KNJIŽNICA ČRNOMELJ C rg 908(497.4) VONČINA, D. Domoznanska ... 908(497.4Bela krajina) lile? COBISS a GOSbOS^ e U.M,. V>> W im ID-/12/16>8^ 1 3 E LE KRAJINE s pomočjo belokranjskega učiteljstva sestavil Vončina Drago, okrajni šolski nadsornik Črnomelj 1941. ' : Predgovor . Izdaja te zbirke domoznanske snovi Sele Krajine je "bila nujna potreba,ki jo je povzročila vedjia izmenjava učiteljstva,posebno na nižje organiziranih šolah.Ravno se je učitelj nekoliko vživel v razmere svojega šolskega okoliša,se seznanil z zgodovino’In posebnostmi kraja,kjer si je mogoče tudi zapisal vse svoj e' izsledke,že je bil,večinoma,kot v Seli Krajini navada:no lastni želji premeščen na boljše mesto,ki pa je svoje zapiske vzel s seboj Na njegovo mesto je prišel drugi,se je moral znova učiti in zbirati snov za dom. znanski pouk,ki je bil vsled tega zelo slab in vsled učiteljevega neznanja površno podavan,nesistematičen in brez potrebne ljubezni rlo predmeta. Ce pa učenci in pozneje odrastli svoje zemlje,njene znamenitosti 'n,zgodovine ne-ppznajo,jo ne morejo ljubiti,se jo ne oklenejo,jo tudi ne uu noeiljdjo,tako ostane ta zemlja slaba in daje kot mačeha svojim sinovom le .viabe sadove. Je belokranjska zemlja lepa,pestra,ki je preživela že burne zgodovinske dogodke.Da se omogoči boljši pouk te snovi,je belokranjsko učia teljstvo na vabilo okrajnega šolskega nadzornika zbralo razne podatke za domoznansko snov Iz svojih zapiskov,šolskih kronik,farnih kronik,Valvazorjeve Zgodovine vojvodine Kranjske,Grudnove Zgodovine slovtnaroda,Krajevnega leksikona dravske banovine,PodlogarjevevKronike mesta Črnomlja in njega župe,dr.Ogrinovih Slik iz Bele Krajine,Šašijeve Zgpftonine fara ljubij. škofije in Zupančevih Belokranjskih pripovedk.Vsi tiprispevki so združeni v tej knjigi,ki pa še nikakor ni popolna,bodisi po tvarini,kot tudi ne po jeziku.Toda boljše nekaj,kot nič.Napravijen je samo začetek in podlaga, katero naj nasledniki izpopolnijo in nanjo gradijo ostalo delo,ki bo še le odkfilo vso lepoto,zgodovinski razvoj Bele Krajine in olajšalo domoznanski pouk po belokranjskih šolah. ♦ Kazalo 1•Adlešiči 1 2.Bojanci 4 3»Božakovo 5 4,čepije 6 5.Črešnjevec 8 6.Črnomelj 9 7.Dobliče 18 8.Dragatuš 19 9.Drage 20 10.Prašiči 29 11,Gradac 32 12.Griblje 33 13«Laze 36 14•Metlika 39 15.Mavrien 37 16.letrova vas 65 17,Planina 67 18.Podzemelj 68 19.Preloka 71 20.Radatoviči 73 21•Radnnce 75 22.Radoviča 77 23 »Rečice 78 24.Rožni dol 79 25.Sela pri Jugorju 81 26.Semič 86 27.Sinji vrh 90 28,Stara lipa 93 29.Stari trg ob Kolpi 95 30.Suhor 99 31.Strekljevec 103 32,Taleji vrh 106 33.Tribuče 108 34.Vinic a 121 35 e Zagozdac 132 - $ - Adlešiči. Vas Adlešiči je 12 Im .-.oddaljena od Črnomlja, a ravno toliko od železniške postaje Gradac. Leži ob banovinski cesti, ki pelje na Preloko ali Marindol, odnosno lunice in čez Kolpo na Kriliš če . Na ozemlju črnomaljskega okraja so odkrili mnogo bogatih prazgodovinskih naselbin in to celo tam, kjer danes ni več selišč. Našli so jih-tudi na Plešivici in v Gribljah, le v starem veku je bil kraj, kjer danes str)je Adlešiči, obljuden, saj je vodila mimo Adlešičev cesta, ki je spajala Rožanc, Črnomelj, Bojance, Plešivico, Adlešiče, dolino Kolpe in Kariovac. Izkopanine v Tribučah pričajo o tem. V srednjem veku je pripadala Bela Krajina (tudi Adlešiči) Hrvatski in po letu 1102 Ogrski, Sofija, hči ogrskega kralja Bele I. je Belo Krajino prinesla kot doto svojemu možu, kranjskemu in istrskemu mejnemu grofu Ulriku I. (1058 - 1070). Od njegovih naslednikov so jo' prevzeli v začetku 13- stoletja sorodniški grofje Aade^-hš Meranči in od teh 1248. delno, 1256 pa vso grofje Spanheimi. Okoli 1. 1280 so Spanheimom nasledili goriški grofje, te pa 1374. Habsburžani. Bela Krajina se je tedaj imenovala Marka, t.j. mejna pokrajina ali slovenska marka; pa tudi hrvatska ali ogrska marka. Pozneje se je imenovala metliška marka. Imela je še vedno separatno od Kranjske, lastnega deželnega glavarja s sedežem v Metliki. Po smrti zadnjega metliškega glavarja (1545 - 1556.) je dobila 1. 1556. skupne deželne glavarje s Kranjsko. Naziv Bela Krajina j? dobila pokrajina šele pred dobrimi 100 leti in to po beli noši tukajšnjega prebivalstva. Obrambo proti Hrvatski so' p-fevarili že v 13 • stoletju nemškim križarjem. Ti so so tulca j ohr nili do danes. Usodna je bila obmejna lega Bule Krajine v dobi- - turških:napadhv. Posebno težka je bila od 1. 1408. do 1578. Let- 1469• je papež Pavel II. izrecno naklonil še posebne milosti onim, ni bi branili Metliko in slovenske kraje proti Turkom, kajti‘Črnomelj in Metlina sta ,bila prva branilca na .slovenskem ozemlju proti Turkom. V Beli Krajini so se začeli.prvi kresovi, ki so. se vrstili proti severu čez vso slovensko zemljo in oznanjevali prihod Turkov. Str-,logično važno obmejno ozemlje je bilo-v teh kritičnih časih polno, vojaštva. Za njegovo oskrbovanje so se tu nasolili tudi obrtni :i in trgovci tako, da je tedaj- • preživi j a la . Bola Krajina-dobo splošnega; gospodarskega procvita. Z odhodom posadk y novozgrajeni Kariovac je v novo formirano vojno krajino prišlo gospodarsko nazadovanju. V srednjem.in. novem v,ku je vodila skozi g okraj, važna prometna cesta iz Kočevja na Vinico in na Hrvaško.Z razdelitvijo na banovine je Bela Kr a j ir. a 1.1929* pripadla savski banovini. Leta 1931. je bil .stanovij .a■nov metliški srez, ki je bil tedaj skupno s črnomaljskim priključen dravski banovini. Metliški srez. je bil 1. 1936-. ukinja., i i zopet združen s črnomaljskim. Adlešičv občina im- danes 2121 prebivalcev s 416 hišami. Prebivalstvo ju močno pon.: Gano z Uskoki, ki c o so sem priselili sredi 16. stol. Banj ••poni: kaj o priimki iu imena vasi (Vlašič, Cvitkovič i.t.1. ) - ... Va.o A 1 .. ioi j . stal;' kot prv-a naselbina za Pobrežjem, -t. j. gr a.k. n. in ir. a;. _rv.r naseljencu-Adlešicu. Teh imun jo še danes :::: •... 1 ^ubiv lei s.: Bivoli (deloma š . sedaj) v zadrugah kot še d' .d' s Hrvat j . c as tr-n, Kolpe. Sen spadajo- Še vasi : Dolenjci, ki imajo ime p e niš ji logi z ozirom na Adi šičo; Gorenjci, ki imajo ime po višji legi z ozir m v Adlešiče, Vrh vel-, ker so na vrhu; Fučkevci, .d ima j., ir, po slovenskem Vučka, .d.. ga ljudje po svoje pri kr ■ jili v Puč g , Bvd>a j , V-.; lika' in na 1 • Sala in. Pobrežje s Purgo, ki so j- ustan. vili kolonisti iz t b ra ali gradu i-obrežje v 2. polovici 19.st. 1. P .br ;zjv s starim grad cm, ki jo danes žg skoro razvalina, j bil., mečna obramba v turških vojnah. Tušem sc pribežali ljudje in s, skrivil z- obzidjem gradu. Grad leži na levom bregu roko Kolpe na st.in.dni. Nemsk: - so imenuje grad Prciturn ali Freionturn, V-lv.s.r trdi, d. a zato, kor s. a-a ni sovražnik nikoli p.olaptil• Dalje imenujV: Iv ■ ,r ;;rad "trg" ali "grad” t ,r piše c njem: "Ta trg zval bi so- b 1 j, J ronjava, ker je trg in grad z okroglimi in štiri:gelnimi st 1.i d br, utrjen tor je ljudem in v okolici bivajočim v zavetje, kad r se pri :aže-nevarnost pred. Turki, kakci*. y je bila poprej že tu mejna hiša, kajti ko je Turek že skoraj vsa mesta in trge v okolici oropal in opus tešil, se je viteško obranila pred njim ter ohranila svoje prostost. V gradu med obzidjem na sedanjem sadovnjaku je bilo včasih več hiš, v katere so se zatekali v nevarnosti pred Turki bližnji kmetje. Grad je imel 4 stolpe.Prvotno pa je bilo tudi na visokem obzidju več stolpov. V enem teh stolpov je bila orožarna. Kdo je grad sezidal in kedaj, o tem nimamo poročil. Najbrž je bil sezidan ob prihodu Turkov v Evropo ali pa se je takrat razširil in utrdil. To še posebno, ko so pričeli Turki napadati Karlo-vac. Na enem stolpu je dvakrat vdolbena letnica MDLVI, a tega leta je bil stolp šele prizidan. V zgodovini se omenja grad prvič leta 1539, ko je debil Anton baron Turnški za 2360 gld., ki jih je posadil Antonu Angerju, v ^obrežju pravico pobirati desetino. Grad jo bil prvotno last slavnih Lenkcvičev, ki so prišli k nam v času turških napadov. Za Benkoviči je prešel grad v last Buggstallovcev^ ki sc bili tudi zelo stara rodovina. Nadal.jni lastniki so bili Benazziji, ki so ga okoli leta 1773- prodali Auerspergom. Po grofinji Frančiški Auerspergovi je podedoval grad v začetku 19.stel. Alojzij Apfaltom. Qd teh je kupil grad in dol posestev pokojni Peter Rauch, grajski oskrbnik in je grad še danes v rokuj? to rodbine. V gradu je bila tudi majhna cerkvica, posvečena sv. Florjanu, od katere se vidijo še razvaline. Prvo izobrazb :■ je dobilo tukajšnje ljudstvo v farevžu, kjer je učil župnik krščanski nauk. Prvi učitelj, ki ga imenuje kronika, je poučeval v leseni hišici leta 1860. na farovžkem vrtu. Bil je to neki Schellinger, ki pa ni bil učitelj in je zahajal sem iz Črnomlja . Šolsko poslopje, ki je danes gostilna,last Rade Vrlinica, je bilo dograjeno v letih 1861. - 1866, vendar o tem ni točnih poročil. Kot prvi učitelj je bil nameščen Ivan Gantar. Za njim je priuči Matevž Germ in je služboval 'tu d c svojo smrti 1888. Bil je izbren učitelj in vrtnar. Dne 25. 4. 1866 je župan občine Adlešiči, Pcžek Miko iz Adle-šičev hiš.št.9, vprič: občinskega odbora prostovoljne odstopil 76 sež-njev svojega posestva pri šolskem poslopju ležečega, vsakokratnemu učitelju, da ga bo proste uporabljal in mu jo za to občinski odbor nakazal 10 gld. Na tej zemlji stoji današnja ncVa šola. Dne 24.X.1878. je deželni šolski svet v Ljubljani podaril ljudski šoli v Adlešičih 60 gld. za napravo šolskega vrta, ki je bil od Jožefa Grabrijana hiš. št.17- za 2 gld.50 krajcarjev pogojen. Dne 11.XI.1879• je bilo kupno pismo za šolski vrt narejeno in se jo pričel leta 1880. krčiti in prekopavati. Leta 1882. so naredili okrog vrta leseno ograje. 11.5.1883. je bila ustanovljena onerazredna šola v Tribučah, v katero so se všola-le vasi Tribuče in Fribinci. Vasi Desinec pri Črnomlju in Bedenj pa sta morali še esteti všelani v Adlešičih. 5• 7- 1884. so dogetovili škarpc šolskega vrta. 31. 5• 1884. se je vršil ogled, ali naj se vso-laj o vasi Desinec pri Cm mlju in Budenj v Adlešičo ali Tribuče. Dne 11. 9* se je vršila ličit: eija radi poprave šolskega poslopja in plotu, ki je bil 1. 1886. dogot.vijun. Šolski vrt je bil dolg 85 m, širok 15m ter je meril 1275 m*. L. 1888.meseca oktobra jo bila postavljena drvarnica za 120 gld. Dne 27•5.1389•s o 's podporo 25 gld.postavili na šolskem vrtu čebelnjak. Dno 12. 10. 1905• so prosili, da bi bila šola razširjena v dv:razrednicc. 11. 2. 1913• s o dali zgraditi novo šolsko p oslopje, ki jv bilo dograjeno do meseca septembra istega leta.27•5*1914. je bilo. blagoslovitev novega p:slopja. Na Veliki pondeljek 1.1919*je prodala občina star:: šul posestniku Rade Vrliniču iz Bojancev za 20.600 kron. Dno 1. 5 • 1919. je nastopil služb .. Bož:; Račič, sedanji direktor Drž.osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, ki je služboval d 1924. leta 16.septembra 1919• je bila šola razširjena v dvcrazrednicc. 