15. štev. Novo mesto 1. íivfíiista XXT. lelïiik. Izhajajo 1. in 15. Tsaeega meseca. Cena jim je s poStninn vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčija, Bosno in (iruge evropske države ziasa 2 K 50 h, ku Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, narućnino in oznanila tiskalna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Naše napake pri zelenem krmljenju. Kakor pri sulii krmi tako moramo tudi pri zeleni krmi na to gledati, da dobiva živina vea čas poletja kolikor mogoče e ii a k oni e r ji o d o b r o in pa si a s t ii o zeleno krmo, ki jo živina rada žre. Nič ni slabsťga, kakor ce z zeltno krmo pre ve« menjavamo, zlasti če pokladamo zdaj mlado, zdaj staro, trdo in neokusno krmo Jn £e preliajamo z ene krme na drugo kar ««î^loma. Žal, da se gode pri nas take napake in skoro povsod, kamor pogledamo. Le pogostoma se pripeti, da se poklada danes že prav ostarela nemška detelja, jutri pa mlada in sočna trava ali pa narobe. To je velika napaka, ki vpliva prav neugodno na prebavo in se posebej na mlečnost. Druga prav velika napaka je pa to, če dajemo Živini spioli prestaro, prezorelo zeleno krmo. Taka krma je neokusna in prav malo vredna! Kaj pa imamo od take krme, če je živina ne maral Ali ni škoda, da se na ta način veliko zelene krme prav po nepotrebnem zavrže? Pa ne le to! Po taki ostareli in slabi krmi nam tudi krave slabo molzejo in dajejo prav slabo mleko. Kaj ni to dvojna škoda, če se po eni strani krma pogubi in ce po drugi strani ne dobimo mleka? Gotovo! Zato pa ne pokladajmo krme, ki živini ne diši, s katero se živina sili in katere le toliko žre, da ne ostaja ravno lačna. Saj je pri človek« ravno tako. Jed, ki ne diii, ne bo teknila in je tudi nobeden rad ne uživa. Skrbimo toraj za to, da bo imela živina ves čas poletja okusno in tečno krmo, krmo, ki bo dosti mlada in sočna, kajti le taka zelena krma je res slastna in le po taki krmi se dosti namolze. V tem oziru vladajo v Švici izgledne razmere, ki so vredne, da jih kolikor mogoče posnemamo. Tam ima živina ves čas poletja — od zgodnje pomladi do pozne jeseni — zmeraj enako krmo in krmo, ki je mlada in sočna. To je soČna trava, ki se dobiva po ondotnili sadnili vrtovili in ki se kosi zaradi obilnega gnjojenja tudi po petkrat na leto. Tako bujno rastoča, mlada trava vpliva silno ugodno na mlečnost in prav temu dejstvu ie mnogo pripisati, ako so švicarske krave tako molzne. Tudi pri nas se morajo razmere v tem pogledu zboljsati. I'o nasili eadnili vrtovih bi se laliko dosti več nakosilo, ako Iji jih gnojili in razširili. Inkerso sadni vrtovi poleg zelene krme, ki jo pridelujemo po njivah, najboljša pontoČ za poletno krmljenje, zato je tudi naša naloga, da jili raziirjamo in skrbno gnojimo. Na ta način bodemo najlažje odpravili napake, ki se kažejo sedaj pri zelenem krmljenju, in bodemo najprej dosegli, da bo dobivala tudi naša molzna goved čez četo poletje dosti mlade, slastne in tečne krme. l^osneiuajmo Švicarje, ki nam dajejo najlepši izgled v tem oziru! Odpeljevanje deževnice v vinogradih. Dandanašnji se zaradi uničenja trt po trtni uší kaj dosti novih vinogradov napravlja. Ako se nove vinograde strokovnjaskîm očesom pregleduje, opazi se lahko marsikje v njih velik nedostatek. Ta obstoji v tem, da se ne skrbi za odpeljevanje deževnice. Ker se nahajajo dolenjski vinogradi večidel v bolj ali manj strmih legali — navadno v prav strmili legali — in ker niso veliki nalivi pri nas nič nenavadnega, pripeti se kaj lahko, da veliki nalivi v njih veliko škodo provzročijo. To pa s tem, da odplavi vcida zemljo in da izrije eelo trte, ter da oboje v nižavo tira. Taka velika škoda pripeti se pa le vsled tega, ker se pri napravi novih vinrigradov na njo ne misli, ker se je ne upošteva. Zemljišče za nov vinograd namenjeno se globoko prekoplje, kakor pravimo prerigula. Pri tem del» izkoplje oziroma izstrelja se navadno čuda kamenja. Namesto da bi se tako kamenje za pravilno umeščena in pravilno zgrajena podzidja — škarpe — porabilo, znese se rajši na en ali na več kupov, kjer se pusti ležati. To stori se najrajši zato, ker naprava podzidij denar stane, in ker se misli na ta način nekaj prihraniti. Da se s tem na eni strani nekaj denarja priiirani, je že res, kajti zidarji so dandanes dragi. Na drugi strani ni pa s tem nič prihranjenega, kajti en sam velik naliv napravi lahko desetkrat večjo škodo, kakor je bil prihranek, neredkokrat škodo, ki se ne da popraviti. Pozabiti tudi ne gre, da podzidja v vinogradih s tem dosti koristijo, ker se z njimi strmino vinograda močno zmanjša. To zmanjšuje pa bistveno mogočo poškodbo po nalivih, v drugi vrsti pa olajšuje vsako delo v vinogradu. To zmanjšuje pa tudi odnašanje zemlje na vrhu posameznih oddelkov vinograda, katero se posebno z vsakoletnim okopavanjem trt pospešuje, in katero je vzrok, da pridejo najviše trte, se svojimi koreninami hitro, kakor pravimo, na vrh. Iz vseh teli vzrokov naj bi se toraj napravo pravilno zgrajenih podzidij v novih vinogradih nikakor ne opuščalo. Ono smatralo naj bi se takorekoč za neko asekuraneo, s katero je zavarovan velik kapital, uporabljen za napravo