SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA WM.L L MčjZ bolniškega in podpornega društva pomoćnih uradnikov za Kranjsko. Naslov in sedež. §. I. Naslov društvu je: „Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko,“ in ima svoj sedež v Ljubljani. Namen. §. 2. Namen društva je: a) Podpirati bolne in one pravo ude, kateri so izgubili zaslužek brez lastne krivde; h) zavarovati prave ude na zdravniško pomoč, na zdravila in na pogrebne stroške; c) dovoljevati in izplačevati podpore onemoglim pravim udom. Društveniki. §. 3. Društveni udje so: a) pravi, h) podporni in c) častni. A) Pravi udje. Pravi ud postane lahko vsak pomočili uradnik katere koli vrste, ki službuje v Kranjskoj ter je za časa vsprojema popolnega zdravja in še no nad 50 lot star. B) Podporni udje. Osebe ali korporacije, katere pospešujejo društvo z materijalnim! doneski ali na kak drug način, ne da hi zamegli njegovih koristi deležni hiti, imenujejo se podporni udje. C) častni udje. častne ude imenuje občni zbor na odborov predlog one osebe, ki so si pridobile za društvo posebnih zaslug. Vsprcjem. §. 4. Kot pravi ud vsprejme sc vsak pomoČni uradnik, ki se je za to s pismeno ali ustno prošnjo pri društvenem odboru zglasil in ob enem podpisal tiskano pristopnico. Glede vsprcjema odločuje odbor z večino glasov. Ako bi se komu sprejem odrekel, odboru ni treba do-tičniku naznanjati razlogov. Po odboru zagotovljeni vsprejem postane tedaj neveljaven, če oporeka temu najmanj tretjina pravili udov. §. 5. Po pravilnem vsprejemu, in ko se je v §. (5. predpisana vsprejemnina uplačala, uroči se društveniku vspre-jemnica ter jeden iztis društvenih pravil. Uplačevanje. §. ti. Vsprejemnimi v znesku 1 gld. vplačati je vsakemu pravemu udu takoj po vsprejemu. Dalje je uplačevati v bolniški zaklad 6 gld. na leto v mesečnih obrokih, t. j. po 50 kr., in sicer naprej. Zunanji udje uplačujejo te doneske lahko v četrtletnih obrokih, a tudi naprej. Letnina v podporni zaklad odmerjena je na 2 gld. Tu sem »plačuje se v četrtletnih anticipando-obrokih. Ti doneski ostanejo toliko časa nespremenjeni, dokler občni zbor o njih drugače ne sklene. §. 7. Oni, ki zaostane tri mesece zaporedoma z »plačevanjem letnine in je bil v tej zadevi brezuspešno opominjan, izključi se iz društva, ter izgubi ob enem pravico, do uže »plačanih doneskov. Pod pogoji, navedenimi v §§. 8., 4. in 5., dano je takemu na voljo, prošnjo glede zopetnega vsprcjema ponoviti pri društvenem odboru. Ta ima pravico prosilca zopet vsprejeti in iz važnih »urokov oprostiti ga od vsprejemne pristojbine. Vsakemu društveniku je vselej poprej, preden zamore staviti upravičene zahteve na društvo, doplačati zaostale doneske Imovina in gospodarjenje ž njo. §. 8. Redni dohodki društva so, in sicer: a) Za bolniško in pogrebno blagajno: 1. V sprejemne pristojbine pravih udov; 2. letni doneski pravih udov; 3. 50 % doneskov podpornih udov; 4. 50 % vseh izvanrednih dohodkov brez izrečnega določila, in 5. dohodki društvenega premoženja. b) Za podporni zaklad: 1. Letni doneski pravih udov; 2. 50% doneskov podpornih udov; 3. 50% vseh izvanrednih dohodkov brez izrečnega določila, in 4. doneski, ki so, bodisi od društvenikov, bodisi od dobrotnikov izrečno v ta zaklad odločeni, in oni doneski, katere društvo v občnem zboru pokojninskemu zakladu nakloni. c) Za reservni zaklad: Reservni zaklad se napravi iz letnih opravilnih prebitkov. (§. 28. zadnji 3 odstavki.) §. 9. Podpore, katere bi se dovoljevale za slučaj onemoglosti, izplačujejo so iz podpornega zaklada, ki se samostojno upravlja. Iz bolniškega in pogrebnega zaklada se poravnavajo otroški za zdravnika, zdravila in doneski k pogrebnim stroškom, dalje i upravni stroški, ker se v ta zaklad uplačujejo po §. 