'Nakazanih je bil:. 1.200 kron za poprave šolskega vrta in črnomaljska hranilnica' je prispevala v to svrhc 100 kron. -ueta 1923* so zgradili na šolskem vrtu nov čebelnjak. Les so darovali občani. Leta 1924 • se j., pričel graditi vodnjak, -uetn 1933- jo bila šola razširjena v 3-razrodnico, 1. 1935• pa v 4-razrednico. $2$ka Da se ni kraj takoj v početku mogel razvijati, sc krivi temu neprestani tur-ški napadi. Znano jo tudi, da s- se splošnemu dolenjskemu .uporu preti Franc-.zem pridružili tudi kmetje iz okolice Črnomlja. V protestantski dobi ;je bil Črnomelj luteranska cerkvena občina. Glavni in edini vzrok, tia sc kraj ni razvil,^pa je ta, da je kraj zelo reven in da leži daleč ed prometnega središča. - 3 - Cerkveno je pripadal ves črnomaljski okraj do 1.1751 oglejskemu patrijarhatu in dolenjskemu arhidijakcnatu. Radi precddaljenosti pa gaje že zgodaj prevzela zagrebška škofija, ki je pa tu samo pobirala desetiloin So nemotene do 1.1330. Tedaj se je pričel prepir med zagrebškim, .kapitel jem in nemškimi križarji za desetino v Beli Krajini. Še v začetku 13.stol. je bila Bela Krajina cerkveno najbolj zapuščena od vseh slovenskih pokrajin. Tu razen redkih grajskih duhovnikov sploh ni bilo dušnih pastirjev. Zato so jo v začetku 13-stel. ločili od zagrebške škofije in j; podredili kranjski in oglejskemu patrijarhn. Patrijarh Berthold je ustanovil 1.1228. župnijo Črnomelj s podružnicami Semič, Podzemelj, Vinico in Tri fare pri Metliki. Iz črnomaljske prafare so nastale ^vse druge župnije. Od let- 1751. je bila Bela Krajina pod goriške nadškofijo in šele od 1. 1787. pod ljubljanske škofijo. Adlešička fara je spadala prvotno pod podzemeljsko. Ker pa je bila ta preobsežna, sc je 1. 1789". ustanovila fara v Adlešičih z dvema duhovnikoma, vendar ni znano ali je imela svojega duhovnika, kajti še vodno so zapisovali krste, poroko' i.t.d. v Podzemlju. Vzrok temu je bil ta, da še ni bilo župnišča. Kaplanija ni bila zasedena do 1. 1814, čeprav je bila ustanovljena s faro vred. Farna cerkev ima 2 podružnici; prvo na Plešivici, drugo v Tribučah. Žarna cerkev j'e posvečena sv.Nikola ju, patronu ribičev in brodnikov. Znano je, da je bila 1. 1334.podzem meljska podružnica (Valvazor !) Cerkev ima 3 oltarje v renesančnem slogu. Stranska oltarja imata sliko sv.Antona in Marije, delo slikarja -Franccsca Fontcnija. Zvonik je bil prvotno majhen 1. 1820 — 1824 so ga razpirili in dvignili. V zvoniku so 3 zvonovi. Okoli cerkve je .pokopališče, ki je bilo do 1. 1851• zelo majhno. Tega leta so ga razširili.Leta 1855• je razsajala po fari kolera in pokopališče je bile zopet premajhno Na visokem hribu, Vel.Plešivici,- stoji prva adlešička podruž niča, t.j. cerkvica sv.Magdalene. Kpdaj je bila zidana, tega ne vemo. Po ljudskem izročilu je stara cerkev 700 let. V- Valvazorjevem času je že stala in je bila podzemeljska podružnica. Okoli 1.1846. so jo predelali in povečali. Zidana je v renesančnem slogu ter ima 1 oltar posvečen sv.Magdaleni. Druga podružnica so Tribuče, kjer so našli rimske grobove. V njih sc našli .rožje, posetie, "urne", novce i.t.d.-Žal, da se je vse porazgubilo. Ohranil se. je le novec rimskega cesarja Antonina Pija (158 - l6l)pc Kr.) Iz tega se da sklepati, da sc že v prvih .stoletjih po; Kr. staiimvali tu ljudje. Cerkev je. posvečena sv.Janezu Krstniku.Nekoč je bil menda patron sv.Matija. Sedaj ima le en oltar, prej pa, kakor pripovedujejo, še stranskega, na katerem je bila letnica 1654- Ta- oltar se je po 1.1851.podrl. Zvonik je bil prvotno lesen, 1.1856 so ga pa sezidali in visita v njem 2 zvonova. V pobreškem gradu sc razvalino kapelice ali majhne cerkvice , podružnice adlešičke fare, posvečene sv.Florjanu. Sezidati j c je dal Ivan Adam.Burgstallski z letnice 1697. Imela je 3 oltarje in kor z orglami. Ped tlemi je bila cerkev obokana z grobnico. L.1859 so je zadnjič v njej maševalo. Prvi župnik je bil Jakob Kraševec (1791 do 1799).Važnejši je Josip Darovec (1814 - 1845), ki je dal okoli 1. 1824.povečati zvonik. Sezidal je tudi župnišče. V letih 1876 do 1886. je tu služboval Lavoslav Gorenjec - Podgcriški, slovenski pisatelj in prevajalec. Za njim je služboval Ivan Sašelj, slovenski pisatelj in zgodovinar. Prvi kaplan je nastopil službo šele 1841. leta. Tu so se rodili : Jurij Grabrijan, nekdanji vipavski' dekan, roj. 1800. v Adlešičih hiš.št.17. Bil je Prešernov sošolec, pesnik in je prevajal- Prešernovo pesmi na nemški jezik. Dalja je v okolici Vipave zgraditi več šel, med njimi najlepšo v Vipavi sami. Bil je tudi politik, Kot deželni poslanec sc je beril za pravice slovenskega jezika. 'Postal je celo kanonik. V pobreškem gradu pe je rodil kot oskrbnikov sin Jpsip Kččevar, kanonik v D ovem mestu.Leta 1884. so je rodil v Adlešičih hiš. št.14. dr. Juro Adlešič, advokat in sedanji ljubljanski župan,sctrud-nik "Časa", "Slovenca" ter "Edinosti" s socijalnimi in prave slovnimi razpravami. Tu je bil rojen še kot sin šol. upravitelja Germ J sip (1869), učitelj risanja na' novomeški gimnaziji (pokrajinski, cerkveni slikar in portretist), profesor Mušič Rudolf in lekarnar Metod Rauch.\ Mikuž Marija. Selo Bojanci pošto ji od vremena turskih napada. Tada su se u ovoj šumi naselile samo 3 porodicei Mirodoljac, Vrlinic i Kordič. Docnije se je razmnožilo m postalo malo planinsko selo.Kako su živeli nije poznato ali izgleda da su se bavili nešto sto-čar-. stvom i zemljoradnjom i na taj način su se preživljali. Kije tačno poznato odakle su se naselili ali ima izgleda da su sa Bojane iz Orne gore i od toga dobio kraj ovo ime. Očuvali su u ovaj kraj svoju prh-voslavnu veru i gezik Srpski i imaju i neke običaje kao što imaju u Srbiji, imaju svoje krsne slave i najviše ih slavi Sbetoga Djurdja. Sazidali su svoju crkvicu i ranij e im je dolazio sveštenik iz' Marindola, sela u Savskoj banovini a sada imaju svoga sveštenika. Mešali au se za okolnim selima ali nisu se ženili niti udavali ranije sa Slovencima a od pre nekoliko godina počeli su da se žene katolikinjama i da se udavaju za katolike. Posle ovog naseljenja u ovom kraju i kad se je namnožilo celo gorsko selo na pobudu sveštenika sazidali su si raalu crkvicu, siromaški unutra opremljena i na taj način su se smcsK slazili u svoju crkvicu mplo bolje prefarbali, obelili i tako i danas postaji. Od godine 1866. kada - je obrazovana škola, dolazio je učitelj iz sela Dragatuša, ko je je udaljeno 6 - 7 km od ovog sela:a sveštenik iz Marindola, koji je udaljen oko 12 km. Učitelj je dolazio kao u ambmlantnu školu 2 put nedeljno kada nije irnao škole u Draga-tušu, t.j. četvrtkom i nedeljom, a sveštenik je dolazio prema sporazumu utorkom ili nedeljom i na taj način su se učili pismenosti. Kao zaslužni radnik u ovo vreme može se računati Gospon sveštenik -Mihajlo Grugšic, koji je ulagao tiosta truda da bi se razširila prosveta med ju ovim ljudima koji su u C"-rom kraju. Sveštenik Mihajlo Grujšic docnije je otišao iz Dragatuša z, profcsora teologije u Karlovcu. Kad je škola osnovana 1866. dolazio je učitelj iz Dragatuša i Visoki c.kr. dež. škol.svet mu je odredio 200 gld. nagrade. Za prvog učitelja imenovan jo Frančišek Koritar iz Dragatuša, koji je učio od 19« oktobra i bio je posle odredjen isto iz Dragatuša Stanko Novak. - Godine 1912. bila je postavljena za školu Bojanci prva ne-isprašana učiteljica lončka Porenta. Broj djaka bio je 20 dječaka i 23 djovojaka, svih 43. loško je bilo živeti učiteljici u ovom za-bacenom kraju bez ikakvih komunikacija i slabog stana. Sadašnja školska zgr.ada sezidana je 1890 god. Celokupen tro-šak iznosio je 2.788 gld 25 kr. Potpore je,.bilo 2108 gld. 40 kr. drugo je plačala školska opština Bojanci. Školska zgrada sastojala je iz 1 male učionice i 1 sobe koja jo služila kao stan upravitelju škole. Docnije je sezidano stanovanje sastojece se iz 2 sobe,kuhinje, špajze i kleti. Zornijište je kupljeno od Mike Kordiča iz Bo-jancev br41. i Sime Vrliniča. Još i danas živi u selu trgovac Stovo Vrlinic koji je dosta doprineo koristi selu i unapredjenju u gospodarskem kao i kulturnem npprcdku. Uz saradnju učitelja počeli su da organizuju sokolsko društvo, nabavljali i sprave za racijonalno poljedelstvo, kupovanjem knjiga za knjižnico sokclsku i pkolsku. Molbcm su dobili novac iz ministarstva i izgrodjonz je cesta koja spaja Bojance sa Crnomljer i na taj način ovo gorsko selo dobilo jo vozu sa Črnomljem i okcli- n°m* Selo Bojance in a oko 32 kuce a bil'- ih je bi še. Kako je kraj jako siromašan, zemlja nerodovitna, stan^vnici ovoga. sela idu po drugim državama da si zaslužc kruh i preživo svoje poredice. Od njih neki so vratc opet nazad, poprave sv.jo kuce, štale i^drugi i živo, a neki i estaju i ne vracaju sc više is Amerike-. Obično i c-tud pešalju-po koji dolar svojim r.djacima koji žive cvaje- i rauče se za svakednevni hleb. Od osnivan ja c-ve škole bil;: je jako teško uči tol jima Sl--vencima da izvode nastavu u vem selu gdje se goveri sppski a porod toga što je morac- učitelj kak; dale ko da ide i da svoje sl obodno vreme skore nikada nij; ima . IV je sve tako trajale deklo nije došac za učitelja Slobodan Živojinevid koji se je zadržat: u ovce _ selu 8 godina. Debro jo upeznac ljude i njihove prilike i zatim j počeo da radi svestrok; da bi :-v: zabodeno selo dobile malo lika. Radi. ju na širc-nju pr- sveto, piša je i neke postne a sada se n i u Šabcu kao škelski nadzornik, pošt je odavde edišao u podagc-et-n: Vin. - 5 - Od 13• septembra pa do 1.decembra 1890.godine škela je bila zatvcrcna zbcg epidemije cslcvskeg kašlja. Inače odkako pesto ji škola pa do danas nije bilo večih prekida radi neko naroči-tosti. 8. oktobra 1891• bic je veliki požar u selu i tom prilikom pogorelo j e z 7 kuca do zemlje jor su kuce lesene a pokrivenc slamom. Skclski vrt je lepo uredjen. U vrtu je odvojen jedan deo za praktično vccarstvo, gde se praktično uči deca cepiti i podizati cepce. Drugi deo vrta služi upravitelju škele za zelenja-du i povree a treci deo vrta zasadjen je dobrim"sortama jabuka, krušaka i šljiva kc ja rad j a ju. Jednn deo vrta ograd jen je za ugledno perutninarstvo u kome se čuvaju čiste pasme kokoši u cilju sire-nja bolje pasme u selu. Vrt uredjuje uz pripomoc školskc dece upravitelj školc. Sadašnji upravitelj škole erganizovao je Podmladak crvc-noga krsta,a kako je selo jako siromašno tako da deca nemaju meguč-nisti niti članarinu da plačaju. Upravitelj škole do dada priredio je pozorišni komad za decu "Vclšebni magarac” i od dobivenog priloga poravnava članarinu P.C.K. Sa cmladincima iz sela priredio je upravitelj škole pozorišni komad ^11 Jazavac pred s udom" u korist sokolske čete. Škola ima svoj oder, kulise i sve ostalo. Skrbi i popravlja upravitelj škole. Školski oder napravljen je tako da iz učio-nice se gleda a jedna stena otvorena je drvena vrata koja se ctva-raju i u drugu sobu ko ja je porod učionice namešten za oder.Priredu-ju se obično pozorišni komodi sa decom is dočijeg posorišta. U kraju pes to ji t mburaško društvo koga vodi upravitelj škole i s vi omladinci u zimskim mesečima kad a je h la. dno vreme i ni je za nikakve poljske radeve, sakupljaji se m školu, čitaju knjige i sviraju i na taj način se .tklanjaju o d svega što je nevaljalo. Špiric Miha ji o.. B o ž a k o v . V šolski kroniki 1. 