novega vinograda. Vsak, kdor se naprave novega vinograda loti, napraviti bi si moral pred vsem načrt, po katerem se bo vinograd zvrsil V tem načrtu bi morala prva skrb biti: kje se bode napravil glavni deževnico odpeljajoČi jark? Tak jark pravilno obzidan in tlakan, služiti ima ob enem tudi za glavno stezo vinograda, po kateri se vse donaàa, kar se ima v vinograd dooaaati, ter vse odnaša, kar se ima iz njega odnašati. Dniga skrb v načrtu bi morala biti ta, da bi se določilo, koliko posameznili oddelkov, ali kakor pravimo „pasnov" naj bi se v vinogradu napravilo, in kako široki naj bi ti posamezni oddelki bili. Cim atrmejŠa je lega, tem ožji zamorajo posamezni pašni biti, čim položnejŠa je lega, tem širši 80 lahko. Tretja skrb v načrtu za napravo novega vinograda mora biti ta, tla je vsako podzidje s pravim pad(;em ali ekoČnikom izvršeno, to je, da ne visi preveč proti glavnemu jarku, ki ima biti ob enem glavna steza. Navadno zadostuje, da visi vsako podzidje lo toliko, da znaša na vsakih 10 metrov prizidja skočnik k večjemu 50 do 60 centimetrov. To zaraditega, ker se mora tikoma nad vsakem podzidjem jarek naiiajati, pn katerem se zamore deževnica s pašna v glavni jark odtekati, kateri služi pa tudi za steno ob spodnjem robu vsakega posameznega pasua. Ako bi podzidja posameznih pasnov večji akočnik imela, kakor zgoraj označeno, drla bi voda po jarkih nad podzidje preveč, in delala bi škodo z odnašanjem zemlje. Pri zasajanju trt paziti gre na to, da pride prva trta vsake vrste kakili .50 centimetrov od roba podzidja, druga vsake vrste pa I meter nad prvo. Pri poznejšem obrezovanju in pri vežnji trt, paziti gre pa nato, da se veže napneoce (šparone) tistili trt, katere so ob robu podzidja sajene, vštrično s podzidjem, napnenec druge trte je pa vezati gor, toraj vkreber, one vseh drugih pa dol, toraj navzdol. Le pri taki vežnji «apnencev je mogoče, da se jarke nad podzidji vedno lahko potrebi, ter da se jili vedno lahko kakor steze posameznih pasnov izkoriščuje. Kakor je iz te kratke razprave razvidno, ni naprava po vsem pravilnega vinograda tako jednostavna stvar, ona zahteva prevdarka, premisleka in pravega načrta. Politični pregled. Državniki si sicer privoščijo počitnice v raznih letoviščih, a voditelji raznili strank na skrivnem netijo narodnostni prepir. To velja osobito gledé ustanovitve češkega vseučilišča in pa laškega vseučilišča v^ Trstu. Vsak čas se pokaže ostro nasprotstvo med Cehi in Nemci, ki utegne prihodnje zasedanje državnega zbora onemogočiti, llavno tako pa kažejo avstrijski Lahi budo trmo. „Ali v Trstu, ali pa nič'', to je njib geslo gledé vseučilišča. — V domači politiki smo pri starem, Ka-toliško-narodna stranka napreduje tako na Dunaju kakor doma. Nasi poslanci so storili vsak čas svojo dolžnost in se potegnili za potrebe celega našega naroda ; storili bi bili lahko se več in večji bi bil uspeli, ko bi narodno-napredni poslanci na skrivnem ne podirali njih dela. Sad nemiko-liberalne zveze. Naj storć nasi ljudje za narod še kaj tako važnega in koristnega, nikdar in nikoli tega naši nasprotniki ne priznajo. — Gospodarska organizacija se razvija v krščansko-socijalnem smislu vrlo dobro ; tu pa tam paČ odpade kaj za življenje nezmožnega. In to je celoti le v prid. Priča temu so shodi in slovesnosti raznih naših društev, ki so se priredili zadnji Čas; udeležilo se jih je povsod mnogo naroda s pravim, svetim navdušenjem, ki naj vse vodi k stanovitnemu delu za krščansko ljudstvo. Na Ogrskem so razmere slabše od dne do dne. Oblastva tudi prostovoljnili davkov nočejo vsprejemati niti ne dajejo vojakom-novincem potrebnih dokumentov, četudi se oglasijo sami. Tiho pa vstrajno se povsod pripravlja konečná ločitev Ogrske od Avstrije. 23. m. m. sta se sešta ruski car in nemški cesar na morju blizu finske pokrajine. Kar nenadoma je to prišlo. Zdelo se je, da se odpeljeta oba vladarja po morju tako za razvedrilo in da nista prav nič domenjena. In kar naenkrat se začudi cel svet in se povprašuje, kaj to pomeni ? Ker ni bilo zraven nobenega ministra, ampak sta se cesarja razgovarjala čisto sama, tudi nihče ne more povedati, o čem sta govorila. Sumi se to, domneva ono, a gotovega se ne vé nič. Eno je gotovo : Angleži in Francozi so zelo nejevoljni radi tega sestanka, ker ne enim ne drugim ni všeč, ko bi nastala med Rusijo in Nemčijo kaka tesnejša zveza. Volitve v Srbiji niso izpadle vladi po volji, ker nima nobena stranka pretežne večine. Bržčas ne bo dolgo, pa bodo spet volitve, 21. julija bi bil skoro storil strašno smrt turski sultan. Vsak petek (ki je turkom to, kar nam nedelja) se pelje sultan v mošejo (turško niolivnieo) molit. Dve minuti predno je zapustil ta dan sultan po opravljeni molitvi mošejo, se z groznim pokom razpoči takozvani peklenski stroj, t. j. bomba na uro; kadar poteče določeni čas, se bomba razpoči. V bombi je bilo 15 klg. dinamita in mnogo kosov železa. Daleč na okoli so popokale šipe in tudi stene hiš. Bomba je ob razpoku napravila pol metra globoko jamo. Hbitili je bilo iJ3 Ijndij in .59 konj, ranjenili 57 oseb in 30 vozov. Konji, ljudje in vozovi so bili raztrgani na