8 tudi vsprejemnine. Društveno gotovino je plodonosno naložiti v hranilnici; gotovina do 10 gld. shranjevati se ima pa v društveni blagajnici, kamor je uložiti tudi vse druge vrednostne listine. Društvena blagajnica zapira se z dvema ključema, katerih jeden hrani načelnik, drugi pa blagajnik. Podpora bolnikom. iz. 10. Vsakemu pravemu udu, ki stanuje v Ljubljani, oskrbi društvo v slučaji bolezni brezplačno zdravniško pomoč in povrnitev stroškov za zdravila. 4 >-• Kavno tako dobi vsak bolni društvenik, kateremu bi se mej boleznijo odtegnila plača, ali če bi izgubil vsled bolezni službo, tedensko podporo v znesku 4 gld. Društvenik, kateri bi bil zamolčal poprejšnje bolezni — osobito kronične, — nima nikake pravice do katerekoli društvene pomoči. §. 11. V slučaji, v katerem bi pravi ud brez lastne krivde izgubil službo, mu pripada v tz. 10. omenjena tedenska podpora, toda z omejitvijo v §. 15. navedeno. §. 12. Zunanje — v deželi bivajoče — društvenike zdravi povodom bolezni ondotni ali v bližini nahajajoči se zdravnik na društveno stroške. V vsakem takem slučaji je društveni odbor o nastalej bolezni takoj obavostiti, in to tem gotoveje, ker bi se drugače bolniški stroški, ki bi nastali vsled bolezni, katero pozneje predloženo zdravniško spričevalo dokazuje, nakazali in izplačali le za čas prvih 14 dni, računjono od dneva, ko se je pri društvenem odboru vložila prošnja za povernitev prej omenjenih bolniških stroškov. Odboru dano je na prosto, sc potom zdravniške izjave prepričati, je-li ud, ki se je bolnega oglasil, v resnici bolan ali ne. §. 13. Zdravniški stroški po vsakem umrlem udu povrnejo in izplačajo se njegovim sorodnikom, če so le-ti najdalj v teku jednoga meseca — računši z dnevom smrti — uložili pri društvenem vodstvu dotično prošnjo. — Tej prošnji priložiti je zdravniško spričevalo, v katerem je navedena pokojnikova bolezen, nje pričetek in trajanje, nadalje so priložiti jej tudi potrjeni računi o izdanih bolniških stroških. Glede bolnih in izven Ljubljane stanujočih udov veljajo naslednja določila: a) Zdravniško spričevalo mora biti glede istinitosti potrjeno od predstojnika onega urada, pri katerem dotični ud službuje; b) če je tak ud brez službenega pdsla, zadostuje potrdilo na zdravniškem spričevalu od županstva; c) glede računov, ki se imajo priložiti zgoraj navedeni prošnji, velja to, kar o zdravniškem spričevalu pod n) in h). §. 14. Bolniški stroški, katere je društveno vodstvo odobrilo, izplačajo se dotičnomu udu le na lastnoročno podpisano in kolekovano pobotnico. §. 15. Bolniška podpora določena jo lo za dobo osmih tednov; društveno vodstvo pa ima pravico jo pri kakošni daljo trajajoči bolezni, in če bolni ud za to prosi, podaljšati na štiri tedne. Pravico do užitka podpore zadobi vsaki ud še-le po enoletni dobi. Tedenska podpora 4 gld., katero zahtevati imajo pravico udje v slučaji bolezni ali oni, ki so brez lastne krivde izgubili zaslužek (§§. 11. in 15.), ne sme se smatrati zavarovalnino. Pogrebni stroški. §. 16. Znesek pogrebnih stroškov, katere povrne društvo o smrti vsakega pravega uda, določen je na 25 gold. §. 17. Ta znesek izplača se onemu, ki se izkaže, daje pogrebne stroške poravnal in najkasneje v jednom mesecu po pokojnikovi smrti za povrnitev prosil. Podpora. §. 18. Pravico do letne podpore iz društvenega zaklada imajo le oni pravi udje, ki so vsled visoke starosti ali telesne onemoglosti toliko oslabeli, da neso več zmožni dalje svoj posel opravljati, in če so slednjič letnino najmanj 10 let redno uplačevali. Vsak ud, ki bi hotel tedaj letno podporo doseči, uložiti ima pri društvenem vodstvu prošnjo, in tej priložiti krstni list, spričevalo o nravnosti potrjeno od županstva, zadnjo službeno spričevalo in zdravniško spričevalo, v katerem ima dokazana biti nezmožnost za službovanje. §. 19. Letno podporo za vsacega posameznega uda določi na podlagi premoženja društveno vodstvo, glede podelitve prosilcem pa odloči od leta do leta občni zbor po odborovem nasvetu. §. 