Kiro Gligoruv. Jugoslavija je po vojni pode-dovala zaostalo iu v dobršnem delu porušeno gospodurstvo, za katerega so bili značilni slabo razvita industrija, zaostalo fcne-tijslvo in visok odstotek ktne-tijskega prebivalsVva. Po desetletoih naporih, ki so bili v prvi vrsti usmcrjcni k oOpravljanju zaostalosti, se je krepko razvila industrija, bist-veno se je spremenil delež po-sumeznih gospodarskih področij v ustvarjanju narodnega dohod-ka, nerazvite pokrajinc države so stopile na pot naprcdka, na temelju vseh teb materialnib sprememb pa so nastale globoke soeialne spremembe, ki se ka-žejo v spremenjeni strukturi prebivalstva. Proces materialnega napredka je spretnljal razvoj vseh oblik samoupravljan.ia, ki nima.io pri-merov v zgodovinj razvoja soci-alizma. Naj navcdemo nekaj najvaž-nejših dejstev, ki odkrivajo vso daljnosežnost izvršenih spre-memb. Udeležba posameznih gnspo-darskih področij v. narodnem dohodku': DESET LET NAŠEGA c) Osnovna srcdstva zgrajena od 1. 1944 do 1953: od skupnih sredstev FLRJ 37,2% BiH 58,3% Makedonija 61,4% Croa gora 49,1% Ti podatki kažcjo, da je naša država v dosedanjem gospodar-skem razvoju z razvojem indu-strije in zlasti bazičue industrije ustvarila trdne materiaine te-melje za nadaljnji uspešni go-spodarski razvoj in za obrarabo narodne neodvisnosti. Nobena gospcdarsko nerazvita država ni mogla imeti pomembnejše nalo-ge, kakor je bila ta. Hkrati z gospodarskim razvojem smo ustvarili tudi sociaiistične oblike V istem obdobjn so nastale naslednje spremembe T strukturl prebivalstva: Celotno Leto 1931 Lelo 1953 Medlem ko je ceiotno prebi- organizacije proizvodnje. Dose-valstvo porastlo za 21%, pa se ženi uspehi in utrditev delav-je kmetijsko prebivalstvo skega samoupravljanja pomeni-unanjšalo v absolutncm Po- jo veliko pridobitev našili na-gledu, nekinetijsko pa se je po- rodov in zgled, ki ima medna-dvojilo. Ce upoštevamo, da je v roden pomen. zadnjih nekaj lctih stopnja za-poslenosti dosegla svojo največ-jo taitcnziteto v 1. 1954 in 1955 (na leto se je zaposljevalo blizu 100.000), so ob koncu 1. 1955 te spremembe še bolj izrazite. Jugoslavija je znana kot mno-gonacionalna država, razen tega pa tudi kot država z zelo neena-komerntm gospodarskim razvo- smo jih vložili za naprcdek energetike in bazične industri-je, hitrejši porast proizvodnje, medtem ko je imela predeloval-na industrija slabši porast. Gibanje proizvodnje energeti-ke, bazične in predelovalnc in-duslrije kažcjo naslcdnji indeksi v odnosu na 1. 1939 = 100 1946 1954 Encrgetika 84 221 Bazična industrija 76 251 Predclovalna ind. 79 173 Industrija skupaj 79 280 V povojncm obdobju kaže najvefji porast proizvodnja sredsiev za delo, medtem ko je proizvodnja potrošnega blaga zaostala. To pa zato, ker smo izvrševali obsežen program in-dustrializacije in ker je imela proizvodnja sredstev za delo pred vojno nizek obseg. Kazen v promctu, kjer je za-ostajanje razvoja že tako veli-ko, da predstavija oviro za raz-voj drugih gospodarskih panog, pa najbolj zaostaja v svojem razvoju kmetijska proizvodnja. Razen splošnega zacstajanja kraeti.islva in nizkih donosov je več sušnih let zelo vpiivalo na kmetijsko proizvotlnjo, da je po vojni kazala iz leta v leto veli-ke oscilacije. Gibanje proizvodnje najvaž-nejših kmetijskih pridclkov ka-žc, da je po vojni bila proizvod-nja žltaric nižja kakor pa pred vojno, medtem ko je proizvod-nja induslrijskih rastlin porast-la. Indcksi gibanja proizvodnje glavnih kmetijskih pridelkov v primerjavi z predvojnim deset-letnim povprečjem 1930/1939 = 100: Razvoj proizvodnje V povojnem razvoju proizva- jcm posaraeznih pokrajin. Po- st&pno odstranjevanje ostrih razlik v stopnjj razvitosti, na jaInih sil naše države je porast temclju vzpona vseh, pomenl industrjje dominanten. pogoj za krepitev gospodarske in politifne enotnosti države in To je rezultat naporov, ki smo jih vložili, da bi odpravili «a ostvarjanje matenalnsh po- . .... ¦ „„.