koščke. Sultan je oatal miren, a sedaj je v groznem strahu. Kdo bi bil to naredil, niti ne slutijo ne, dasiravno so zaprli veliko oseb. Na Ruskem bodo počasi vendarle dobili ustavo. Na shodu mest in zemstva sestavili so načrt ustave nekako po kroju zaliodno-evropskili ustav. Zavisno je le od carja, ali bo hotel dati kaj oblasti iz rok ali ne. In car sam bi bil za to, ko bi nekateri starokopitneži ne šuntali proti ljudstvu, premalo odločen je pa, da bi se otresel takih svetovalcev. — Slabo znamenje je, da se vedno bolj pojavljajo upori med vojaki, ki jih je treba s krvavo silo zatreti, in da pri tem drugi vojaki nočejo biti za rablje. — Več višjih uradnikov so spet zavratno napadli in pomorili. Pa skrivni morilci groze še maraikakemu visokemu gospodu, da ga bodo spravili iz aveta. — Car ae je bil namenil v Moskvo, a se je zbal in ni šel. — Veliki nemiri in krvavi izgredi so zopet v Varšavi in Nižnem Novgorodu. — Pogajanja za mir se bodo pričela dne 5, avgusta v ameriškem mestu Portsmouth. Japonski odposlanik in pooblaščenec je že tam,, ruski pooblaščenec miniateraki predsednik Witte se je podal preko Pariza čez morje v Ameriko. Na bojišču v Mandžuriji utegne v prihodnjih dneh nastati velika bitka. V ruski armadi se strahovito množi število umobolnih. Vsak teden peljejo trije vlaki umobolne v domovino. -.i-t- ObrtiiikoJii — rokodelceiM, Vsak obitHik se pritožuje čez sedanje slabe čase, marsikateri pa ne ve navesti pravega vzroka temu. Kriva je bila tega vkdna brezbrižnost, ki se za obrtni stan ni brigala, kakor t» stan zasluži, vsled cesar (lanrlanes mali obrtnik visi med življenjem in smrtjo, boreĆ se za svoj obstanek, Največ je tega kriva liberalna židovska svoboda, ki se je na umeten iiaiin hotela povsm znebiti malega obrtništva. Bazne spremembe obrtnih zakonov so le njim koristile, ker so na niero-dajnem mefctii imeli kapitalisti svoje zaveznike. Večina posameznih (loloćb obrtnega reda izliaja se iz leta 1869, nekaj teli se je spremenilo in dopolnilo 1. 1883, zatem 1. ÎB85, 1895, 189G, 1897 in konečno iz 1. 1902, Vse te spremembe niso skoro ničesar koristile obrtništvu, le ovirale so njega razvoj, ker z vednimi spremembami se je ves red tako zamotal, da se niti veščaki spoznati ne morejo, kako naj ga iitne šele priprost obrtnik, Konečno je vlada spoznaja pomen obrtništva, ako je isti na pravi podlagi, sprevideli so, da tudi veleindustrija ne more ob,stati, ako ji mala obrt ne vzgoja mladega obrtnega naraščaja, priznali so tudi največji nasprotniki malega obrtništva, veleinduatrijci, da je treba vendar nekaj storiti, da se reši neizogibnega pogina mali obrtnik. Pred petimi leti stopila je vlada pred parlament z obljubo, da je pripravljena uekaj storiti za obrtni stan, ter v ta namen predložila načrt obrtnega reda, seveda tako, kakor je njej najbolj kazalo, Z zanimanjem smo čakali obrtniki, kdaj pride obrtna reforma do resnega razmotri vanj a v državnem zboru. Tozadevno stvar je imei v rnkali zato izvoljeni odsek 36 Članov poslancev, katerim je bila naloga, da pi'edlože še v pretečenem zasedanju državnemu zboru, Seveda, ker je naš parlament bolj mrtev nego živ, se ni čuditi, ako ni rešil pravočasno dane naloge, in tako Ú bila kmalu vsa zadeva pokopana za nedoločen čas. Nad tri miljone obrtnikov je zahtevalo spremembe oziroma zboljšanje za svoj stan, ter na raznih shodili tirjalo od svojih zastopnikov, da vendar izposlujejo, kar je vlada obljubila dati obrtnemu stanu. Zadnji čas zasedanja se je v to sestavljeni odsek opra-vičevaje izrekel, da dane naloge ni nifjgei rešiti med zasedanjem državnega zbora, ter je predlagal, da so izvoli nov odsek, ki naj reši med počitnicami to nalogo. Vlada je pokazala resnost v tem oziru ter dovolila 25.000 kron za dijete poslancem in druge potrebščine, da se med počitnicami reši vladni načrt z ozirom na želje obrtništva, Parlament je izvolil v ta namen 18 čianov izmed poslancev (mesto prejšnili 36. terih, ki niso ničesar storili). Od teh 18 članov je prijaznih malemu obrtništvu 10, ki se bodejo potegovali za koristi malega obrtništva, 2 druga, dasi pristaša veleindustrijcev, vendar pravična na obe strani, dalje sta 2 socijalna demokrata, od katerih se je ie naprej vedelo, da bodeta nasprotovala vsaki spremembi, ki bi koristile malemu obrtništvu, kar v resnici tudi delata. So pač hlapci velekapitala, kakor vsi socijalni demokratje. Ostali so naši odločni nasprotniki, ki pa vendar ne bodejo mogli vsega doseči, ker so v manjšini. V tem odseku je edini jugoslovanskih poslancev vč, g, dr. Žitnik. — Že tega vspeha moramo biti veseli, kajti g, dr. iiitnik ne mara nositi samo imena ljudskega zastopnika, ima resno voljo, da svoje moči zastavi za svoje volilce, rojake in svojega bližnjega. Kot rojak domačin zna ceniti važnost obrtnega stanu, ve pa tudi za vse naŠe težave, in radi tega si je stavil nalogo, da posveti vse svoje moči v tem odseku, da čim več koristi obrtnikom. Stopil je v ožjo dotifco z obrtniki v Ljubljani, poročati jim pride vsako soboto, ter se z novimi zahtevki zopet vrača na Dunaj, (Konoc priliodiijiC,) Njeno solnce. (Konec.,) „Komaj se je zdanilo, šla sem z otrokom