20. Podpora izplačuje se v zapadlih mesečnih obrokih na lastnoročno podpisano in kolekovano pobotnico, in sicer dotiču iku samemu. Vsaka teh pobotnic mora biti potrjena od dotičnoga župnijskega urada in od hišnega gospodarja, kjer upravičenec biva. Podpora določena je strogo in edino le za prosilca, kateremu se je podelila, in nema toraj nikdo drug pravice jo uživati, §. 21. Z vsako prcnaredbo zavarovalnine kakor tudi v to določenih doneskov ravnati se mora ravno tako, kakor s premembo pravil, za kar je treba potrdila politične oblasti. Društveno vodstvo. §. 22. Upraviteljstvo društva oskrbuje v to svrlio izvoljeni odbor, ki obstoji iz 7 udov. Te izvoli občni zbor izmed društvenikov stanujočih v Ljubljani, in sicer za enoletno dobo; ko le-ta preteče, zamorejo biti z nova voljeni. — Zgoraj navedenih sedem odbornikov glasuje mod seboj za načelnika, njegovega namestnika, za tajnika in za blagajnika. §. 22. Odbor odločuje in sklepa z absolutno večino glasov o raznih ukrepih in ima vestno skrbeti za točna iz-polnovanja dolžnosti, katere mu predpisujejo društvena pravila. V to svrlio je odboru sklicati vsak mesec najmanj jeden-krat — v nujnih zadevah po dva- ali trikrat — sejo, katere so ima udeležiti ali načelnik sam ali pa njegov namestnik. Da je zbor sklepčen, potreba je s predsednikom vred najmanj petero odbornikov (glasov). Odbor je za vse take sklepe odgovoren. §. 24. Odborniki se imajo vseli odborovih sej udeležiti, in ima vsakateri izmej njih svoj izročeni mu pösel vestno in natančno opravljati. 8. 25. V področje odbora spadajo sledeča poslovanja: a) Ukrepi in razsodila o vsprejemanji in izključevanji udov; h) sprejemanje denarnih svot; r) pravilno gospodarjenje društvenega premoženja; d) reševanje prošenj, katero dojdejo na društvo; e) izplačevanje podpor — zdravniških in pogrebnih stroškov in oskrbovanje društvenih potrebščin; f) določitev o podporah in predlogi o njih podelitvi potom občnega zbora; g) predlaganje (nasveti) občnemu zboru glede imenovanja častnih udov; h) poziv na občni zbor, poročilo o gospodarstvu in društvenem stanji, in slednjič objavljenje letnega poročila. §. 26. V zunanjih zadevah zastopata društvo načelnik in tajnik, v denarnih zadevah pa načelnik in blagajnik. §. 27. Načelniku odboroveinu izročeno je glavno vodstvo in nadzorstvo pri vseh strokah društvenega posla; le-ta sklicuje odborovc seje, kakor tudi seje občnega zbora, katerim predseduje, obravnave vodi in predlaga dotične za obravnavanje namenjene predmete. Pri glasovanji ima načelnik odločilni glas. Pri občnem zboru določa ta ude, ki imajo zapisnik podpisati. Njemu je izročen jeden blagajničnih ključev. Načelnik podpisuje vse društvene akte, — katerim, če so pravne listine, svoj podpis dostavi tudi tajnik, v blagajničnih zadevah pa blagajnik. Za slučaj, ko bi hotel načelnik iz odbora izstopiti in svoj posel odložiti pred koncem leta, naznaniti mu je en mesce poprej to odboru. Novo izvoljenemu načelniku ima zatem izročiti vse stvari, ki se tičejo društvenega premoženja in imetja, s posebnim izkazom. Kadar je načelnik pri poslovanji oviran, prevzame ta posel njegov namestnik z vsemi pravicami in dolžnostimi. §. 28. Tajnik sestavlja zapisnike sej in zborovanj, opravlja ves pisarniški posel in mu je skrbeti za red pri vseh v to stroko spadajočih stvareh. Voditi mu je vložni zapisnik in sopodpisavati društvene odloke, rešitve i. t. d. Blagajnik sprejema došle denarne svote, oskrbuje in izroča pobotnice o udnini, letnih doneskih i. dr. — nadalje poravnava stroške, nakazane po društvenem vodstvu, in vodi blagajnično knjigo. Njemu je izročen — kakor načelniku — ključ do blagajnice. Pravne listine in rešitve v blagajničnih zadevah ima razun načelnika tudi blagajnik podpisati. Ob enem opravlja knjigovodstvo ter mu jc vsak mesec predložiti