1927• razlaga tedanji učitelj Dolinar Zdenko nastanek imena Božakovp takole : Na mestu, kjer stojijo današnje Tri fare v bližini železniške postaje Rosalnicc, so živeli nekdaj menihi, ki se se imenovali "Božjakiv (reveži, siromaki). Imeli pa sc v okolici obširna posestva, zlasti v kraju, kjer stoji vas in ta posestva sc imenovali božjakova posestva ali kratko Božjakovo. Pri vsakdanji govirici so ljudje spustili v besedi črko "j” in tako je nastalo ime Božakevo, kakor tukajšnje ljudstvo izgovarja to besedo, ^okateri razglagajo nastanek tukajšnjega imena takole : Samostan menihov ni bil pri Treh farah, temveč v bližini vasi, kjer sedaj stoji kapelica posvečena Materi Božji ob cesti proti Želebeju. Kot dokazilo za to navajajo, da je tukajšnji posestnik Kozjan Anton št.6. našel v bližini omenjene kapelice pri reguliranju vinograda stare posede, ki pa so se izgubile, morebiti uničile . Vas Zelebej, ki st ji v bližini Božakovega ob K lpi, je dobila svojo ime bržkone iz besede žleb, žlebe, ker pc njej teče reka Kolpa kot v koritu- žlebu. Radi bi:.goglas ja se je vrinil samoglasnik v"eM ter potem pridal . še črka "j", vsled česar je iz žleba nastak Zelebej. Za vas Rakovec, ki je tudi semkaj všolana, se ime po spraševanju 9c da utemeljiti. Nastanek imena bi se dal utemeljiti na domnevi, da teČe tamkaj potok v katerem se širijo raki. Ker v bližnji okolici ni takih potekov se naselja okrog njega začeli imenovati Rakovec. Vendar pa jo te samo domneva in ne ugotovitev. 0 samem razvoju v prvih časih nastanka omenjenih treh všolanih vasi : Bcžak;vo, Zelebej in Rakovec ni mnogo znanega.Gotovc pa je, da so za časa turških napadov te vasi zelo trpele. V bližini sc podzemsko jame in sicer dve manjši v bližini vasi in ena malo dalje preko Kolpe t.j. na Hrvaškem, kamor sc se skrivali prebivalci f - 6 - prod: Turki.. Zlasti sc dosti pripoveduje o podzemski jami Vrlovki, ki je po,- obsegu ogromna in še neraziskana in pri kateri je vhod še zmanjšan, t.j. delno zazidan, da ni mogoče priti notri n.pr. s konji in bi se take dalo braniti pred napadi. 0 tem pripoveduje ljudstvo pc ustnem izročilu, da je v bližini to jame jahal neki Turek svojo k.bile in jo nožival z imenom -"Dora". V bližini se je skrivin neka ženska in misleča, da jo je ^Turek opazil, ga je začela rotiti in mu zagotovila, da mu pokaže jame, kjer se skrivajo ljudje, če njo izpusti. Nekoč so Turki pri svojem pohodu tudi opazili to votlino pač pa niso mogli v njo, ker so jo ob vhodu branili možje in mladeniči. ko so Turki opazili, da b. vos trud zaman, so zažgali kup slame pri vjodu in dim, ki so je vil po jami, je zadušil vse ljudi, ki sc našli v njej skrivališče. V sredi vasi stoji stara cekkev, okrog katere je obzidje, kar priča, da sc se tudi tulca j ljudje zbirali ob nevarnosti in se za zidom postavili napadalcem v bran. be danes pa je opaziti, da se je bilo cehovstvo x sobno razvilo. Ostanki tega sc še tkzv. "sosedske", kar pomenja bližnje vasi, ki si druga drugi pomagajo v gpspodarskih in cerkvenih zadevah. Tako zbirajo vino in ga polnijo v skupne sodo. Ko pa prodajo, z izkupičkom popravijo cerkve, kapelico itd., polog.toga pa se izvrši brezplačen pogreb vsakega vaščana, ki ga organizirajo v okrilju te sosedske, kakor jo danes nazivaj o ljudje.Tudi si izposojajojo vi no, ki je skupno in dc katerega ima vsak vaščan pravico, seveda pa mora po trgatvi vse zopet vrniti inv šecpolcvicc tega kar je vze, si izposodil, vrniti. Sela je bila ustanovljena 1. 1889• z malim prostorom okrog bhem kjer stoji šolski vrt na pobudo vaščanov. irezidavalo in dozidava 1 o se potem ni razen vodnjaka za deževnico. Kar bi posebno vplivalo in pospeševalo razvoj kraja ni mogoče ugotoviti. Pač pa jo bilo dosti ovir. V prejšnjih stoletjih so gotove zadrževali razvoj Turki s pogostimi napadi na tukajšnje kraje, ki se bili tik njihove meje (obmejna črta je bila reka Kolpa) . • Gospodarsko vpliva slabe gotovo vinogradništvo, ki pa edino donaša denar tukajšnjemu ljudstvu. Polja jim rodijo le za svoje uporabo, a največkrat morajo še dokupovati, da jo mogoče prehraniti družimoki sc običajne mnogoštevilne. Uboštvo gotovo slabo vpliva na razvoj kraja vsaj v gposdarskem oziru. Zato sc se dosti izseljevali in se še izseljujejo, zlasti v Ameriko in v novejšem času v Nemčije, odkoder rešujejo s pošiljanjem denarja svoja propadajoča posestva, Tudi letineso slabe, tiasi je zemlja rodovitna. Toda suša, viharji, toča in slana uničujejo prebivalcem polja in vinograde. Vasi Bcžakovc, Zolebej in Rakovec spadajo v župnijo Metlika in je v Božakovom le podružna cerkev, kjer se vrši vsake leto cerkvena slovesnost, tkzv. žegnanje in ki je v mesecu juniju prvo nedeljo po sv.Magdaleni, kateri je na čast sezidana cerkev. Ster Ciril. Č c p 1 j e. Zgod vinski razvoj čepel j in ostalih vasi, ki spadajo v šolske občino Cepijo, ni znan. Znano je le, da se je vas Kralji začela imenovati po priimku Kralj, ki se nahaja tam že od ustanovitve kraja. Do leta 1903* sc hodili otroci iz vasi Cepijo, Vimolja in Kraljev v šolo v Nemško Loke. Tam jo bil slovenski' oddelek, ki po ni imel slovanskega učitelja, zato sc so pyučevali vsi učenci v nemškem jeziku. Lota 1903• pa sc dobili v Cepijah v najem hišo, kjer sta bili določeni s a šol dve sobi, 1 za učuilnico, 1 za učitelj sk„ stanovanje. Odslej so je p:učevalo v slovenskem jeziku.L. 1910. je bilo zidano šolsko poslopje. P ..hudo je dala družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je dala tudi .podporo za gradnjo šole. Njen namen jo bil, da zajezi nadaljnjo prodiranje Kočevarjev in - 7 - pritegne■še Slovence iz Brez vice in-Zadrca. Glede zidanja nove šole je dobil krajevni šolski odbor v Čepij ah dne 25» 3* 1906. razsodbo,'ki še glasi : "S prav., nočno razsodbe z dne 21. decembra 1905., štev.6678 je del.,čil c .kr. dež. šolski svet v Ljubljani, da se in a ge zid .ti za vasi čepi je, Vinolp. in Vertačo (Kralji)cno-razredna ljudska šola." Dno 10.decembra 1906. sc je vršilo v Čapljah komisijska razprava v smislu § 20 nin.naredbe z dne 19•julija 1875, dež. zakon št. 22. radi nakupa primernega stavbnega sveta za ljudsko šele . Pri mrvedeni komisijski razpravi se je določila parcela št.570/2 davčne občine Cepijo last Jožefa Maurina iz Če-p Vizij št.5», za s fcepan;.'. p. -Kati Rozman. Parcela leži cb banovinski cesti, ki pelje skozi Cepijo na 3r ..z ovicc in je bil", na j prikladne j ša za stavbni prostor. To je tudi potrdil okrajni šolski svet v Črnomlju. Krajni šolski svet je napravil dne 12. 8. 1907•.kupno pogodbe, v kateri se p.veruje, da pr da zastopnica/lastnika vparc. štev. 570/2 d.avč. „bčini Cepijo za. šolsko stavbo potrebni svet 450 za 300 Kron. Načrt za šele jo napravil Leo Bloudek s skupnimi stroški 16.600 Kren. Nat, se je. z zidanjem začelo. Razvo j kraj a je ovirala predvsem revščina. Kraj je gospodarske pasivenzate s, so ljudgg začeli izseljevati v Ameriko-in Nemčijo. Največ.se jih ni vrnile in' hiše ša začelo razpadati. Učiteljstvo se ja na tej šoli zel. hitre menjavala. Ohranili so so stari običaji, ki so podedujejo iz reda v rod in spremljajo našega kmeta vse leto : Na starega leta večer talijo svinecvin ga vržejo v mrzlo vodo.. Nato glodajo kakšne oblikebrdo nastale. Ce se naredi rakov ali žebelj potem umre tisti, ki jo talil svinec, če se pa naredi venec, se poroči. Ta večer gredo ljudje na tromejo, da slišijo,kaj bodo mrtvi govorili. Pripovedujejo, da jo šel orvat iz Zadrca, ki je bil najbolj pogumen v vasi in jo videl kako so mrtveci zbijali rakov. Zvezal je in sicer z obrazom obrnjen proti tromeji, ker bi bil sicer mrtev. Ta večer tudi "štrkaj o" orehe, lešnike, suhe slive, hruške in krhlje. V mraku sc odpro vrata, skozi katera priletijo lešniki i.t.d. Vrata, so takoj zapro, otroci pa veseli pobirajo po tleh. Na Novega leta dan prižgejo svečo in jo takoj ugasnejo. Če se dolgo kadi, bo letina obrodila, če ne, ne bo obrodila. Ta dan (Novo leto) gre ob 4. zjutraj član-druž^ne za vsakega člana posebej na studenec po vodo’. V vodo vrže dinar, v kateri se potem prvi umije, izprazni vrč, vzame dinar tor ga podari fantu, ki jo prinesel vodo ih gre vnovič ponjo za drugega. Tako se morajo vsi umiti, da "gre stran”, kakor pravijo, "blato starega leta". . ' Za Božič spečo gospodinja bel kruh (božičnik) Iz nesoljenega testa naredit krave, vele in prašiče ter jih postavi na testo drugega hleba ki jo "pajdaš" božinnika in tako speče."Pajdaš" ima poleg tega iz nesoljenega testa veliko rožo na srediNa Sveti večer položijo na mizo božičnik in pajdaša tor ključ od hiše. Pod mizo pa znosijo : jarn za vole, vile, sekiro, srp., žago,nekateri tudi obleko in puško. Pravijo., da tako coppnice ne bodo imele oblasti do tega in bodo imeli vse lvto srvčo. Tako ostane všo noč, šele naslednje jutro pospravijo. To ponovijo na 'Silvestrovo in na večer prod praznikom sv.Treh kraljev. Zjutraj na praznik sv.Treh kraljev poberv j o krave-, vole in prašiče tor jih d°jo živino, da bo vse leto zdrava. Ta dan šele začnejo jesti božičnik in "pajdaša". Z_a pust se tudi tu našemijo otroci in o dr.".sli in hodijo po hišah. V vsaki hiši zaplešejo, d,a bodo imeli debelo ropo; zato jih o bdari jo z j aj ci. Na veliko soboto ne .sme stopiti prva ženska v hišo. Moškega sprejmejo.z. veseljem in mu podarijo_ dinar. Zensko zavrne jo, ker bi sicer imeli vse leto miši pri hiši. Pomladi se veselijo in težko čakajo, da bi jim zakuhala kukavica in jim oznanila srečo. Če stojijo takrat ,ako prvič slišijo kukavico, na zelenem (na travi itd.), bodo srečni do prihodnje spomladi, sicer jv ne * bodo dočakali ali pa bodo nesrečni. Na Gregorjevo hodijo otroci po hišah in pojejo:"Mi smo prišli, da nam daste štiri jajca, -skledo moke, žlico masti. Ako nam 8 daste vsega toga , mi vam čemo povrniti eno mladi nevestico". ljudje jih nato ovdarujej o s jajci, moko in mastjo. Za Binkošti pravijo, da ima sonce posebno moč.Takrat tako lepo "sončece igra", da presune vsakega zločinca, d.a razkrije svoj zločin. Pravijo, da pridejo vsi stari grehi na dan, Tako je neki li,:avrin ubil staro mater. Dolžili so zločina njegovega soseda in ga zaprli, lin Binkošti pavni neg el več prikrivati tega zločina. Z ženo sta sedela pri oknu Zena jo videla, kako sonce igra. Zdelo sc ji je, da su bliža proti hiši in je opozorila noža. Mož sv je začel tresti in je razkril ženi zločin, nato pr. se jo. san javil orožnikom. 