v naročju iskat njegovo mater, pa nikjer nisem videla kakih ciganov in tudi v vasi jih nihče ni videl. Hodila sem in povpraševala, vse zastonj, Lnhko si mislite, kako sem se prestrašila!" „Ali niste o brezvestni materi ničesar več čuli i"' vprašam starko, „Le počakajte malo," mi reče, „Boste vse izvedeli, samo lepo po vrsti. Šla sem potem najprvo v župnišče in potožila gospodu svoje gorje. Dejal mi je, naj ndano potrpiin, je pač volja Božja, da imam ta križ. Krstiti pa otroka ni hotel: če pride mati ponj, je rekel, kd<» ve kaj bo potem poCela. „Ko sem sla domu z malim poganom, mi je bilo pač tako čudno pri srcu. Pa obesila sem mn doma brž krog vrat« svetinjico Matere Božje, in odslej sem imela otroka veliko raji. Tudi se je malo pomiril in ni vpil več tako divje. Počela sem z otrokom kar sera znala in vedela; go-.stilničarka mi je dala plenic in povojev, naša kramarica pa staro zibel, katero tu vidite, in je rekla: Ti bo že Bug poplačal! Drugi ljudje so se mi pa smejali, da sem se dala ciganki premotiti, da, moja svakinja je bila tako hudobna, da je govorila po vasi, da sem si povest o cigančku izmislila samo zato, da hi prikrila svoje grdo in grešno življenje. In to, to je šele bolelo! Tako sem tudi svoje dobro ime — vsaj navidezno — dala, samo da storim dobro delo krščanskega usmiljenja. „In vkljub vsem tem sitnostim in nadlogam bi sedaj ne bila dala otroka za nobeno ceno preč. Gotovo desetkrat sem vstala vsako noč ter poslušala in pogledala, ali se ni morebiti Janezku kaj žalega primerilo. Veste, Janezek sem mu rekla; krščansko ime je vendar tudi nekaj vredno, sem mislila sama pri sebi. In vsako noč sem postavila posudico z blagoslovljeno vodo na peč, da bi brž krstila otroka, ako bi imel umreti. Rada bi bila često jok&îa samega usmiljenja nad ubogim črvičkom, pa tudi ljuliila sem ga tako, da bi ga bila včasih najraj snedla. In kako sem bila vesela, ko se mi je prvikrat posmejal! Kadar pa je prišla svakinja v sobo, drl se je na vse pretege, prav kakor da bi vedel, da ni nič kaj dobra ženska, „Ali verjamete ali ne, pri vseh teh težavah nisem bila še nobeuo leto tako dobre volje ko ravno tisto. Deček je rasel vidno, pa čvrst je bil in lep ko ángeljček, samo malo preveč rujav se mi je zdel. Ko je bil leto star, začne se kar naenkrat zvijati in nenavadno jokati. Svakinja je rekla: No, zdaj ga pa bo vendar enkrat konec tega cigana. Ta surova beseda in bridka resnica, da je Janezek zares hudo bolan, me je zbodla v srce knkor dvorezen meč. Brž pobašem otroka in hitim ž njim v bližnje mesto k itdravmku. Ta zmaje z glavo in pravi: Dobro bo, če boste živega prinesli domu. ,Hitim domu in precej pozno je bilo, ko se vrnem. Zato nisem šla k župniku, kakor sem se namenila Hotela sem ga namreč prosit, da krsti otroka. Celo noč sem klecala pri zibeli in molila in jokala in prosila Boga, da bi Janezek učakal vsaj jutra. Kar na enkrat — dan je že malo pogledal skozi okno — se otrok strese in postane kar trd. O strah ! Še danes se čudim, da mi ni takrat zastalo si ce. Pa sem vzela brž blagoslovljene vode in sem poškropila otroka, da se Je spet zavedel. In brž brž ga oblijem z vodo na glavi in rečem zraven: Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in sv. Duha, Pa pošteno sem ga oblila in čisto miren je bil. Komaj je bil krščen, me še enkrat Ijnbeznjivo pogleda s svojimi srčkanitni očesci in reče: mama! Da, gospod, pomislite le, mama mi je rekel, to je bila njegova prta in tudi zadnja beseda!" Prevzelo jo je. Utihne za par trenutkov in si obrise solze. O ti zlato srce, sem si mislil! Pa že nadaljuje; „In ko je bil otrok mrtev, vzela sem ga v naročje in poljubovala dolgo časa. In mislite si, kako prav je storil Janezek, da j« umrl. Mesec dni potem necega večera stoji kar na enkrat tista ženska, otrokova mati, pred hišo, in zahteva otroka nazaj. Pa tudi ponujala mi je nekaj denarja za trud. Povem ji, da ničesar ne potrebujem, in da je otrok umrl. Pa mislite, da je vrjela? Jokala je in vpila dolgo časa, in ko je proti noči šla od hiše, mi je žugala s pestjo: gorje mi, če sem jo nalagala! Bo že izvedela vse natanko. O kako sera tisto noč hvalila Boga, da je vzel Janezka v nebesa!" Umolknila je. Vstanem in se poslovim, ker skrajni čas je, da jo uberem proti domu, dobra starka pa pravi, da me hoče malo pospremiti do ceste, In morebiti bi še utegnil zaiti. No, tega ravno ne, zašel ne bora. Bržćas pa ima še nekaj na srcu, ni «e vsega povedala, pa bi gotovo ne mugla spati, Če ne razlije srca. In res ! Zgodbe o Janezku z njegovo smrtjo se ni konec. Mali rujavi angeljćek dela čudeže! Ljubezen, ki jo je imela prej do njega, je sedaj izkazovala utrokom svojega brata. In od tedaj je posijalo solnce v borno hišo. Vedno je bila dubre volje. Bratove otroke je oskrbovala in negovala s toliko većjo ljubeznijo, kolikor je prej zanje marala premalo. „Odslej," je rekla, „sta bila brat in svakinja ćisto drugačna nasproti meai, tako lepo sta ravnala z menoj in nikdar ve6 se nismo sprli. To je storil moj Janezek v nebesib." — No, bodi, sem si mislil, da sta se spremenila brat in svakinja, a tega ni kriy toliko Janezek, kakor ti