društvenemu vodstvu blagajnični izkaz, koncem vsakega leta pa sestaviti in predložiti račun o biagajničnem prometu in društvenem premoženji. V letnem računskem zaključku, kateri mora sestavljen biti za vsak zaklad posebej, in sicer: a) za bolniški in pogrebni zaklad, b) zaklad delovanja, ki pristaje društvu izvan zavarovalnih namenov, morajo se izkazati: I. V dohodkih: J. Pravilni doneski udov; 2. drugi dohodki; A. obresti; 4. reservni zaklad preteklega leta, U. V stroških: 1. Po pravilih izplačane podpore; 2. upravni in drugi stroški; 3. konečno stanje reservnega zaklada. Poleg tega sc mora natanko izkazati stanje premoženja in kako je naloženo. Letni računski zaključek se mora udom naznaniti in potom politične deželne oblasti predložiti v is. e. kr. ministerstvu notranjih zadev. Vsake tri leta naj se z izvedenci poizve, koliko mora reservni zaklad znašati, da more društvo spolnovati prevzete dolžnosti. Ako obstoječi reservni zaklad ne dosega one svote, katera bi bila po mnenji zvedeneev potrebna, tedaj mora občni zbor ali povišati doneske ali pa zmanjšati podpore, da se tako zagotovi potrebni reservni zaklad. Slučajni znesek, ki presega potrebni reservni zaklad, sme se do prihodnjega pregleda porabiti za namene v zmislu pravil. g. 29. Vsak odbornik ima pred izstopom iz odbora to naznaniti pismeno društvenemu vodstvu. g. 30. Pri vsakej seji sestaviti je zapisnik o obravnavnih predmetih, ter ga imajo podpisati predsednik in dva odbornika. Občili zbor. i). 31. Občni zbor ima pravico: a.) Izvoliti društveni odbor in tri pregledovalce letnih računov; h) pregledati društvenega odbora letna poročila; v) pregledati poročila pregledovalcev; d) sklepati o odborovih predlogih, in sicer: 1. imenovati častne ude; 2. podeliti pokojnine.; 3. dovoliti potrebnega denarnega kredita za izvanredne društvene potrebščine; e) sklepati o predlogih posameznih udov: f) prenarediti društvena pravila. g. 32. Redni občni zbor je vsako leto meseca januvarija; dan in kraj zborovanja določuje odbor, kateri ga ima sklicati. V nujnih slučajih, ali na utemeljeni predlog vsaj 20 pravih udov pa mora društveno vodstvo sklicati prekoredni občni zbor. K občnemu zboru vabijo sc vsi pravi, podporni in častni udje, katerim sc ob jednom izroči dnevni red. Sklicevanje, oziroma dnevni- red za redni, kakor za prekoredni občni zbor, mora se društvenikom uročiti vsaj 48 ur poprej. §. 83. Občni zbor je sklepčen, ako je najmanj 15 društ-venikov, in ako ni njih število večje, najmanj 10 društvenikov pričujočih. Pri vsakem občnem zboru mora biti navzoč načelnik ali, ako je ta zadržan, njegov namestnik. Vsak sklep je veljaven, ako mu pritrdi nadpolovična večina. Za premembo pravil pa je treba dve tretjini in za razhod društva tri četrtine glasov. Volitve vršijo so z volilnimi listki. §. 34. Pri občnem zboru obravnavajo se le tisti predmeti, kateri so na dnevnem redu. Predlogi posameznih udov, kateri so najmanj 8 dni pred zborovanjem bili pismeno naznanjeni, stavijo se na dnevni red; nasprotno pa se o samostojnih predlogih, kateri se stavijo pri občnem zboru, obravnava le tedaj, ako jih podpira najmanj 5 udov. §. 35. Občni zbor voli vsako leto izmed udov razun odbornikov, tri pregledovalce letnih računov. Tisti imajo konci leta računske zaključke in izkaz o gospodarjenji premoženja pregledati, blagajnice kakor tudi drugo vrednostno imovino škontrovati, pregledni zapisnik sestaviti in v prihodnjem zasedanji občnega zbora o tem poročati. Pregledovalci imajo pravico pregledati vse društvene knjige in spise. §. 36. O obravnavah občnega zbora se mora zapisnik sestaviti, kateri je podpisati od predsednika in dveh odbornikov. Pravice in dolžnosti udov. §. 