš, ko bi tisti tam za goro, v ožjem vojnem ozemlju to-le videli v moji posesti, no — ubili bi me. Vesel sem bil, da sem se tako dobro spravili ' založil. Se bol vajalci v svoji pa, ko so me razni proiz-arežljivosti naravnost prosili, naj naročim od doma tega in onega, Cena bo veliko zmernejša, kakor pri nas. Saj je vsega dovolj, preveč. Pa je res, Nagrado 50 kron tlobi iloličtiik, ki mi izslfidi onega zločinca, kateri jfi nkj-ailel pi-i meni dva panja tebel. — 20 kron pa dobi oni, ki mi naznani storilca, kateri nii dela škoilo na sadnem di'cvju. Anton Globelnik, i»osestnik v Bršljinn. Kazvedrilo. Pri nabirat\ju živil. Gospod; „Oh, kako krasen spomlailanski dan imamo danes!" — Kmet: „Da, da, ampak drugega Jiiiiiamo pi'av nití!'' Različna utiša. Sopioga: „Hvala ti za krasno novo obleko 1 Tu me napravi kar 'Ad deset let nilajáo!" —' Soprog: „Mene pa za deset let starejšega!" Slab tobak. A: „Sedanje smodke naj hudič vzame!" — B: „Tega ne ho storil; gotovo še ima dovolj smodk boljše vrste!" Nagajivo, Gospodična: „Tatje so mi pokradli vse sekirice za glasovir!" — Sodnik: „Na vsak način stanuje tat v vaši liližinil" Zahvala. Zii vse lilagt! dokaze tolažiliici^a soiutjii povodom hcflexiii in smrti iiaSe ljubljene soprojj^c iu matere, j^ospe Ane Kastelic roj. Murn kakor tudi m obilno spremstvo blagopokojne k večnem« poiiitku na pokopaliSÈe v TreČiio, sc najprisraiejše zabvaljnjcmo vsem sorocUiikom, prijateljem in znniiceni ter vsoni dnijifiin udeležciiccm od blizu in daleě. — Osobito Se izrekamo naSo zalivalo dobrim ženam iz Bršljina za ljubcziijive in dobrodejne obiske tei' itrijaztio postrežbo v nmóui bolezni uaSe nepozabne rajne, Bog plačaj vsem-vsem utoterokrat ! BrSlJin pri Novem meatu, dne 3. marca 1918. Fraui! Kastelic, Jožef Kastelic, sinova, — Fninc Kastelic, soprog. Ana Kastelic, bEi. Ob slovesu. Podpisana si štejem v iirijetno dolžnost, dti sc povodom' svojcf^a odliorta h prijavnega Novega mesta nazuj T Palo »aj-prisrť-nejŘe zahvaljujem vsem pi-es loštova-niiii Kiianini družiiiiím in «sebiini, ki so mi bile prijateljsko dobro in naklonjene za časa niojcgJi bivanja med njimi. Osobito se iskreno zahvaljujem za vse izkazuue mi dušne iu telesne dobrote mil. g. proSlu dr. Seb. J'UI)ertH, proč. kapiteljski duhovščini, pi eČ. Patrom frančiškanom in ipreč. h(ii,'iinskim gosiMuloni duhovnom. Obenem prosil« za blagohoten spomin in zagotavljam, 4ÍH se bom Novemu mesta in njegovih tinhoTiiib in svetnih prcbivalcov vedno siioniinjala z veseljem in hvaležnostjo. — Z liogom! VelespoStovanjem Maria File Patzeit. Novo mesto, 5. marca 1918. Poslano. (OJgovomost prevzamejo podpisane. Uredništvo.) Slavno uredništvo Dolonjsikili Novic 1 — i'rosinio, da popravite resnici na ljubo dopis iz Dobniiča v zadnji Ětevilki, tuko, da ho dopis resničen, 1) Ni res, da smo eerkvene jicvkcdobrniSke Strajkřile, da nismo hotele jiCli pri dijaški zabavni prireditvi. 2) Ni res, da se nam je videlo loiiiže-vahio, da bi čisto priproste deklice i'/. Marijine družbe i»c'lc pri tako visokih korskib aliivčlcah. 