dobra starka sama. Odprla si srce ljubezni in potem srce odprla otrokom : ljubezen do sirote je postala ljubezen do otroka sploli, in tA je vse ugladila in poravnala. Večkrat tisto poletje sem še hodil tod mimo in vselej sem se ozrl na stari samotni mlin. In nekoč sem povprašal po dobri starki. Povedali ao mi, da ljubi vse otroke domače vasi in jim zlasti rada streže v bolezni. Noben solnčni žarek ni pridrl v njeno stanovanje, a v njeno srce je Bug poslal močan, svitel žarek; nauiila se je velike modrosti ljubezni, ki se veseli z veselimi in jiika z žalostnimi če tudi so sicer tuji. DomaČe voHti. (Odlikovanje.) Njega Veličanstvo presvetli cesar je odlikoval z zlatim križcem s kruno gospoda dr. P. Defraa-ceschi-ja, primarija bolnišnice čast. usmiljenih bratov v Kandiji, in g-K. Popotnik-a, prejšnjegi priorja Čast. usmiljenih bratov v Kandiji. — G. dr. P. Deirancesehi je z zahvalo odklonil podeljeno odlikovanje. (Imenovanje.) Voditelj justičnega ministerstva je imenoval sodnijskega tajnika v Rudolfoveru g. dr. E. Volčiča aodnijskim svetnikom zsi Rudolfovo. (Osebne stvari.) G-. I. Novak, c. kr. kanculist v Trebnjem, je na lastno prošnjo prestavljen v Kranj, za kan-celista v Trebnje je pa imenovan rač, p^>dča3tnik g. I. Zorko iz Zadra. (Umrla) je na Drski zasebnici Frančiška Pire. (Umrla) je v Mokronogu gpdč, Marija Deu v 23. letu svoje starosti. (Pogreb g. •}- Janeza Trdine) kr, profesorja v p., ćastnega meščana, Čast. Člana „Slov. Matice, slovenskega pisatelja itd,, dne 16. julija t. 1. iz hiše žalosti na novomeško pokopališče je bil veličastea ter je kazal o velikem spoHto-vanju, ki ga je užival ranjki med slovensko inteligenco in di-jastvom, kakor tudi pri meščanih, čeravno je živel silno skromno za-se m se ni vtikal v javao Življenje. Pogreb je vodil preč. gosp. kanonik P o v s e z asistenco štirih gg. duhovnikov, éč. očetov frančiškanov in usmiljenih bratov, za krsto so pa šli lyegovi sorodniki, potem skoro vsi c. kr uradniki, nadalje profesorji, narodna društva novomeška, meščanje, dijaki in mnogo pobožneg.t Ijudiitva. Na krsto so bili položeni štiri jako lepi venci. „Di)l. pevsko društvo" mu je zapelo žalostinko pred hišo in na grobu. — Pokojnik se je rodil v Mengšu na G-orenjskem dne 29. maja 1. 1830. Svoje srednješolske študije je dovršil v Ljubljani, univerzo pa na Dunaji, L. 1853 je vstopil kot gimnazijski učitelj v Varaždinu, od tu je prišel v Reko, kjer je itopil že 1. 1867 v stalni pokoj. Od tega Časa nadalje do svoje smrti si je izvolil Novomesto kot stalno bivališče, kjer je živel skromno s svojo majhno pokojnino, znaáajočo borih 600 K na leto. Uže v svoji zgodnji mladosti je začel pisate-Ijeyati. V prvo si je izbral zgodovinsko snov, pozneje pa je začel pridno nabirati narodno blago, že 1. 18Í9 je objavil v „Sloveniji" svoje „Narodne pripovedke iz bistriške doline", Í. 1850 je nadaljeval svoje pripovedke. Kot vrl narodopîsec je podal v spisu „Kranjci na Hrvaškem" natančno sliko lastnostij Slovencev, ki se nastanijo na Hrvaškem, v spisu „Hrvaški spomini" pa razvitek hrvaškega gibanja, Poiegtega, da je bil vrl sotrudnik „Noyicam" (1860—1860), kjer je objavil veliko temeljitih člankov, ter da je spisal „Zgodovino slo- venskega naroda", ki jo je Íísdala in založila „Stov, Matica" 1. 1866, je postal .sedanjemu občinstvu bolj priljubljen in znan po svojih „Bajkah in povestih o Gorjancih", ki so izšle v 1. 1883—1886 v „Ljublj. Zvonn", in slednjič njegovi „Ba-hovi huzarji in Ilirci", ki so biser dovršenega sloga in ki zaslužijo občno posnemanje. Dasi je sam živel v zelo skromnih razmerah, vendar je ostavil v gotovini imovino, znašajoČo nekoliko nad 6000 K, od katere svote je polovico volil v dobrodelne smotre. Naj v miru počiva mož, skromen v vedenju in žrtev svojega pravicoljubja, a odličnjak in velikan po literarnem svojem delovanju! (Dolenjsko pevsko društvo) priredi s sodelovanjem si. mestne unif. godbe v nedeljo popoludne dne 6. avgusta „pri Tučku" običajni svoj „vrtni koncert" s zanimivim vsporedom^ ki se bo objavil na lepakih. (Važno za mizarje!) V kratkem se skliče v Novomesto zaupen shod mizarskih mojstrov, članov obrtne zadruge, na važiio posvetovanje, Upati je, da bo pnšel poročevalec iz Ljubljane, kateri bo poročal o mizarski stroki ter o ustanovitvi enotnih cen. Vredno je, da se zanimajo mizarji za ta shod in se ga vdeležé polnošteviloo. Dan shoda se naznani a posebnimi povabili in v časopisih. Umestno bi bilo, da bi se tega shoda udeležili tudi tuji mizarji, ker se bodo sklenili važni sklepi, NaČelniŠtvo obrtne zadruge. ' (Poročila bolnice „U smi IJ enih bratov" v Kandiji.) Dne H, julija je treščilo v Št, Juriju pod Kumom v košat ko.stanj, pod katerim so iskali zavetja pred nevihto Zupančič Janez iz Dol. vasi pri Čatežu in še trije drugi. Vsi 00 bili takoj omamljeni, a se kmalu zopet zavedli. Zupančič je bil na levi strani glave malo obžgan. — Starič Janez, tesar, iz Kihpovca, je padel raz lestvice in si zlomil več reber, katere so se zapičile v levo krilo pljuč. Mož je že okreval, — Prst odtrgalo je Bivcu Antonu iz Dul pri Št, Vidu, ko je pomagal dvigniti strešni^ stol. — Sod, poln