21 a "Ivanje" (Janez Krstnik) mečejo šopke na streho. Če se obrne navzgor, bo živel, ali se poročil, če se obrne navzdol, ne bo dočakal drugega leta, ali se ne bo poročil. Nekateri pa zatikajo rože na okna. 0q čez noč zvnne j o, bodo ljudje v hiši umrli, če ne s venojo, bodo vsi dočakali novega kresnega večera. Koman Marija. Gre š n j e v e c. V šolo Črešnjevec so všolane 4 vasi in sicer : Krvaveji vrh, Črešnjevec, Cerovec in rib. Šola Črešnjevec pa ne stoji v vasi istega imena> pač pa na Cerovcu, to pa radi tega, kor sta se vasi Krvvčji vrh in Črešnjevec potegovali za šolo in jo drug drugemu nista privoščili. Končno sc se zedinili in postavili šolo na‘Cerovec, ki je nekako središče med obema' vasema. 0 Krvavčjon vrhu pripoveduj ejo, da je bil o priliki nekega napada Turkov v I. polovici 16.stoletja razrušen in požgan z Metliko in okoliškimi vasmi vred. Vngčnni so se branili za obzidjem vaške cerkvice (tabor), katero še danes stoji okoli nje. Turki so brambovde premagali, jih pobili ih v tik obzidja nahajajočose drago (vrtačo) se je natekli neki toliko krvi - po ljudski -govorici - vse polno. Po tej krvi je dobila vas svoje ine. Draga pa.se imenuje Klo-fučka draga. Vas Krvavčji vrh je staro naselje, Sredi vasi je stala mogočna enonadstropna grajščina, ki je razpadla šele prod kakimi sto leti. Naj starejši še živeči 90 -letni očanc "Matjažev oče" še pomnijo razvaline tega gradu. Razpadajočo zidovje so domačini s pridom uporabili za gradnjo hlevov in gospodarskih poslopij. Lastniki tega gradu so zgradili zraven njega cerkev Sv.Florjana, ki je še dobro ohranjena. Pod cerkvenim tlakom so nahaja lepo obokana velika grobnica, v kateri leže v dveh vrstah krste z zemeljskimi ostanki teh graščakov Tudi ta cerkev je bil-; zidana že v prvi‘polovici 16. stoletja, pa požgana od Turkov in zopet obnovljena. Vas Črešnjevec ima ine po crošnj ah. Domačini so gojili veliko množine črešnjevega drevja, ki jo radi ugodne klimo izborne uspevalo. V ten kraju je bil pravi eldcrado za črešnje : danes jih pa goje dosti nanj. Ostali vasi rib in Cerovec sta nastali pozneje. Šola je bila ustanovljena leta 1899• Prva obravnava za zidavo se je vršila že leta 1883• Gradnja iste pa se je pričela šele 1890. leta. Prvo šolsko loto je bilo 1891/92. Vsa zgradba je stala 4888 gld. 96 kr. Selška občina je debila 1400 gld. podpore od deželnega šolskega sveta. ^stnntek je plačala sama. Celotne zemljišče meri 11 a 1 m2. Stavbe pokriva.205 n?, ostale je pa dvorišče, zelenjadni in sa’dni vrt. Od kod ine Črešnjevec ine "Sre. j fondu". "Pred davnim časom je padel v vaško drago nek kcnj.Crcš-njevčani so bili usmiljenega srca in sc ga šli ven vleči. Na vso načine so ga poskušali rešiti, ven ga p- le niso mogli dobiti. Kar naenkrat se nekdo domisli in pravi : "Na lesen bezgov "srnji"(vijak) ga bom: zvlekli!" Res začne delati "šr.ajfe" in ko so jih napravili^ zadosti je bil konj hitre zunaj. Od tega dogodka dalje pravijo čreš-_ njevčan. m "šrajfarji", Črešnjevcu pa "Srajfendu" (du - dol). Sc sedaj črešnjevČane zbadajo sosednji vaščani s pesnico : "Srajfendu, kaj si ju - konjska glava i-hn-ha ni bin dobro kuhana". - 9 - Pintarjeva jama. Keki Gradničan^je šel nekoč iz Novega mesta čez Črešnjevec domov na Gradnik. Na Črešnjevcu je imel svojo vinsko klet in tu se ga je napil. Svet za našo vasjo je znan, da je zelo poln jam in vrtač. Mož pa pijan kakor je lil je zgrešil pot in padel v precej globoko, jamo. Notri je postal namah trezen in s pomočjo drv, ki so bila slučajno v jami je z veliko muko splezal ven. Ta mož je bil Pintarjev 'in se tudi jama imenuje "Pintarjeva jama". Kako je vrag nosil kamen na Krup*. V bližini naše vasi je mlin, pri katerem izvira potok Krupa. V tem mlinu je nastanjen mlinar Hlupar. Ljudje -pripovedujejo, da je nekoč mislil vrag to vodo zajeziti, ker je bil nevoščljiv ljudem, kakor je še dandanes. Ugibal je na vse načine, kako bi to^vodo zajezil, pa se mu ni posrečilo. Nekoč je nesel kamen nekje od Črešnjevca in ga je prinesel že blizu Krupe. Takrat pa je v vasi zapel petelin in vrag je izgubil vso svojo moč. Vrgel je kamen z rame s tako silo, da se ga je polovico zasadilo v zemljo. Se dandanes stoji ta kamen v Črnomeljskem gozdu in se imenuje "vražji kamen". Kako se je vrag učil igrati na harmoniko. Pod Staro goro v Semišu je sezidana majhna, s slamo krita bajta. Plašno se stiska pod nasutimi vinogradi, kakor da se boji hudobnih ljudi. Ta bajta je danes pusta in prazna. V tem dolgem času je vse tramovje strohnelo, slama v šopih je vsa razkopana. Včasih pa je bilo življenje v njej veselo. To je bilo še tistega leta, ko je živel mizar Tine v njej. ljudje pravijo, da je bil priden in pošten, da malo takih mizarjev. Nekega večera, ko se je zmračilo, se je Tine vsedel na vežni prag in si veselo zaigral na harmoniko. Za kočo pa je stal vrag in poslušal Tinetovo harmoniko, ter si želel,da bi tudi sam tako zaigral. Nenadoma fte stopil pred Tineta in pozdravil : "Dober večer, muzikant!" "Bog daj:", je odgovoril Tine. Ta Čas, ko je Tine odgovoril :"BOg daj", je vrag zastokal, kakor da ga je kdo udaril po glavi, ^rosil je Tineta, naj ga nauči igrati. "Jaz Vas prav rad naučim, samo to me skrbi, kakoboste tipali gumbe na harmoniki, ko imate tako dolge kremplje", je dejal Tine. Odpeljal je vraga v delavnico, kjer je imel stružnico, ki jo je hitro odvil, vtaknil vragove kremplje v razpoko in jo hitro zopet privil. Vraga, je tako bolelo, da je kar zvezde videl. Z muko je izpulil roke iz stružnice in jo cvileč ubral proti peklu. Od tistih časov se vragu ni več kolcnilo po hsrmoniki. Ahačič Ludvik. Črnomelj . Prvič se omnnja kraj Črnomelj že leta 1228. Zgodovinar Rutar pojasnjuje ime (mesta) Črnomlja takole: Mestni mlin jo, stal dosti prej, nego se je zidal grad;. Okoličanom so v tem mlinu mleli zrno (žerno, žirno) in oprijelo se je mlina ime "zrnomlin" , po njem tudi ime gradu in mesta.V na j stare j-r-ših listinah se nahaja ime mosta. oz. vasi in trga : Schirnomel(1228) Zernomli (1227), Czernomel (1323), Chernomel (1354),Schernemel (1426) Te samostojne Rutove razlage ne podirajo. So še druge izpeljave : pečina = čer., mel = skalna plošča, na kateri se je razvilo mesto, je bila podobna snežnim zametom. Vse te razlage imena Črnomelj so seveda negotove. - 10 - Črnomulj : vas, trg, mesto. Srednjeveška naselbina Črnomelj, se je začela razvijati okoli starega gradu, ki ga je sezidal 1. 1165. Oton Kraški na mestu, kjer stoji sedanji Stoničev grad ter ga imenoval Črnomelj. Grad,ki ga1 imajo danes v posesti Andrej Lackncr j-evi dediči, je bil pozneje prizidan. Obe poslopji pa sta tvorili celoto. Gesta, ki vodi sedaj med obema, je bila. nekdaj dvorišče, skozi ga,toro se jo smelo voziti, kakor se to da sklepati iz oboka Stoničevoga dvorca, pod katerim se še danes vrši javni promet. Prva mestna naselbina se je razvila na jugozupadni strani grada v okljuku reke Lahinja in Dobličicc, ki tvorita in obdajata kraj kot polotok. Že po naravi utrjena vas je bila kmalu povzdignjena v trg in kot taka se prvič omenja leta 1277. Trg pa je bil povzdignjen leta 1407. v mesto zaradi turške nevarno sti. Mesto je imelo svoje privilegije : lastno mestno upravo in sodstvo. Meščani, vojaki in vitezi so bili prosti davka. Imelo je mesto pravico do letnih sejmov (7) • Mesto je dobilo močno obzidje, ki jo bilo obdano s prekopom tako, da je mesto stalo kot na otoku. Obzidje je imelo dvojna vrata : zgoranjn na kopnem delu pomola in spodnja pri vadi. Kjer se Lahinja in Dobličica najbolj zožita tam jo bil napravljen rov,preko katerega je držal spuščalni (pridvižni) most. Ta most se je dal dvigati proti mestnim vratom in je služil obenem za mestna vrata. Danes o vsem ten ni več sledu. Na vso to spominja le šo ime, ki živi med ljudstvom : "Na vavtari" (Fallthor). Na večer in kadar se je bilo bati sovražnikovega napada, so most dvignili in z njim zaprli mestno obzidje, tam, kjer je bil vhod v mesto. Kako so nastala predmestja ? Prvotni Črnomelj sos si izbrali ljudje zato, ker je bilo dobro utrjeno že po naravi priti sovražnim napadom (Turkom).Naseljevali sc se okoli starega gradu. Kor na tem otoku ni bilo prostora za kmetije in gospodarska poslopja, sc se kmetje naselili zunaj obzidja pred nekdanjimi gornjimi vrati. Tako so nastale pred prvotnim mestom pristavo in končne predmestja : Pred mesten, Skednje,Krštine, Kolnik in Grič. Hiše v teh predmestjih so večinoma lesene in slabe ter sc živi spomeniki n.a j žalostne jših časov mestne zgodovine. Pričajo nam, da sc jih postavile ec, raznih nezgod utrujene reke (kuga,požari, turški napadi) in prazni žepi. Gospodarji mesta Črnomlja in črnomaljskega gradu. Mesto Črnomelj je imelo iste gospodarje, kakor črnomaljski grad. otan Kraški (sezidal črnem, grad 1. 1165) in njegovi potomci so se imenovali.črnomaljski gospodje. Njihova rodovina je bila ena naj.starejših narodno plemenitih rodovin na Kranjskem (Jurij Črnomaljski je bil 32.ti deželni glavar. Barbara Črnomaljska je bila žena Erazma Predjamskega ( grad luknja v novomeškem srezu, grad Predjamski pri Postojni). Ko sc se sredi 16. stol. črnomaljski gospodje izselili na Avstrijsko so prešla njihova posestva v Boli Krajini deloma v last grofov Frankopanov.-“eta 1575• je bil lastnik gradu in posestev Nikolaj Franko panski, za njim rodbina Schvveigcr. Danes pa je ohranjeni grad last hotelirja Lackncrja in dedičev. Mesto Črnomelj je postalo okoli 1. 1280. last goriških grofov. Od njih je prešla 1.1374- na Habsburžane in mesto je postalo deželnoknežje. - 11 - Prvi početki šole. Šolskega poslopja v Črnomlju 1. 1808. še ni bilo.'-Od leta 1807. je poučeval učitelj Josip, Vidmar in sicer v s-vo-jc-m" .. stanovanju, trosil je mestne ga sodnika Mihaela Kostreviea, naj nu. ‘ preskrbi posebno učno sobo v kakšni hiši, a prosil je šaman. Učil i je še dalje v svojem stanovanju, pa je šlo trdo. Otrok jo" bilo čer--dalje več in mislil ie opustiti ves pouk. Tedanji župnik,- Marko Derganc pa je najel (1806 - 1815) na lastne stroške neko sobo, a -"k 3 je bila zavoljo navala šolskih otrok tudi ta premala in pretemna>;v so preskrbeli drugo. Tako so se borili učitelj in otroci radi šol—-: ske sobe še dolgo vrsto let. Vsi so čutili potrebo šolskega poslop.L ja, a dolgo sevni ganil nobeden. " Šola je bila zidana šele 1. 1844 - Do tega leta je'-bili za šolsko sobo del„.komendo, kjer se nahajajo sedanje ječe. (Koliko";"'! časa, to se ne da poizvedeti.) V mali sobi komendskega, poslopja j d";, tedaj poučeval Gregor Palčič. --V-; Z vso vnemo sta se zavzela za zidanje šol. 