3) 1ÎC3 pa Je, da smo prišle vse cerkvene pevke k jevaki vaji ob uri, ki so jo določili Č. g. kaj) an, — razven ene, Kristine Vrcc, ki je bila tisti čas v Škotji Loki. 4) lies je, da niso prišle nekatere i)evke iz M, d. k isti vaji. 5) lies Je, da so č. g. kaplan rekli nato: Ker Vaa-je premalo, pa ne bo petja pri igri. Ako bi se to ne objavilo, postopamo sodnij.skim potonr! — Marija Starič-eva, Terezija Gole, Kristina Vcrcç, Alojzija lïarle, Marija Kozjak, Marija Lončar, cerkvene pevke. Loterijske številke. Gradec, 27. Mmiai ja 27 22 85 14 18 V družbi, „Tristo medvedov! Ti imaš ,ares uiSe zgovornostjo bil on pameten, ko se je oženil!" Pri zdravniku. „Ne kaže vam, da obisknjete zvečei' gostilne in mnogo popivate!" — „Ali, gospod zdravnik, po dnevi moram hiti vendar v prodajahii!" V šoli. Ućitelj: „Tonček, kakšna nmazana nšesa pa imaš vendar !" — Učenec: „Oprostite gospod učitelj! Mama so rekli: ta mesec si tnoram -umivaLI vrat in drngi me,sec pi'idejo pa na vrsto ušesa — ker "i mila!" V najem se odda, lahko tudi za več let hiša, njiva, sadni vrt. Natančneje pove Ana KOST-flEVC na Ratežu il 2, pošta Brusnice, Doler^sko. rtx^^vixïw Dobro ohranjen i^sis^itii^ otrošKi vozičeK za ležati ter sedeti, se ugodno proda, Naslov pove upravništvo Dolenj. Novic. Fotograf in BlBhtPOin^toloter Tnmrn fotografira za tegitimacije-I Ulllau usak dan u Novem mestu „Marodni dom" □□□□□□ Dva hrasta in nekaj ífT debelih smrek, proda Urša- Klevivšar, Gumberk, Brusnice. VABILO na redni nobeni zbor Dobro sredstvo. Gospa A: „Ali imate pa zares uiSeno Ženo. S kakšno fiudovito pri vas mnogo miši v staiiavanju?" — zgovornostjo ?,na ona obdekvati vsako Gospa lî: „Niti ene, saj ima moj mož stvar, še tako uícn predmet in to cele vsaki dan — mačka!" uie! — Zares, zavidamo to... vhogi revež!" Zapreka. Stric: „Dragica, zakaj se Nerazumljivo. Narednik enoletnikpm: pa ne omožiŠ?" — Dragica: „Moj oSe „Opozarjam vas tudi na to, da gospod vedno pravijo, da sem še za to pi'enc- stotnik napravi íestokrat kak dovtip. Pa- nmna!" — Siric: „Vprašaj oÈcta, če je zite! Óe, se hoste smejali glasno, boste Hranilnice in posojilnice na Bučki registrováno zadruge z neomejeno za v eno ki se bo vršil dne 17. marca 1918 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1) Oitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2) Poročilo iiačelstva in nadzoistva. 3) Odobritev računskega zaključka. 4) Slučajnosti. Ako hi ne bil občni zbor ob navedenem času sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje na isjtem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. Kupi se večje posestvo zaprti, če,se boste stnejali tilio, vas bo smatral za neumne. Toraj, ravnajte se po tem!" Rešitev uganke v zadnji številki: „Vinski duh". Uganka, (Katarina Rlalnerič.) Prijeten lanki glas je moj, sad ti'uda mojega sladak, vživa 1'ad ga človek vsak, a jeze moje se le boj! ^ na DOLENJSKEM -m — najraje v bližini Novega mesta. Cenjene ponudbe in pogoji do 20. marca 1918 pod šiiro „posestvo 20'' Rudolfovo, poste restante. Hiša št. 100 v Novem mestu, je naprodaj. Pojasnila se dobe ravnotam v I. nadstropju, ali pa pri g. Avg. Kuncu, trgovcu v Črnomlju.