vode, je padel Lamovšeku Janezu iz Št, Ruperta na levo stegnenico ter mu jo zlomil. — Pri tepežu je bil s svojim nožem ranjen na hrbtu iu desnih gornjih leliteh Kraker JaneK iz li')ten-steina. Uvedla se je sodnijska preiskava. — Mlinski kamen je padel na levo nogo Petanu Silvestru iz Vavte vasi, ter mu jo zmečkal, — Koaji so se splašili Papežu Antonu iz Prevol, Voznik je padel pod voz in se na glavi precej težko poškodoval. — Zidar Gušo vac Milan je padel pri delu v Pleterjih z oilra ter si zlomil vretenjčni odrastek v ledjih. — Pod mlinski kamen je vtaknil roko Overt Janez, 12letni učenec na Bučki, in zadobil več zmečkanin na levi roki. Poškodovana mu je bila tudi vranka. Upati je, da kmalu popolnoma ozdravi. — Gorenc Jože, hlapec v Oftlovcu, je padel čez koso tako nesrečno, da se je ž njo globoko vrezal v levo dlan, — Ponesrečil se je Šenberger Anton iz Bsrgleza pri Litiji pri streljanju proti toči. Topič sa je raapočil, pri čemur je bil imenovani osmojen po obrazu in desni roki. — Stroj je zagrabil Penca Antona, usnjarja pri g. Hočevarju v liudolfjvem, za predpasnik in mu prizadel več nevarmli ran. — Gačnik Jože, kmatski sin iz BiriČevega, se je vsekal v levo koleno in se nevarno ranil. (Na C. kr. višji gimnaziji v Rudolfovem) je bili» koncem šolskega leta 219 dijakov. Od teli je bih po materinem jeziku 213 Slovencev in 6 Nemcev. Z odliko je dovršilo 18 dijakov, prvi red je dobilo 146, poaavljalni izpit jih ima 30, ostali (24) imajo drugi in tretji red. Zanimiv je spis prof. dr. K. Pamerja, na čelu letnemu poročilu, ki opisuje dijaške dogodke in življenje v starih časih tukajšnje gimnazije, t. j. v 18. stoletju. (Letno poročilo) Stirirazredne deške ljudske šole v Novem mestu izkazuje koncem šolskega leta 236 učencev; med njimi je bilo prav sposobnih za višji razred 42, sposobnih 139, nesposobnih 53 in neizprašan 1. (Dekliška ljudska šola) je štela 14B učenk; iz mestne šolske občine jih je 122, od drugod 39; vrlo sposobnih je bilo 59, nesposobnih 28, (Obrtne nadaljevalne šole) v Novem mestu učui načrt se vsled zahtevanja vlade spremeni, in sicar tako-le: Od sedaj naprej bodo učenci, ki obiskujejo pripravljalni tečaj, imeli po 7 ur na teden, učenci I. in II. razreda pa po 8 ur na teden. In sicer vsako nedeljo vsi od 8. ure zjutraj do 12, ure (iopdluilne, ob ćetrtkili za pripravljalni t«aj od 2. do 5. ure popoUidne. Zr I. in i I. razred «d 2. d« 6. ure po-poludiie. Večerno poduÈevanje se popolnoma opusti. Dalje se skrči učni fias za en mesec; prićne se oktobra in konča aprila. Nffvi uini načrt ima nekaj xboljšanega v sebi, nasprotno za mojstre obtiženega. Za vajence je bolje, da izostane večerni poduk, vsled česar je pričakovati več uspeha pri učenju, in se prepreči marsikak povod k razuzdanosti. Želeti bi bilo, da bi se vredila tudi skupna sv. mana, namenjena vajencem, s pridigo. Havno vsled dopoldanskega obrtnega poduka so vajenci zadriaui, da se jih večma ne vdeleži sv, maše ob nedeljalj, posebno daljni. Ce bi se to vpeljalo, naj izostane popoldanski veronauk v «oli. Faktorji, katerim je poverjena vzgoja vajencev, naj blagovole o tem premisliti in storiti korake k uresničenju tega nasveta! (Bolezen „miliarija" v novomeškem oki'aju je popolnoma ponehala. (Dva velika paketa tobaka) sta se našla. Kdor jii je izgubil od Šmihela do Ruprškega klanca, naj ju pride iskat k Jožefu Skubicu, Gornje Šice «t. 34, pošta Toplice. (živinski semenj) v Št. Lovrencu na Temenici v četrtek dne 10. t, m. obeta biti, kar se živinske kupčije tiče, znamenit, ker so vsi živinski trgovci, ki navadno obiskujejo dolenjske semnje, izjavili, da pridejo na semenj v Št. Lovrenc. Živinorejci, priženite ta dan mnogo lepe živine na semenj 1 (Živinski semenj) v Veliki Loki sv. Jakoba dan se je letos p O Gospodarsko stvari. — (Pouk o mlekarstvu) bo v nedeljo 6. avgusta ob 3, uri popoludne v Preči ni. Poučeval bo pristav g. V. Rohrman v tamkejšni soli. — (Razglas) Kr. deželna vlsda v Zagrebu je z razglasom z dne 11. julija t. 1. št. 51.216 zaradi obstoječe svinjske rdečice prepovedala na Hrvaško-Slavonsko uvažati prašiče iz političnega okraja Črnomelj, 0. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani. — (Zaradi obstoječe svinjske kuge) je prepovedano na Kranjsko nvaževati prašiče iz okrajev Bihač, Bjelina, Bos. Dubica, Bos, Noyi, Dervent, Priedor, Prnjavor in Sanski most v Busniji. — (Peronospora na trtah) nastopa letos silno močno po nekaterih krajih, tako da se je bati slabe letine. Vzrok temu je dolgotrajna moča v spomladi in vročina. Kor je pridno škropljenje edino sredstvo proti tej bolezni, opozarjamo nase vinogradnike, da pridno škropé napadene vinograde. V nizkih, vlažnih in zavetnih legah je posebno pridno škropiti. Kakor se glasé poročila iz drugih krajev in dežel, je letos peronospora posebno nevarna in nastopa povsud z veliko silo. — (Krompirjeva plesen.) Zgodnji krompir se je tu in tam že močno popalil, tako da je krompirjevka skoraj čisto suh». Vzrok tej bolezai je krompirjeva plesen, ki nastopa ravno tako kakor strupena rosa ali peronospora na trtah. Škropljenje krompirja z roodro galico je edino sredstvo, ki