'poslopja , župnik Ignacij Holzapfel in knez vladika Anton Woif. Orbnila sta". :s’e do^pristojnih oblastev in izposlovala toliko, da se je 1.1834. Sesij v Črnomlju komisija, ki naj vodi z občinami obravnavo glede zidali ja: šole. Vse je z veseljem pozdravilo to dobro misel. Pa prišla jevzapreka - niso se mogli zediniti glede prostora, kjer naj bi se.. zi-da-M la nova šola. Večina je hotela imeti šolo na prostoru nns'proti_ sed S' nje Haringove hiše, drugi so jo hoteli imeti sredi mesta blizu cerM, kve in so tako drug drugemu nasprotovali, dokler ni komisija odšla.' Leta 18j7. pa se je vladika Wolf zavzel za šolo ob priliki viz it ar5 vi cije v Črnomlju. Trajalo je 7 let, predno je imelo mesto šolo.Zidal:} se je 1.1844. na mestu, kjer je prej stala starejšinska hiša (das-’Vi fruhere Rathaus) in kjer uraduje zopet mestni občinski zastop ,• -ga (Podlogar : Kronika mesta Črnomlja in njega župe). Do leta 1846.je'V bila šola enorazirednica. To leto se je razširila v 2-razreonico ih.;" je ostala do 1.1860. To leto je postala■štirirazrednica z enim ka-n tehetom, ki je bil tudi ravnatelj (konkordatna šola) s tremi učite-. 1ji. To je trajalo do 1. 1871• ko je bil prvi učitelj Josip Juvan imenovan po novi postavi za vodjo šole. Leta 1871. je bil naduči-"' telj Josip Jeršinovic. v Razvoj šole . . V šolskem letu 1873/74 je bil I. razred razdeljen y':i 2 oddelka vsled velikega števila otrok ( 212) in sicer tako, da.■ so. dečki hodili v šolo v pondeljek, sredo in petek, deklice pa ostale';1 3 dni. V šol. letu 1877/78. 5• novembra je bila ustanovljena■ dvorazredna dekliška šola. V šol. letu 1876. se je ustanovila privatna šola na' Maverlenu, kamor je prestopilo 34 učencev iz te šole. V šol. letu 1877/78 5. novembra je bila ustanovljena dvorazredna dekliška šol*.. Ministrstvo za uk in bogočastje je pri--spevalo za to šolo 500 gl. za nakup šol. inventarja in učil.Graščak: Ferdinand Slndovic je dal potrebne sobe in lep vrt v svoji graščini proti letni najemnini 289 gl. Od 1. decembra 1837• se je napravila . na vrtu dekl. šole telovadnica za 31 gl. 1. januarja 1.1880. se je ločilo na ljudski šoli vse-dečke od deklet. Tako je postala 4-razredna dekliška šola, 2. in 3~ razred dekliške šole sc je poučeval skupno. Leta 1883. se je otvorila redna privatna nemška šola . na Maverlenu. Leta 1886. so se na ukaz ministrstva izšolale v Dobliče sledeče vasi : Maverlen, Stražni vrh in Bistrica. L. 1887• se ju ustanovila nova šola v Petrovi vasi. V to šolo so se všolale sledeče vasi : Petrova vas, RuČetna vas, Gor.Fak;j in Rožanc. Vsled tega se je skrčila dvorazredna dekliška šola v Črnomlju in je ostalo tu le še 5 učnih moči. 12 Graditev novo šole. Leta 1886. so je začela graditi pet raz rodna šola. Dne' '-:v 18. junija istega lota so jv vršila slovesna blagoslovitev tomel-jL nega kamna. Ob tej priliki jo imel nagovor glavar Mar črniš Go z ah ' Sola je stala 23.000 gl. Solo .sta zidala Fran Šuštarič in J .Do It alt Lota 1890. (1 /11 • ) so je'vršila slovesna otvoritev- nove "Franc Jožefove šolo" poleg cerkve in obenem blagoslovitev " _• nove šolsko zastave (dar črnomaljske posojilnice). Vodstvo-novo šolo je prevzel nadučitelj Anton Jeršinovic. Ko je bil ta imenovan za nadzornika črnomaljskega- in kočevskega okraja, je prevzel vodstvo šole v šolskem latu 1894/95 -Franc Sotina. . - > , Leta 1897. se je meseca maja napeljal v šolo vodovod. Od 3• decembra 1896. do 24. februarja 1897. je trajala šolska kuhinja za oddaljene učence. Vodila jo je gospa Jožefa Sed tina. Vzdrževala so je iz samih darov. V 54 dneh se je izdalo ; '■ 4698 kosil, kar je stalo 54;gl • Gospa Sctinova je prejela za svo.j trud lepo zahvalno, pismo učenke Mišice Ane, ki je še danes spravi j-, no v kroniki ljudsko šole Črnomelj. Šolska kuhinja je obstojala še v letu 1900. Leta 1907. je okrajni šolski svet dovolil nerazdeljen'dopoldanski pouk. ^eta 1909• se je otvoril... nova šola na Talčjem vrhu in opustil se je 3• dekliški razred, ki je bil nastanjen v Skubicovi hiši, ter se j eekončno združil z dečki v mešani razred. Leta 1910. se je šola razširila iz 4:razredno v 5~raz-red= ni c o. Slovesne otvoritve belokranjske železnice, dne 25.5*1913 sc je udeležila vsa šolska mladina s učiteljstvom. Pouk se je prekinil večkrat vsled bolezni (ošpic, španske-) -vs le d zasedbe prostorov po avstrijske vojaštvu, skrčil na dva dni v tednu dne 29. III. leta 1915• Vsled pomanjkanja delovnih mo (svetovne vojne) so se otroci uporabljali za poljska dela. 13. 11. 1919- se jc šola razširil ; v 6—razrodnico. L. 1920/21. v sedomrazrednico. L. 1921/22,. v csemrazrcdnico. Leta 1927/28. j . bil'- otvorjena vzporednica k prvemu razredu. Leta 1928/29• je bila dovoljena vzporednica k II.razredu. Vsled pomanjkanja prostorov, še jo večkrat sprožilo vprašanje za zgradbo novo šole. Zaradi raznih ovir in gospodarske krize pa do uresničitve ni prišlo. Vplivi, ki so pospeševali ali ovirali razvoj kraja. Črnomelj•an okolica v rimski dobi . Črnomelj in okolica je bila naseljena že v rimski dobi. 0 tem nam pričajo rani rimski spomeniki in izkopanine. V Črnomlju, je bila večja rimska naselbina ali vsaj vojak-:-postojanka. Odkopali sc nagrobne, spomenike z napisi in podobami. Znamenit je votivni rimski spomenik, posvečen bogu Mitm na Rožancu pri rovi vasi. Odkrili so podobe Apollona s Soncem in Luno in šo keltske Matrone. Podstav cerkvenega zidu v župnijski cerkvi hrani v sebi celo množino rimskih kamnov. Z.alibog sc bili vsi kamni ob zadnjih popravilih cerkve - (1870 - 1896) popolnoma zamotani in zazi-dani. V Gr a da c u pa sta vidni dve plošči, ki sta vzidan j. v poslopju, kjer jc sedaj šola, ob vhodu kjer je sedaj vrt (grad Šuteja). V Črnomlju je obstojala tudi kopel. V vodi Lahinji ~ pod h’ jezom mo smoga mlina jo še viden tlak iz kameriitih plošč, ki so zbite z železnimi kljukami. Okoli sc ostanki poslopij. Našlo so je tam-- -. kaj več kamnov s podobami in napisi. ' / Zidovja, kanali in sledovi rimskih kopališč so so zasledili na loških njivah (Loka). Na župnijskem vrtu je podnožje zidane- -> mu stolpiču kamen, na katerem jv pritrjena vrtna ograja. Kamen s simboličnimi podobami j ostanek poganskega žrtvenika. Tudi drugod po Črnomeljskem srezu so odkrili bogate.*' predzgodovinske naselbine, celo tslm, kjer danes še ni selišč. Od mesta Metlike, op cesti proti Kolpi so odkrili veliko rimsko grobišče. Isto tudi v Št reki jevcu, Vinjen vrhu, St.a*-, rem trgu, Vinici in Ogulinu pri Vinici. Tu so imeli Rimljani svojo Utrdbo> ki je bila 900 m dolga, z enim okroglim in štirimi oglatimi s tolkli V ~ / ---Srez so prepletale številne dobre' ceste, katere 'so znali Rimljani telo trpežno graditi. Rimske ceste so vodile Karlovac - dolina Kolpe - Metlika - Podzemelj — Gradac - Gaber. Pri Semoču : Brezje - Črmošnjice - dolina Poljanice in Krke. Dalje cesta : Rožanec 7 Semič - Štrekljevec - Gorjanci -- Kostanjevica. ? Cesta Rožanec - Črnomelj -^..3 o Janci - Plešivica - Adlešiči - dolina Kolpe - Karlovac. Že pred Rimljani je cvetelo fužiriarstvo - železarsvto_ V srednjem veku so železarstvo obnovili posebno Rimljani. Z Rimljani se je skušalo udomačiti v našem kraju tudi krščanstvo. V Belo Krajino so prihajali blagovestniki is Sirmija in Dalmacije, baje učenci sv. Petra in Pavla. Pri nas sta oznanjevala krščansko vero sv. Mohor in Fortuna!. Mirna leta krščanskih vladarjev so pospeševala razširjanje krščanstva. Preganjali so ga nekrščanski vladarji. Rimljani . in krščanstvo je izginilo brez sledu, podleglo divjim narodom, ki- "i so se podili čez naš kraj proti zapadu v Italijo. Od tega časa ' ‘ (okoli 4. do začetka 11.veka) ne dobimo pogleda v zgodovino našega, kraja. V tem času je postalo to ozemlje slovensko in postajalo počasi krščansko. Turki pred Črnomljem. 9*oktobra 1408. so stali Turki prvič pred mestom Črnomljem. Zavzeti ga pa niso mogli zaradi naravnih in umetnih utrdb.-* Zato pa je tembolj trpela črnomeljska okolica, ki so jo večkrat napadli, izropali in požgali. V Beli Krajini so .se začeli prvi kresovi ki so se širili proti severu Čez vse slovensko ozemlje. Ime vasi Stražni vrh je nastalo od straže proti Turkom. Zlata doba mesta Črnomlja- Kljub napadom je bila doba od 1. 1407. - 1570. zlata ■' doba mesta Črnomlja. Mesto je bilo zbirališče dolenjskih čet za obrambo proti Turkom. Kot važna obmejna strategična postojanka .je bila polna vojaštva in brambovcev, za katerimi so prišli tudi trgovci. V mestu so bile velike žitnice, obilne shrambe za smodnik in druge vojaške potrebščine. Od žive trgovine so meščani obogateli in. razvili ravno tako obrt. Grb mesta Črnomlja ima črno polje, na njem okrogel-rdeč stolp z odprtimi vrati in tremi pol okroglimi okni. ; • Propadanje mesta. Blagostanje mesta je začelo padati z zgraditvijo trdnjave Karlovca in ustanovitvijo Vojne Krajine. Z odhodom obmejnih čet iz Črnomlja v novo bojno črto je prenehala tudi trgovina. Mesto je tedaj tudi veliko trpelo od Uskokov in hajdukov, ki so se nekateri pridružili Turkom in ropali po mestu in okolici. Uskoki (pribegi) ali Vlahi so begunci iz turških obmejnih pokrajin. Umikali so se neznosni vladi nečloveškega Turka iz' Bosne proti Hrvat ski. Naselili so se tudi v 3elJ. Krajini, na j gostejše po obronkih Gorjancev, ki se po teh pribegii&Daonujejo tudi Ušk.cb Posamezne družine so zašlv daleč v sredino črntMeljakega sreza. -N,pa vas Lahinja in reka, v Poljanski dolini družin alf imena Bižal (bežal) . Šterk (štrka ti = teči). Mesto je propadalo tudi radi večkratnih požarov. Tudi so mesto izropala vojaška krdela, ki so se pomikala iz Karlovca in pridrla v Črnomelj, ker že več časa niso dobivala plače in hrane. * Plenila so po mestu in okolici. Nasilno je postopala z vsakim, kdor se jim je zoperstavil. Prišlo je tudi do pobojev. - 14 Večkrat je morila kuga in lakota po mestu in okolišu. Na kolero, ki je razsajala v mestu, spominja kapelica, postavljena leta 1855« na koncu suhega mosta. Vse te nezgode so opustošile mesto, da se je praznilo in propadalo. Francozi v Seli Krajini. Leta 1809• so prišli Francozi tudi v Selo Krajino. • Ker so z vso strogostjo izterjevali vojni davek v novcih in drugih potrebščinah za francosko armado, je izbruhnila vstaja tudi v Beli Krajini. Vse je bilo hipoma na-n^gah. Poljanci so bili prvi, ki so zgrabili po hišah razkropljeno Francoze, jih razorožili in pobili. v Iz Novega mesta je prišlo francosko vojaštvo tudi v Črnomelj. Napadli so ga Črnomaljci. Boj se je vršil za komendskim zidom oz. hribom ob stari cesti. Lepa pristava nemškega viteškega reda je t"a'dan pogorela. Francoska posadka se je umaknila v Gradac. Kmetje so posamezne francoske čete večkrat napadli, tako v gozdu med Vranovičivin Črnomljem. Vendar je bila francoska garnizija še nastanjena v Črnomlju. Pomirjevalno vlogo med kmeti in Francozi, je vršil črmaš--njiški župnik .