37. Vsak pravi ud ima pravico; a) Na vse društvu pripadne koristi, b) pristop k vsem občnim zborom, pri kterih ima pravico glasovati, voliti in voljen biti, c) pri občnem zboru predloge staviti, d) vsak iz Ljubljano odsotni ud mora, ako svoje naselitveno mesto premeni, le to odboru naznaniti. tj. 88. I'odporni in častni udje imajo pristop k občnem zborovanjem in pravico voliti. §. 39. Udje, kateri na podlagi obstoječe brambovsko postave še k vojaščini spadajo, nimajo nobene pravice in ne dolžnosti do društva, za časa, dokler sc ali v dejanski, ali pri reservni ali pri brambovski službi nahajajo. §. 40. Društvo je podvrženo državnemu nadzorstvu v zinislu določil društvene postave z dnč 26. novembra 1852. >., drž. zak. št. 253, in ministarske naredbe z dne 18. avgusta 1880. 1., drž. zak. št. 110. Razsodil ijn. §. 41. Razsodilo prepirov med udi v društvu in vsih prepirov, kateri nastanejo v društvenih razmerah, pripada raz-sodniji. Ako bi se morala razsodnija sklicati, mora vsaka stranka tekom osmih dni po prepiru društvenemu vodstvu z naznanilom uzrokov objaviti, da zahteva razsodnijo. Ob jednem pa mora vsak toženec dva razsodnika imenovati. Ako le eden tožencev razsodbo zahteva, in je svoje razsodnike imenoval, mora društveno vodstvo takoj drugega toženca pozvati, da tekom osmih dni svoja dva razsodnika vodstvu pismeno naznani. Le-ti 4 razsodniki volijo v osmeh dnevih petega kot predsednika. Ako bi se ta volitev v določenem času ne izvršila, izvoli vodstvo predsednika. Razsodnija ni na nikakoršno določeno ravnanje vezana, razsodi — brez uporabe pravne poti — vsled glasovanja in objavi razsodilo tožencema. Taka razsodila so neprizivna. Raz id društva. §. 42. Društvo se razide če to sklene občni zbor. V tem slučaji sc morajo iz ostalega aktivnega premoženja najprej zavarovati dolžnosti, katere so nastale društvu nasproti društvenikom; iz slučajnih preostatkov se napravijo ustanove v korist pomočnemu uredništvu, in sicer: a) Za bolne, in h) za onemogle pomožne uradnike na Kranjskem s posebnim ozirom na bivše društvenike, kakor tudi na njih udove in sirote, v zmislu sklepa občnega zbora. V Ljubljani dne 13. junija 1888. ^VWWVVW—— Št. 9470—1888. \rslcd pooblastila visokega c. kr. ministerstva notranjih zadev z dne 3. avgusta 1888. I., št. 11.744, potrjujejo se predstojeća pravila v zmislu cesarskega patenta z dne 20. novembra 1852. I. (drž. zak. št. 253.) C. lev. deželna vlada, za Kran juho v Ljubljani dne 10. januvarija 1889. C. kr. deželni predsednik: Winl.ler s. r. V Ljubljani. Založilo društvo. — Tiskala Klein in Kovač. 1889. Hilfsbeamten-Kranken- und Unterstützungs-Vereines lur Krain. Titel und Sitz. §. 1. Der Verein führt den Titel: „Hilfsbeamten-Kranken- und Unterstützungs-Verein für Krain“ und hat seinen Sitz in Laibach. Zweck. §. 2. Der Zweck des Vereines ist: a) Die Unterstützung kranker oder sonst wie ohne Verschulden ihrer Bezüge verlustig gewordenen wirklicher Mitglieder; b) die Versicherung wirklicher Mitglieder auf ärztliche Hilfe, freien Medicamcntenbezug und Beerdigungskostenbeiträge; <) die Ertheilung von Unterstützungen an erwerbsunfähige wirkliche Mitglieder. Mitglieder. §. 3. Der Verein besteht aus wirklichen, unterstützenden und Ehren-Mitgliedern. A) Wirkliche Mitglieder. Wirkliche Mitglieder können sein: 11 ilfsbeamte jeder Kategorie, welche in Krain domiciliren, zur Zeit der Aufnahme vollkommen gesund sind und das 50. Lebensjahr nicht überschritten haben. B) Unterstützende Mitglieder. Personen oder Oorporationen, welche dem Vereine, ohne einen Anspruch auf die Vortheile desselben zu erheben, Unterstützungen zufliessen lassen, — werden unterstützende Mitglieder genannt. G) Ehrenmitglieder. Personen, welche sich um den Verein besondere Verdienste erworben haben, werden auf Vorschlag der Vereinsleitung in der . Eandesref/ierunf/ für Krain Laibach am 10. Jänner 1889. Iler k. k. Landespräsident: Winkler m. p. Laibach. Verlag des Vereines. — Druck von Klein & Kovač. 1880. Slovanska knjižnica 6K M C 8198