ga imamo proti ti(j bolezni. Modra galica se za krompir ravno tako pripravi kakor za vinograde. Na 1 klg. galice je vzeti 1 in pol klg. apna. Popaljen krompir ee ne dá več popraviti, škropi naj se pa pozni krompir, da ga plesen ne bo preveč zatrla v razvoju in da nam krompir Uhko dozori, kajti če se krompir popali, ne more več zoreti in nam rad gnije. — (O birajmo gosence na zelju I) Gosence delajo letos veliko škodo na zelju. Zato je nujno potrebno, da jih obiramo, sicer bo malo zelja. Čuda veliko goseaic je zaredil letos k a p u s o v ali zeljni b e 1 i n, ki ima črne pike po sebi. R^zun teh so mnogo škodovale gosence zeljnega mola. Prikazujejo se pa tudi debele in gole gosenice kapnsove ali zeljne more. Pridno obiranje je edini pripomoček proti tej bolezni. — (Proti ametljivosti na pšenici) se najbolje priporoča namakanje pšeničnega semena v raztopljeni modri galici. To raztopino napravi tako-le: Na 100 litrov vode vzemi pol kilograma galice. Ta množina vode in galice ti zadiistuje, da namočiš notri 2 hektolitra ali 6 nieniikov pšenice. Če bi hotel namočiti n. pr, 3 mernike pšenice, vzemi toraj 50 litrov vode in četrt kilograma galice. To raztopino napravi v pripravni posodi ali kadi. Ce bi hotel galico hitro raztopiti, jo lahko zdrobiš in z vročo vodo pomešaš. Pšenično seme naj se namaka saj 12 ur. Prav je tudi in poti'ebno, da se pšenica med namakanjem parkrat premeša. Vse zrnje, ki splava pri takem pomešavanju na vrh, naj se odstrani. Cez 12 ur naj se raztopina odtoči, pšenica pa plitvo razgrne po suhih tleh ali po podu, kjer jo je dubro še parkrat premešati, da postane dosti suha za setev. — (Podoravanje strnišča) naj se takoj zvrsi. Oe delamo praho po strnišču, naj se strnišče dobro podorje in za tem prevlači. Na ta način najprej izkali različni plevel, ki se s prihodnjo brazdo lahko pokonča. — (Proti muham.) Najboljše in najcenejše sredstvo proti muham je sak, s katerim se love po hlevih. V kmetijski šoli na Grmu se poslužujejo tega sredstva z najboljšim vspehom. Proti mraku, ko se usedajo muhe na strop, se v par minutah vjame neverjetno veliko te nadležne golazni. Sak mora imeti 1 Va meter obsega ia bodi 1 meter globok in spodaj špičast. Ujete mnhe je popariti na ta način, da se spodnji del saka, ki je špičast in kjer se muhe v kepo zbirajo potit^ne v šknf vroče vode. — (Avstralska jabolka. Letošnje leto so po velikih mestih naprodaj tudi že jabolka iz Avstralije, Dusedaj so se dobivala tu in tam jabolka iz Amerike, letos so pa začeli že iz Avstralije vpeljavati jabolka. Ta sad je tam že zrel. Kakor se sliši, so jabolka lepa in dobra. Eno jabolko slane po 30 do 60 h na Dunaju in se prodaja pod imenom ,Monroes favorite". Jabolka so precej velika, po eni strani rumena, po drugi pa svetlo-rndeča. Ce se pomisli, kako dolgo pot napravijo, predno pridejo k nam v Kvropo, in v kakem letnem času jih pošiljajo, se je čuditi, kako trden je ta sadež in kaki» dobro jih nmejo Avstralci zavijati in pošiljati, da ne trpé po poti nobene škode. — (II. pouĚno potovanje kranjsliih kmetovalcev.) [Konec.] Vrnivii ae s planine Bucbau, ogledali »mu si deželno kmetijalio šolo v Grabnerbofu, ki je ćisto nov zavod. V tej soli podučujejo se dekleta in dečki. Poslednjih namen je izobraziti se v vseli panogah kmetijstva, med tem, ko se dekleta ne učé gozdarstva, kletarstva itd,, pać pa v toliko večji meri vrtnarstva, mlekarstva, kuhanja in ročnih del. — Goap. ravnatelj dr. Mchuppli je bil tiati čas ravno odsoten, zato nam je pa njegova gospa soproga razkazala in pojasnila vso uredbo v zavodu. Posebno nas je zanimala živinoreja in hlevi, kateri bo po švicarskem načinu in popolnoma vzorno izdelani. Goved redé čistokrvnega pincgavskega plemena m je krasno ustvarjena. Teleta nikdar ne sesajo, temveč, dokler ne morejo sami niivati krme, jih napajajo iz poselnih napajalnikov, kar je na Gornje-Štajerskem vsaj v večjih hlevih že v splošni navadi. Za odraslo goved se pa poklada dvakrat na dan cela, nikdar pa ne rezana krma. Posebno pozornost vzbuja bik, katerega vsak dan dvakrat po pol ure jezdijo, S tem, da se bik jezdi, postanejo kosti bolj trdne in celo telo se bolj in lepše razvije. Ko smo bili z ogledovanjem gotovi, povabila nas je gospa dr. Scliupplijeva na mali zajuterk. Kozarec hladnega piva, košček domačega sira in kruha, s katerim nam je gostoljubna gospa postregla, nam je po dohodu s planine izborno dišalo. Od tod odpeljali smo se naz^j v Admont, kjer smo obedovali in se takoj po obedn odpeljali k Sv. Štefanu pri Ljubn«, kjer smo si ogledali več kmečkih hlevov. Povsod, kamor smo prišli, videli amo lepo murbodensko goved in največjo skrb in snago v hlevih. Končno obiskali smo tudi zadružno sirarno, kjer izdeljujejo ementalski sir in surovo maslo. Vsled finega sira in surovega masla, katerega ju vsak dan proti majhni svoti dobiti, obisknje bližnjo gostilno, katere lastnik je tudi vodja mlekarne, vsak dan veliko število turistov in lovcev. Svojim zadružnikom plačujejo mlek-7j g_ Afit. pl. Fichtenau v Novem mestu. Vodstvo u Original Singer šivalni stroji " " Brezplačni poučni kurzi za vse đomuča šivanje in za moderno vezenje Sïila za vezenje v vseli barvali v veliki izberi v zal-igi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačů porabo. SINGER Go. šivalni stroji, deln. družba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6, (iôa-n-2) „Grand Prix." Najvišje odlikovanje. 