čebelar Jonke. V.novoustanovljeni Iliriji je bil Črnomelj sedeg kantona novomeškegaadistrikta. Francozi so se 'začeli b.aviti s temeljito preustrojitvi-jo novodobljenega sveta. Kr sni načrti v .povddigo omike in blagostanja sc ostali le načrti. .. Sredi mesec- decembra 1813« ni bilo že nobenega Francoza ve-č v deželi. ' Vončina Majda- Post nek in razvoj fare. -Črnomaljska župnija obsega občini Črnomelj mesto in Črnomelj okolico. Župljani so slovenske narodnosti, samp ob skrajni meji župnije je naseljenih nekaj družin Kačev- r.jev, ki bivajo po Maverlenu, Strašnem vrhu in Rodinah. Kakor drugi Kočevarji so tudi ti bavarskega plemena, nasoljeni v drugi polovici 14. ^stoletja. Ortenburški grof Oton je-, prosil cesarja Karla IV., naj mu pošlje nemških naselnikov v prazno jušno stran njegove prostrane imovine. Cesar je, poslal 300 upornih in pregnanih družin. Postavili so si lesene' koče na sedanjem nji i odlašanem kočevskem svetu in trebili zaraščene gozdove. Sosedjv so jim radi tega dali ime Kočevarji. Za izobrazbo ljudstva skrbi 8-razredna ljudska šola v mestu Črnomlju, šola v Dobličah, Talčjom vrhu, Petrovi vasi in na Maverlenu. Za dušni blagor pa skrbi župnik z dvema duhovnima pomočnikoma, ..Poleg župne cerkve je v župniji še 14 podružnic in več pokopališč. Črnomaljska . župnija je bile. ustanovi jena .od akvilej-skega patrijarha Bertolda z znamenito listino z dne 18.oktobra 1828. in je obsegala takrat;Colo današnjo Belo Krajino. Podrejene sc ji bile 4 podružnico : Trr fare,' S nič, I..džeme 1 j in Vinica. Soustanoviteljica in velika dobrotnica črnomaljske župnije je bila Zofija Višnje gorska, ki je umrla 1.1256. v admontskkm samostanu. Bila jo iz slaveče rodovine' gojspedov . Višhjegorskih. Pa-slednji mogočni gospod te rodovine je bii 'Albert-. Imel je eno samo.licer Zofijo. Ta se je omožil-.• s Henrikom mejnih grof.m istrijakim iz rodovine Muranske, ki je bil-., takrat najuglednejša n-, vsem slov. jugu, ter v rodu s hrvaškimi bani, veli kil -'. 'župani srbskimi in cele s kraljeve rodovino ogrsko. Ho mik jo bil' biv.it a -atri-.rha Bertclda. Ko jo Henrik umrl je vstopila Zofija v adtientski samostan in sv:, jo premoč en j e na Belokranjskem podarila črnem:,1-janci cerkvi in njenim podružnicam. Prvi črnerrral jski- šumnik jo bil 'Ivan, ki je pozneje postal deželni vicodom in dvorni kapi-.n k r- škoga vojvode Ulrika' lil. - 15 - Isti vojvoda je lata 1268. potrd .1 cerkev sv. Petra v Črnomlju z njenimi podružnicami in z vsemi pravicami cerkvi 3.D.M. slavne nemške hiše ljubljanske. Od tega leta dalje se zasleduje v župniji nemški viteški red, ki si je zgradil hišo kcmendc, v kateri je stanoval komcndator, t.j. oskrbnik naselbine nemškega viteškega reda. Z n#im so stanovali tudi duhovniki tega reda, ki so oskrbovali dušno pastirstvo. -beta 1487• je bil ustanovljen v Črnomlju beneficij pri cerkvi sv-Duha. Ta cerkev je torej tudi zelo stara*Svoj čas je morala biti krog nje pokopališče, na katero spominja ustno izročilo prebivalstva, ki ta prostor nazivije "Na britofu". Bene-ficijat je stanoval v posebni hiši na št.92, ki pa je že davno porušena. JJcta 1516. po nesrečni bitki pri Mohaču se je pobralo vse dragocenosti iz župne cerkve sv.Petra, kakor tudi is podružnic. Cerkvam sc je sicer obetalo, da se jim povrne vse premoženje — ostalo pa je le pri obljubah. Okrog 1510. leta je divjala po kranjskem kuga, ki ge tudi Črnomaljske župe ni ognila. Pokopališča okrog cerkve sv.Duha in župne cerkve sv.Pavla je bilo treba opustiti in umakniti v 20 minut oddaljeno "Mestno lczo". Isto leto se je sredi pokopališča zgradila kapelica sv. Sebastijana in sv.Reka, priproš-njika v kužnih boleznih. Leta 1548. se je vgnezdila v Črnomlju nova vera. "stanovijena je bila tukaj novoverska cerkvena občina in pro-testantovska šola. V Valvazorjevem času je štela črnomaljska župnija 20 podružnic, Obsegala je tedaj del dragatuške župnijo in segala celo v planinsko župniji, kajti Valvazor našteva med podružnicami tudi cerkev sv.Ilije in sv.Katarine na pogorju Rodine. Cerkev pod imenom teh dveh patronev ne stoji več, pač pa nosi ime sv.Elije planinska župna cerkev, najbrže je bila tudi ta pred ustanovitvijo podružnice črnomaljske župnije. Med podružnicami se našteva tudi cerkev sv. Florijana v Dobličah. Stala je nekdaj na vrhuncu med Jernejo vasjo in tkzv. ciganskim taborim. Zvonček iz te cerkvice so prenesli v kapelico na Rožič vrh,katera je bila sezidana leta 1855. v zahvalo, da je prenehala kolera. •ueta 1802. pa se je priredilo pokopališče v Vojni vasi. Leta 1808. je bilo sezidano današnjo župnišče . *ueta 1809- so prilomastili Francozi na Kranjsko in tudi v Belo Krajino, Ker so zahtevali velik davek, se je ljudstvo uprlo in mnogo Francozov pomerilo. Leta 1849* jo kupila črnomaljska župnija velik zvon v spomin na odpravo tlake in desetine iz 1. 1848., Ima napis : Črnomaljska fara me je zlit dala v zahvalo Bogu, za rešenje od desetine in tlake. Zvonil vam bom, vabil vas bom, radoval vas bom in mxxi milil vas bom.- Leta 1855. je požupniji zopet razsajala* kolera. Iz te žalostne dobe je kapelica nasproti grada, zidana v zahvalo, da je bolezen ponehala. Lota 1880. sc prizidali župni cerkvi sedanjo zakristije. L. 1882. so postavili nove orgle - stare pa sc predali v Priliščc na ^rvatsko. Dne 3* junija 1895• se je blagoslovila na ncvc prenovljena cerkev sv.Duha. ‘ueta 1903- so je prenovila župna cerkev in ob tej priliki dobila nov strelovod. V septembru 1917. med svetovne vojno so iz zvonika vrgli najprej srednji, potem pa še veliki zvon. 11.avgusta 1918. je prišel novi železni zvon. Prvikrat je zapel na Veliki šmaren (Vel.maše), ^eta 1918. se je v župne cerkev napeljala električna luč. 7. 9• 1988. je prispel v Črnomelj tedanji škof dr. A. B. Jeglič kot pokrovitelj proslave 700-lctnice ustanovitve črnomaljske župnije, frc slava se je vršila zelo slovesno in z izbranim sporedom. Ob tej priliki se je ^predvajala tudi zgodovinska igra v 1 dejanju : Ustanovitev župnije v Črnomlju. Delo je spisal belokranjski rojak g. Oton Bcrkcpcc. Belokranjske znamenitosti. Mnogo predzgodovinskih in rffimskih spomenikov hranijo razni muzeji v Ljubljani - Dunaju in Maecklonburgu. Iz rimske dobe je mitrej pri Rožancu - kamen z rimskim napisom v zidu črnomaljskega mlina. V kripti Črnomaljske cekkve sv. Petra počiva truplo zadnjega Višnjcgorca, ki je padel v bitki pri Budačkem 22.IX.1575. V isti cerkvi je pokopan tudi grof Iv.Krištof Scholenbcrg 25. 4. 1689• Župnišče hrani lepo slike sv.Petra, v Vojni vasi pa jo v glavnem oltarju prelepa slika BI. Dev. Marije. Črnomaljski župni dvorec je - 16 - umetniška stavba, kar opazimo šole v njegovi notranjosti, črhcmolj-ska komenda je prava palača. Z tuni jo je 1. 1655- krajiški veliki kapetan Iv.Jak. Prang, o čemur priča grb, ki je vzidan v ograji. Tudi Črnomeljski grad je znamenita stavba - grad je služil za trdnjavo. Znamenit je tudi slikani strop cerkvice sv.Miklavža na Strašnem vrhu. Z belokranjskimi slikarskimi motivi so se bavili med drugimi tudi g. Račič Božo in gdč. Bavdekova. Književno : Oton Župančič, Oton Berkopec, Engelbert Gangl, A. Medved. Z belokranjskim narodnim blagom : dr. Dr. Janko Lokar, dr.Niko Zupanič, Ivan Šašelj. Znamenito jo belokranjsko kolo e(brunka), pisanice, vezenine in noše. Pripovedke oz. zgodovinsko ozadje pripovedk. •Mirna ^ora. Na Planini nad Črnomljem je prebival v globoki skalnati jami hudoben zmaj. Ko je zorelo žito in sočna vinska trta, je napihal iz jame hudournih oblakov, iz katerih se je vsipala debela toča, ki je.opustošila vse poljske pridelke in trtne nasade. Belokranjci in Hrvatje so sklenili zazidati zmajevo jamo. Postavili so pred votline cerkvico sv.Frančiška. Od tedaj zmaja ni več. Na gori je mirno in zato se gora imenuje Mirna gora. Turki v Beli Krajini. Prihod Turkov sc našim prednikom naznanjale grmade na višjih vrhovih, ki so jih zažigali stražniki n.pr. na Strašnem vrhu. Ob tistih prilikah^so se ljudje zatekali v ibzidane trdnjave, kakršna je bila mesto Črnomelj, živino ig. imetje pa so okoličani odgnali v podmezsko jamo "Jurincvkc" imenovano, ki jo blizu Dolenje vasi pri Črnomlju. Ta votlina je še dolgo potem imela nekak železen zapah, ki pa je sčasoma izginil. ; Pripovedka o hajdukih. V 17.stol. sc.Belokranjci mnogo morali pretrpeti tudi pred hajduki. To so bili roparji, ki sc se pi 50 - 60 skupaj zbirali pc goratih krajih, tor odtod hodili plenit vasi in morit ljudstvo. Se dandanes so ped cesto, ki'pelj.e proti Adlešičen, votline, ki jih ljudstvo imeiiuje "hajdučke jame”. V teh so so hajduki skrivali,skrivali so pa tudi v njih naplenjeno blago. Njjrajši so napadali župnišča. Kc-r pa so se začeli po. župniščih za podobne napade pripravljati z obrambo, so se posluževali zvijače. rripovedka pripoveduje, da je vodja hajdukov po imenuUzmovič - nekoč se oblekel kot' boter,’ njegov pajdaš (tovariš) pa kot babica ter sta prinesla v leseni nečki,kakor so tisti čas nosili, :traka h krstu. V mraku sta poprosila župnika, da bi' jima krstil otroka. Ko pa se je župnik pripravljal na obred, sta is pogrnjene nečke vzela pištole ter ustrahovala z njimi župnika in njegeve služabnike. Oplenila sta župnišče ter odšla s plenom v svoja skrivališča. Mitrovo svetišče.__ Nad vasjo Rožanc sc ostanki Mitrovega svetišča. Mitra je bil perzijanski bog sonca in vojske. Njegovi oltarji so se postavili med leti 180 - 240. Ped cerkvijo sv.Jurija na Rožancu je vsekana v veliko skale podoba, ki nam predstavlja versko češčenjc imenovanega boga. Mladenič z enim kolenom na biku je ravno zasadil z desnico bodalo živali v prša.- Podoba nam daljo prikazuje še psa, kače in škorpijona, ki p// pomagajo napasti bika- Na vsaki obeh stranskih podob - 17 ~ je še po ena oseba. Vrhu podob je besedilo : D.I.M. P.P.P.A.E.L. Nepos et Proculus et Firminus Pro Salu Sua Suarungue Deo Invicto Mithrae. Tres Publii Aelii : Nepos et Proculus et Fir-minus pro solte sua suarungue. Nepremagljivemu bogu Mitru so postavili trije Publiji (sinovi; Elijevi : Nepos, Prokul in Firmin v svoj in svojih blagor. Povodni mož. V prejšnjih časih je bila šola v poslopju sedanjega občinskega urada. Pod tem poslopjem je bil ob vodi velik šolski vrt -prostor, kamor so hodile ženske izpirat perilo se je imenoval "pod šolami*. Večkrat se je primerilo, da je katera izmed deklet, nevešča plavanja, na tem prostoru utonila, ker je voda (potok Lahinja) precej globoka in to takoj pri bregu. Vsled nevarnosti so starši svarili in strašili svoje otroke, da stanuje v luknji na nasprotni strani hudoben mož, ki vsakega, ki ne zna plavati, potegne pod vodo.Otroci so zato v poletnih mesecih pridno zahajali k jezu (slapu), kjer je voda plitvejša in se učili plavanja. Kot posebno učinkovito sredstvo so požirali žive do 1 cm dolge ribice ter s tem po njihovem mne-' nju dosegli smguren uspeh. -.