„ ... ... u podedovano zaostalost, in rezul- gojcv, ki naj omoRoci.io aporabo " . . .. tat politike industnalizacije dr- socialističnih form pri aprav-ljanju v vsej državi. žave, ki je bila usmcrjena v prvi vrstj na razvoj energetske Ker nimamo podatkov za pri- jn bazične industrije. mcrjavo dohodka v nczadostno Druga gospodarska področja prebivalca prcd in po vojni, bo- so imela precej blažji tempo mo njihov razvoj prikazali s razvoja, medtem ko jc kmetij-spremembami, ki so nastale v stvo v relotnem povojncm ob-indostriji teh krajcv, v gibanju dobju v slavnem stagniralo, o zapofilcnosti in vloženih proiz- čcmer priča naslednji primer- vodnih sredstev: a) Iiidu&trijska proizrodnja po republikah: jalni pregled gibania obsesa pr»izvodnje in uslug glavnih gospodarskih področij: Tudi živinorejska proizvodnja jc še vedno pod predvojno rav-nijo, čcprav v zadnjih ietih opa-žamo močneje izraženc težnje porasta živinorejskega sklada. Tudi v izkuriščanju kmetij-skih površin so nastale spre-meinbe s tem, da so se zmanjša-le površinc zasejane z žitom in povečale površine industrijskib rastlin. Površine sadovnjakov so se povečale v primerjavi z letoin 1939 za 27%, vinogradov pa za 23%. Tako gibanje kmetijske pro-izvodnje, hkrati pa pomemben po.-ast prebivalstva zlasti ne-kmetijskega prebivalstva, je po-slavilo prcd naSe gospodarstvo problem. kako zagotovili prebra-no prebivalstva. To je zahtevalo 1939 1. = 100 FtRj Srbija Hrvatika Stovcnlja BiH M^kedfvnHa Crna gora b) Gibanje zaposlenosti v za-•stalih krajih: Industrija Izkoriščanje gozdov Promet Kmetijstvo (1930/1939) 1939 100 100 100 100 1946 79 57 70 100 4 1953 183 101 112 1954 208 99 153 95 Razvoj posameznjh panog V okviru industrije n] bil enako-meren. Te panoge so v povojnem ob- večji nvoz hrane v povojnem »bdob.iu. medtem ko je bil pred vojno izvoz hrane ena od te-meljnih postavk sknpnega lzv»- Tako velik uvoz hrane je zah- okrog polovice celotnega naše-teval velika sredstva, ki v tem ga letnega izvoza. obdobju znašajo povprečno V obdobja od leta 1951 do 1954 je znašal uvoz žita in masti: Zito in moka Mast Obdobje 1951—1954 2,690.000 ton 172.730 ton Povpreeno na leto 672.500 ton 43.180 ton ESZVOJ INDUSTRUSKE PROIZVODNJE V FLBJ Indnstrija skupno Sredstva dela Rcprodukrijski material Potrošno blago INDEKS INDUSTRIJSKE PRGIZVODNJE P0 UUDSKIH REPUBLIKJIH Ljudska republika Srbija Hrvatska Slovenija Bosna in Herccgovlna Macedonija Črna gora 1939 100 100 100 100 100 100 Leto 1946 1954 81 75 87 69 104 106 190 202 217 226 351 443 Pripomba: Cenitev za 1. 1955 je podana na podlagi v prvih 9 mesecih. 1955 (224) (233) (251) (302) (411) (615) izvršitve STRUKTURA GRADBENE PROIZVODNJE V OBDOBJU 0D LETfl 1947-1954 POTROŠNJA ENEBGIJE Nfl POSAMEZNEGA PREBIVILCA V KIL0GRAMH POGOJNEGA ČR2JEGA PREMOGA dobju imele zaradi nai>»r»v( kr u. VES SVET EVROPA Belgija Francija Grčija Italija Jugoslavija Svica Svedska Turžija Velika Britanija AZIJA Burma Indija Japonska AFRIKA Južnoafriška zveza Južna Rodczija Tunis SEVERNA AMERIKA Kanada Mebika ZDA JUŽNA AMERIKA . Argentinija Brazilija OCEANIJA Avstralija Nova Zelandija