1900 ,1300-5) 12 JEÏ nu odda v najem. Iz proste roke na prodaj Lepo prostorno STANOVANJE je za oddati s 1. septembrom 1905. Obstoji iz 3 ali 4 sob, kuhinje, kleti, drvarnice in sploh z vsemi zraven spadajo-čimi potrebščinami. Več pove upravništvu „Dol. Novici iz poštene biše, kateri ima veselje du trgovine ter je dovršil I. gimnazijski razred, se lakoj sprejme v trgovini s špecerijskim blagom - (14!(-o 3; Franc Kasteiic-a v Kandiji pri Novem mestu. eeonadstropfia hfsa v Novem mestu. Cena 6000 kron, od katerih je treba le ižOOO plačati, 4000 kron pa iabko na hiši ostane, in sicer tako, da se vsa-cega i)ol leta 120 kron plača. V 36, letih se tako liiša popolnoma izplača. Već pove iz prijaznosti goap. dr. Schegula, odvetnik v Novem mestu. - (143-0-Si V Žabji vasi št. 38 poleg Novega mesta je gostilna in trafika — 067-3.1 J po nizki ceni na prodaj. Posestvo sa lahko plaća na več obrokov. Cena izvé se ravno tam v gostilni. I : ! Zahtevajte pri nakupu Sclilcht^ovo štedilno milo [lCt-î6-l) Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. ^ijc' Pere izvrstno. Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT- in varstveno znamko ..JELEN". GEORG SCHICHT, Anssig. - Največja tovarna te vrsti^ Dobiva se povsod! — na evropejskein o/emlju. — Dobiva se povsod! • v I : Bi K □ 5aga5a5a5a555Bsa5a_ss5g5a5a5S5asssa5H5HlB Jaz ne )) >znaiD v dosei^o nežnega, nisteK^' lic« in Diiatranitev péy, boljSega in vBpeSiieje delit- uj joûega tdrivilnegft mila kot je znano Bergmann-ovo lilijino milo (suanika: )i riKlar)»; tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi. - Dobi se komad po 60 h pri: lekarn. S. pl. Sladovič in V trgovini A. Oblak v Novem mestu. 12 knbiniili inotrov svc/ili lipovili hlodov prodil graščinsko oskrbništvo Hmeljnik ter sprejema tudi dotične ponudbe. Vino (.145-9-3) domaČega pridelka iz Trške gore ima v večji množini na prodaj JCš^ od 56 litrov naprej Franc Seidl v Rudolfovem, HAMliURU-AMERIKA Iz Ljubljane v NOVI YOHIV samo 6 dni z dobro, prosto hrano. Odhaja se iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja i brzoparniki. 1338-24-2:;) Pojasnila po večkrat brciplačrto. es a & • n»- p v bL a ca J >00 0) HW > « « C® s o çé ^ "rt* a o. o .»-i tn cd tSl m K /îi 10.000 if hektolitrov ^^ u ¥ ï I vinskih sodov ! ^^ vsake velikosti, počenši od 5 do 70 hektolitrov Liá Jl^ P''(>da po jako nizki ceni tvrdka ^ ^ Aleks Breyer i sinovi, M veietržci z vinom in rakijo. Križevci. M ïï l(oni2 1 m fllZIË (Wilgerl) je po ceni lui prodaj pri gosp, pl. Langer-jevi (uu-a-aj V Bršlinu pri Novem mestu. y Eenske PV^ znaeâane in rezane kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las, naj ae preprića, đa plaiojem od ídaj naj-yiiíjo ceno. — Izdelujem vsa vlaaolarska dela, vlaaulje (baroke), lasne veriiice, kite in umetne slike iz las po najnu-vejûem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za obleko, glavnike za dame itd. ëpoâtuvaiijein tie pripuri)£i^em (276-24-17) Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Glavui trg (nasproti mestne hiSe). Va prodaj ste h graščini Raka na Dolenjskem spadajoči I2&.&-5) pristavi (ca na Hrvaškem brodu in na Hudinjah, h kojima se lahko dokupi tudi nekaj travnikov oziroma njiv in hoste. Pojasnila daje oskrbtiištvu graščine Uaka. na Dolťiijíikern. Pozorî Bolnemu zdravje! Pozor! Slabemu moc! Pakraškfl kapljice in Slavonska blljevina »ta danes dva najbulj priljnliljeiia ljudska leka, ker ileltijejo gotovo Vidmsntč Itaže seljanuin moti „ PakriLMuih ka|iijic in Slavuiiske biljevine." z najlioljíim nHiieliont, ter si tako jiridohivajo Blofes po vneli de ih svela. Manj kor, 12 steklenic kb ne imSilja, F'iL'f'iuL'n buleinim žebidua in irev, oiUttanjnjeji) kriie, leiiiie v želodcu, preganjajo vetrove in řistijo kri, (mspesiijejo preliavo, odganjajo raale iu velike glista, odpravljajo mrzlici in vse od te i;!haj»joce bolezni. Ločijo dalje vse boleini na jetrih in Nlezah. Najboljáa «redutvo proti bolejsni maternice in madnina, vsled Ěes^r ne smeji» manjkati v nobeni mejsianski in kmečki tiisi. — Naroči naj jih vsakdo pod naslovoijK peter JurtilČ, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija, Denar naj ae poSlje naprej ali s povzetjem. * iailjn, bolesti v prsih, prehlajenju, hripavosti v grin, težkemu dibanjn, astni, sbadanjn, kataru, odstranjuje girtte sline in delnje izvrstno pri vseb tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljniib. Cena je nasleilnja frankfi nn vnako pošto: 2 Izvozni stekl, 3'40 K, 4 izvozne stoki. S BO K, 6 izvoznih stekl. 8'20 K. Manj kot dve steklenici «e ne poiilja. Denar naj se potilje naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naroćnje samo in iirectio le pri meni jiod nadlovom; Peter Jurišić, lekarnar, Pakrac br. 105, Slavonija. t28i-20-l7) Odgovorni urednik Fr. Sal. Watil. Iidajatelj in «aližiiil. Urban Horvat. Tisk I. Krajec, nasi.