§£iE2YGdka_o_vražj_em_kamnu_1_ Nedaleč od Črnomlja nas popelje pot do razpotja. Desno vodi cesta na Vranoviče, Gradac in Metliko, na levo pa v Stransko vas in Krupelskc ložo. Pred tem gozdom leži velik kamen, v katerega so vtisnjene verige, imenuje sc "vražji kamen" in pripovedka o njem pripoveduje sledečo : V črnomaljskem mlinu je živel'mlinar. Slap (jez) mu je nekoč razrušila velika voda. Hudo je preklinjal.Nekoč sc pri njem oglasi mož, ki mu proti malenkostni nagradi obljubi v teku 30 dni zgraditi močan jez. Vsak dana je orjak prinesel na verigah veliko skalo in že skoraj popolnoma zgradil jez. Končno pa je bil mlinar v stiski glede nagrade.- Potrt se napoti do domačega župnika. Ta mu je razložil, da je njegov pomočnik sam hudobec, ki si bo za nagrado zaželel njegovo dušo. Svetoval mu je, naj nese na sesta-nek^s seboj blagoslovljeno vodo, s katero bo hudobca pregnal. Kmet je župnika ubogal. Kc so mu je hudobec trideseti dan približal s skale na hrbtu ter od mlinarja zahteval dušo, ga je ta z blagoslovljeno vodo pregnal. Jezen je treščil skalo od sebe, kjer je še do današnjega dne ostala. Mlinar sc je poboljšal in ni več preklinjal. _i’^2B£22i_Y_naših_kra,i_ih. Poleg Turkov so naše kraje obiskali tudi Francozi. Ker so hoteli zapuščene kraje reformirati so v ta namen potrebovali veliko denarja - pobirati sc začeli velik davek, ki so ga naši ljudje le z nejevoljo plačevali. Večkrat so Francoze napadli in jih tudi pobili. A tudi francoski vojaki niso našim ljudem prizanauali,zato so se jih ponekod zelo bali. Zbirali so sc v procesiji in jim šli tako naproti. Za tolmača so si nekoč zbrali starejšo žensko, ki je svojčas služila v Italiji. Ko je pa eden izmed francoskih vojakov rekel proti ženici, da želi hopsa - je ona menila, da misli na ples, pa je rc-kla, da je ona prestara. Vojak pa bi bil rad imel ovsa za konje.- Pctsche Iv.Ljudmila. 18 D o 1 lice. Velika oddaljenost in slabo vreme je prizadevalo otrokom veliko težav pri obiskovanju takratne štirirazredne šele v Črnomlju, z at c je prosila občina Dobliče leta 1882. deželni šolski svet v Ljubljani za dovoljenje za ustanovitev nove enorazredne šole v Dobličah. Tej prošnji so nasprotovali prebivalci Mavrlena< ki so takrat imeli svojo zasebno nemško šolo. Deželni šolski svet je prošnji ugodil in dovolil zidanje poslopja. V Ameriki bivajoči rojak Matija Vrtin is Doblič, oče škofa Janeza Vrtina, je podaril občini svojo hišo za zgradbo nove šole. Imenovano hišo, rojstno hišo škofa Janeza Vrtina so podrli in na njenem mestu se dviga sedanje šolsko poslopj e. Leta 1938. je prišel podpornik te šole Matija Vrtin iz Amerike pogledat svoj domači kraj. V Črnomlju ga je zadela kap in so njegovo truplo odpeljali nazaj v Ameriko. Dele šolske zgradbe je prevzel na javni dražbi Stonič Jože iz Doblič in sicer za 4-500 gl. Ker pa občina tolikih stroškov ni zmogla, je dobila od Hranilnico v Ljubljani 1.200 gl., dožc-lni odbor je dal 900 gl. podpore, cesar Franc Jožef I. pa 200 gl,ostale stroške je trpela občina sama. Lota 1886_. jo bila stavba dograjena in 23. 9. je novo šolo blagoslovil g.Janez Golob, veroučitclj na do-bliški šoli. Na posebno prošnjo kraj. šel.sveta, je deželni svet dovolil, da se sne učence višje skupine ppučevati tudi nemški jezik in sicer kot ne obvezni predmet. Prvi učitelj na tej šoli je bil Janko Lokar, ki jie deloval na želi od začetka do lota 1909• Lota 1890. je kupil krajevni šolski svet zemljišče za šolski axa:t vrt. Prihodnje lete je bil pod šolskim vrtom napravljen zid in delenja polovica vrta prekopana. Lota 1893« Pa je bila izgotovljena ograja večjega, dela šolskega vrta s smrekovimi okrajki. Kot druga učna noč, ki je veliko žrtvovala za napredek kraja, je bila Francka Završanova, nastopila službo kot učiteljska abiturijentka leta 1911. V tem letu se je ogradil prostor prod šolo z žičnato ograjo. Ta prostor je učiteljica preuredila za cvetlični vrt.Napravilo se je pri vhodu v šolo nove cementne stopnice in cbzi -dala se je pot, ki vodi k šoli. Na prošnjo voditeljice je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani podpirala šolo s šolskimi potrebščinami za učence ubožnih staršev. Lota 1919• je okrajni šolski svet v Črnomlju razpustil tedanje nemško šolo Schulvereina na MavrIonu. Otroci so bili dodeljeni tukajšnji šoli in jo število učencev zelo naraslo, kljub tenu,, da je bila na Mavricnu, zopet ctvor jena . slovenska šola 1.marca 1920. V Dobličah pa je bil 12. avgusta 1921. otvorjen še en oddelek. Leta 1922. je priredila voditeljica Završanova prve razstavo deških in ženskih ročnih del ter risarskih izdelkov. Te razstave so se poten ob sklepu šele redno vršile vsako leto do odhoda učiteljice Završana ve 1. 1929. Ker je na. razpolago ona. sam učilnica, je pouk na šoli le poldneven. Leta 1925* je šolska mladina prvikrat nastopila na gledališkem odru. Zgradil,se je s pomočjo učiteljstva okoliških šol preprost, a ničen oder. Pri tej pr ir_mtvi so nastopili tudi otroci mavrlenske šole. Za- otrok pr« fc:žičnici jo prispevala tudi družba sv.Cirila in Metoda v Ljubljani. Položen je bil temelj prosvetnemu delu, h kateremu sc je tekom časa pritegnila tudi šoli o d rasia niadina. Za obdarovanje otrok pri božičnici je prispevala tudi družba sv.Cirila in Metoda v Ljubljani. E Jako uspešno jo na šoli delovala tudi učiteljica Schiller A. vreli j a od 1. 1926 - 1934. Lota 1937. je bil zgrajen šolski vrt, na katerem se praktično vežbnjo šolski otroci. V šolski okoliš Dobliče spadajo Dobliče,Jerneja vas, - 19 - Grič, Jelševnik, Snečji vrh, Dc ul iška gora, Tanča gora in Kanižarica. Vas Dobliče ,ic po"4"'-- --^la za časa Zrinjskih in Frankopanov, ko je bal ____«.roc naseljena pc graničarskih četah.Vas se je začela razvij avl na vzhodu in se je razširjala proti severu in zahodu. Ker pa je ;/as nastala polagoma, tudi hišne številke niso v nikakem vrstnervredu, ampak raztresene daleč naokoli, kakor se je pač dotična družina zapovrstjo naselila«. 0 bojih, ki se_ se jih morda udelepili prvotni prebivalci kraja, nimamo nikakih poročil. Najbrž e sc ue borili skupno s Črnomaljci. V kraju sc že od leta 1879. kopali premog. Pozneje so oTrat omejili in leta 1884, tudi delno opustili. Podružnična cerkev sv.Janeza Evangelista je prvič omenjena 1.1526. Sedanja cerkev je bila zgrajena 1824. tik prejšnje pogorele cerkve. Vas ima studenec in sr bližini kraško podzemsko jamo. Vas Grič stoji na terasah nad kotlastim izvirkom Dobliči-cc, pol ure nad Gričem na nj egovi zapadno-jugozapadni strani se nahaja podzemska jama Grdanji skedenj, Jelševnik se imenuj a v listini že leta 1300.ko t Ossevmik, pod katerim se proti Dobličonki širi ravno, rodovitno pelje. Kanižarica je mlade rudarsko in cigansko naselje, ki ni kompaktno, marveč sestoji iz dveh rudarskih zaselkov, od katerih je eden že zunaj gozda oh cesti proti Dobličam, drugi oh križišču cest pri rudniku ob opekami, in ciganska zaselek malo južneje od tod ob cesti proti Dragatušu. Cigansko bajte (8) so lesc-ne ,rudarske pa lesene in ometane. Poleti cigani svoje bajte popolnoma opuste in nomadizirajo po Beli Krajini. Naselje ima studenec in tik glavnega zaselka teče počasno BobliČica. Premogovnik je v razvojnem stanju. Momentana kapaciteta znaša 16 tisoč ton letno. Kopljejo rjavi premog z hituninoznini vložki, ki daje malo pepela in 4800 kalorij.Pričetek rudnika datira že v letu 1854, ko je bil lastnik Ritter von Friedau. Pozneje je rudnik večkrat menjal lastnika,sedaj je v lastil šentJanškega premogovnika družbe ind.Jakil d.d. ped imenom "Premogokopna družba Bela Krajina1' s sedežen v Črnomlju. Nove vodstvo je poživilo delo ter izvrtalo 23 strojnih in 13 ročnih lukenj v globino 60 do 300 n. Vas je dobila ino po Mihaelu Kanižar ju (umrl 16475,ki je v zadetku 17.stoletja sezidal tu dvorec Okljuko. Po Valvazorjevem poročilu je postavil v sedanjem ”Komendskem Okljuku” ličen dvorec baron Jakob Maller. Dvorec je služil za letovišče. Temelji dvorca Okljuka so danes še komaj vidni. Pozneje je postal lastnik dvorca nemški viteški red, ki ga je uporabljal za žitnico. Zato se kraj, kjer je dvorec stak, imenuje danes nV kaščah”. Vončina Drago. Draga tuš . Zgodovinski razvoj kraja. Občina Dragatuš obsega 19 vasi, ki so nastale iz večjih in manjših zaselkov ob gradovih ali pa na netilko vzvišenih prostorih med njivami, travniki in bel okran ■ s ki ^ dragami. Tako si lahko razlagano tudi nastanek vasi Dr'- .L*us, čeprav je bil po času mlajše naselje kakor n.pr. Obrh, 7' . -tuje, Pusti gradeč, Črešnjevec i.dr. 0 nastanku Droo«:.buša Tr ./xjo, da se je tu prvotno naselil le en san posestnik po imenu Erago in so kraj po njen tudi imenuje. Hiša stoji še danes, skoro tik ceste in nosi št.l. 0 imenu pa je pisal ”U5it. tovariš” 1. 1862 (povzeto iz kronike župnega urada) tako-le : "Znabiti da se tiši kako doragc ali derovlja iz goro ali pa enakega potoka, ki se zavoljo deroče vode draga ali ieraga imenuje!" Tukajšnji bivši župnik Novak je ime tolmačil skupno z nekim Poljakom in ga je prevedel : Dragatuš - meglena dolina. Na Poljskem je bajb več takih krajev z imencm Drahatuš. Starejšo zgodovino imajo vasi, ki so nastale iz naselij okoli kakšnega gradu. Zal ni bilo mogoče dobiti točnih vesti o postanku in razvoju posameznih, le kraj še zgodbice po ustnem izročilu osvetljuj oj o liki utrinkov to termo.stran belokranjske zgodovino . Bela Krajina je bila vedno le nekako prehodno ozemlje, ki vslcd velike pasivnosti ni mogla nikogar prikleniti nase. V kolikor je znano, so se tu ustavljali Rimljani, mnogo pozneje so 'pripadali posamezni kraji različnim upravnim elinicam, plemičem in graščakom. V dobi turških napadov na slovenske pokrajine so ti kraji mnoge trpeli od turških roparskih krdel, kajti glavno turško vojsko jo zadržala Kolpa in močno utrjena Vinica. Avstro-ogrska oblast so za obrambo teh krajev ni mnogo brigala in prebivalstvo sc je samo branilo, kolikor sc je moglo, mnogokrat pa jo v toj borbi tudi podleglo. Po tej burni in nemimi dobi so Belokranjce vznemirjali hajduki, ki sc ropali in merili brez usmiljenja še daleč tja preko druge polovico 19.st.letja. Tudi za časa Napoleonove Ilirije se ten krajen ni posvetilo posebne pozornosti. Napoleonovi ukrepi (ukinitev tlako, desetino, utfedta davkov i.dr.) , ii so veljali za vso Ilirijo, so sc sicer tudi tucizvajali, vendar jih ljudstvo, nahujskano od nemško gospode in slovenskih plačancev ni z veseljem sprejelo, temveč so jim jo colo upiralo. Pc Napoleonovem padcu pa je celokupno o ženkj e Iliri je in z nje tudi Bola Krajina zopet pripadala Avstro-ogrski in ostala v tem mrtvilu dokler jo ni prebudila in oživela svetovna vojna. Mlada Jugoslavija pa jd imela mnogo dela na vseh kulturnih in gospodarskih poljih in šolo v zadnjih letih j o obrnila pozornost tudi na Bedo Krajino; na ta razmeroma majhen, a lep in svojevrsten košček slovenske zemlje. Kar je bilo moči izvedeti iz ustm ga izročila tukajšnjega ljudstva so posamezne vasi dragatuške občine omenja le v zvezi z glavnini in najbolj značilnimi dogodki oz. razdobji belokranjske žgal o vino sp lch. To so : doba graščakov, turški napadi, ha jdukova-nje, vso v okviru Austro-ogrske, nato doba francoske Ilirijo, po njej pa zopet Avstro-ogrska do sveto mo vojno. Nobena pa nima svojega popolnoma samostojnega, od drugih naselij neodvisnega nastanka in razvoja. Doba graščakov v dragatuški občini. Kakor povsod v tisih časih, so tudi tu hodili ljudje skozi vse leto v grad na tlako. Vsaka hiša j o morala dati po 1 delavca ali delavko. Najstarejši ljudje se še danes spominjajo grajskih valptov, ki so hodili od hiše do hišo in določali moža ali ženo za tlako. Ker niso znali slovenskega jezika, so kričali: srp,srpica!n Vas Breznik je oddaljena 2 kri od Draga tuš a in o njej je znani, da so imeli tu Rimljani topilnico za železne rude,izdelovali pa so tudi lončovino. V kraju stoji romantični grad Podturn ali Tum,ki je danes samo še razvalina, lc klet ki jo po vzoru pravih velikih gradov zidana z močnimi oboki, je še popolnoma ohranjena. Prvotno jo stal baje na ten mestu le utrjen stolp (Turn), ki je bil zgrajen na skali nad potokom, ki sc izliva v Lahinjo in so šo danes imenuj o Po d t umski potok ali Pcdturnščica. Mesto tega stopla so pozne je zgradili pravo graščino. Kdaj so je to zgodilo, o tem no piše nobena kronika, pa tudi ustno izročilo no ve ničesar povedati. Poznejši grajski lastniki sc bili gospodje Guraltiči,rodb. pl.Schnitzcnbaun, Bcmardiz in Stembcrg. Okoli 1- 1680. je kupil grad Janez Jurij baron JRpfaltern. Grofje Apfaltcm so bili lastniki velikega krup skoga gradu in Po dtur on je postal njihova podružnica oz. pristava, kakor tudi Brdarci in Pusti gradeč. Ta rodbina se omenja veliko pozneje okoli 1. 1850 v kroniki župnega urada v Draga-tušu, ob priliki ustanovitve dragatuške faro 1854- Takrat je podaril grof Apfaltern zemljišče v skupni izmeri 14 oralov 1507 sežnjov. Zadnji lastnik Podturna, ki je bil pravzaprav od kr up site gospode postavljanja upravitelja, jo bil graščak Matija Primic. Tudi on j e podprl akcijo za ustanovitev dragatuške fare in je na svojo stroške sezidal župnišču'gospodarsko poslopje. Pokopan je na pokopališču na Goloku. Od takrat jo jela graščina razpadati. 21 Ljudje pripovedujejo, d i je bil prvotni utrjeni stolp nad izvirom Podturnščice majhna ;erkvica. Nekoč so prišli Švedi(?) in so podrli cerkvico v vodo. Ta orat se je zgodil čudež. Voda je jela vreti iz zemlje v mnogih izvirkih tako, da je nastalo veliko jezero, ki je cerkvico popolnoma zakrilo. S cerkvico pa se je pogreznil tudi' zvon. če je človek, stoječ na skali, vrgel kamen v tolmun, je zaslišal udarec kamna ob zvon in nato se je iz globine jezera oglasilo milo in tožeče zvenenje. V prvi.polovici 19-stoletja'je bil graščak v Brezniku precej prizanesljiv do 1judetva. Nekoč je neka žena ponoči trgala na grajski njivi zrelo žitno klasje in ga metala v predpasnik. Ker je bila-mesečina, j o je opazil s grajskega okna graščak. Da bi žensko preplašil je s puško ustrelil* skozi okno. Uboga žena se je v tem hipu tako prestrašila, daje nehote spustila nabrano klasje iz predpasnika in zbežala domov. Nekoč so tlačani z Belčega vrha zaspali tlako. Ko jih je graščak vprašal, zakaj so tako pozni, se je eden izmed kmetov hitro izmislil zgodbo in rekel, da so kuj o (psico) klali. Graščak se je temu začudil : "Kujo klali - cela vas?" Takrat je iznajdljivi kmet jel naštevati po vrsti vse, kako so bili zaposleni in to v spretno sestavljenih rimah,n.pr. Gričan je dal panj, Dorič je dal vago i nožič....Nato so si kuj o delili : "Vdoviček je dobil mrvi-ček, Jurajec. je dobil najbulji talec, Veselič ni dobil nič, Marti-' nec je dobil hrbtinec i.t.d." Tako je vse za ta dan določene tlačane izgovoril ih graščak jim je zamudo pprostil. Od takrat so Belčani sosedi dražili in jim še danes pravijo "kujani". O graščini na Brdarcih (2 km oddaljena od Dragatuša), ki je bila kakor že omenjeno tudi le pristava velikega krupskega gradu, pripovedujejo ljudje naslednjo zgodbo, ki je bajh resnična Neki graščak na "Brdarcih je umrl ter zapustil ženo in odraslega sina.,. .Kmalu nato je moral sin k vojakom in graščakinja je ostala šuma ..ha gradu. Zaljubila pa se je v nekega preprostega kmeta - tlačana- Ko .se je sin vrnil in je izvedel o tej ljubezni je odšel takoj na" njivo, kjer je materin ljubimec oral. V navalu silne jeze je stopil k njemu in mu odsekal glavo.- Ljudje vedo še dandanes pokazati mesto, kjer se je to zgodilo. Leta 1907. so ljudje zapuščeni in razpadli grad Brdarci podrli in si z še dobro opeko sezidali hiše. Zgodbe o Turkih v dragatuški občini. Roparska krdela Turkov so prihajala iz Bosne in sc s plenom zopet vračala. Takih roparskih pohodov beležijo ti kraji več in prebivalci so si mnogokrat le z zvijačo rešili golo življenje.-V neko vas je nekoč nenadoma zopet pridrvelo krdelo Turkov. Razkropili so se na vso strani in strašno se jim jo mudilo. Tako je prišel neki Turek v hišo, kjer je bila mati s 3 hčerkami sama doma. Cim jih jeturek ugledal jih je hotel vzeti s seboj, ker so bile lepe. Mati' pa je poskusila rešiti hčerke z zvijačo. Vprašala je. Turka : "Očete što jesti?" Ker jo bil lačen je zahteval :"Daj mi mleko kiselo i kruh■koj se mrvi (drobi)!" Medtem ko j c Turek za mizo drobil kruh v kislo mleko in ga hlastno jedel, so odšle ženske z izgovorom, da so bodo pripravile za na pot, iz sobe. Blizu hiše je bil gozd in tjakaj so urno zbežale. Ko je Turek spoznal,da" so ga preverile je zbežal v gozd za njimi, a tam se je izgubil.' Kmalu nato so ga ljudje našli in ubili. Turki - so večkrat oblegali 3rustigrr.dec (1-5 km oddaljen od Dragatuša), ki je bil tudi eden izmed številnih pristav krupskega gradu. Bila je graščina, zgrajena na precej zvišanom pros toru in obdana krog in krog z vodo. Turkom sc dolgo ni posrečilo razdejati ta grad. Ko je prišel prvič zelo močan oddelek turške vojske pred grad, je izstrelek z gradu ubil njihovega vodjo in Turki so sc takrat preplašeni razbežali. V dragi pa pod Bclčim vrhom je lepa Dora že-la pšenico. Zagledala ju bežeče Turke in se hitro skrila v žitno kopico. A bilo je prepozno. Neki Turek jo je bil že prej opazil in je zato jahal naravnost k njej. Potegnil jo jo izpod kopice in ker je bila lepa jo jv posadil predse na konja. Dora pa je bila junaško dekle. Ko sta pri j-h-la blizu k-ovlico je urno potegnila handžar, ki je visel ob sedlu Ir je zabodla z njim Turka,skočila s konja in jela zvoniti v kapelici. Ljudje so se takoj zbrali in polovili še ostalo krdelo. H: nažar pa jo ostal v Dorini hiši kot spomin na njeno junaštvo. Se danes nosi ta hiša domači pridevek "Dorici”. (Belci vrh). Od takrat so Turki stalno pošiljali svoje vohune v okolico Pustega gradca. Iz kronike župnega urada v Dragatušu sem posnela naslednjo .resnično zgodbo : Okrog leta 1615• je bil posestnik Pustega gradca gospod Heinrich Plača.an, izvrsten vojak-- Služil je na Laškem in je bil pozneje ritmojster v službi vojne granice na Hrvaškem. V'Pustom gradcu je živela njegova žena' Elizc von Gali . (cines Bunach-bartun Schlossbesitaers Tochter). Prišel je domov, da obišče ženo. Na večer so je moral ločiti in jo odjahal. V gozdu pod Podlogom so ga. napadli Turki - vohuna. Elise jo bila pri'počitku,naenkrat se zbudi in temne slutnje ji rojijo po glavi. Gre iz gradu po poti, koder-je odjahal njen soprog. Pod nekim velikim hrastom najde mrtvega moža. Ob pogledu nanj ji je od žalosti počilo srce in mrtva se je zgrudila polog moža na tla. T-ko si pisale "Blatter aus Krcin" - Leibacher Wochenblatt 1818). . Še drugič so Turki oblegali Pusti gradeč. Ko so sc pojavili pred gradom, so imeli graščaki boš veliko pojedino. V s vesti, da ne more Turek do' njih, so se norčevali iz Turkov in pili daljo. Nekdo izmed gostov sc je v svoji prešernosti postavil celo pred okno -in zasmehoval Turke.. Takrat je priletela puščica in zadela neprevidnežn v srce. Turki so uvideli, da ne bodo ničesar opravili, zato so odšli v vas Črešnjevec in ostali tam 3 dni. Neprestano so iz te nekoliko višje ležečo vasi obstreljevali Pusti gradeč in ga naposled tudi zrušili in oplenili. Tudi vas Črešnjevec sp pri odhodu zažgali, ljudje pa so so že prej rešili v hribe in gozdove. 0 hajdukih. V kronike župn:ga ur da Dragatuš jo pisalo o hajdukih naslednjo : "V družinskem listu št. 4 - 1928. piše na str.141 znani zgodovinar, bivši črnon- Ijski kaplan Leopold Podlogar o raznih roparjih in hajdukih, ki so bili dvna iz Dragatiša in okolice.Ta za zgodovino Drogatuša zanimivi Čl- nek se glasi: "Pragatušci so sosedje Starega trga pri Poljahah Tam je bilo veliko ljudi ha jčukov al o . V njih hajduških družinah-j C bilo tudi nek-, j Dragatušča-nov. Na takem glasu so bili posebno iz onih vasi, ki so ped Poljansko goro j izmed teh so bili nv kateri celo h a j dušici poglavarji, tako neki Panjan iz Goleka, Brulc iz Zapudja in Babnec iz Tanče gore. 0 z dnjem sc pripovedovali, da je po vsakem ha j dulec vanju delil plen na P.argi v Poljanskih hribih in sicer v tamcŠnji samotni cerkvi sv.Duha." "iz tega je razvidno, 'kako zelo je cvetelo hajdukovanje bas v dragatuški občini - okolici. V Tanči gori so lota 1809* zidali curkov sv.Ane.Graščak s Turna jo kupil in 'podaril Tančanom zvon. Komaj 'pa je bilo cerkev dozidana sc prišli hajduki in sc j e oropali. Odnesli sc celo zvon in ga predali daleč na 1 -rvššk■.. Po naključju je prišel v oridetne vas neki berač - slepec iz Tanče gore. P glasu je spoznal zvon in ko j c Hrvate vprašal, odkod so ga dobili,sc mu 'odgovorili, da so ga kupili ..d ne .kih tujce"- .^or-.č je odšel nate domov in je Tančanom povedal, kaj po dozi vel. K:. odšlo p., tem nekaj mež v eno hrvaške vas, c o res ug;t .vi1i da je t m njihov ukradeni zvon. Hajduki o o imeli, v . uči g eri en., izmed svojih mn egih skrivališč, v neki si d c niči . C e«.- stare ga G ršeta iz Zapudja jo pripevu dodal čiru, d a sc. Im h j Luki ,' ri v 1 išče v zidonici poleg njegov .Večkrat c. tudi njega p g .' Ali s pečenko in nate so d njega zahtevali vi n c . Km; c jo s h.: reli zid .--ico hajdukov zažgati, pa so se b li, d-, bi • i, - .-m tudi .st.- Ig zidanico pogorele. T: je bile še okoli 3 na. 18 vC - 23 - Hajduki so radi ropali Db -ročki cesti (cesta*, ki vodi iz Karlovca na Sušak in jo jo dal z,-radi ti Napoleon in se imenuje prav za prav Luizenska cesta po njegovi ženi luizi), posebno ob sejmskih dneh. Tako je znana zgodba, ki jo je doživel neki furman Ivanič, ko se je'vrača.1 s- sejma domov na Belci vrh. V neki gostilni ob rečici cesti je popival s tovariši, Poznopponoči so vdrli v gostilno maskirani hajduki. Gostilničarja, ki je takoj skočil skozi okno, so hajduki ustrelili, pivce pa z orožjem ustrahovali. Poiskali so gostilničarjevo ženo in zahtevali od nje denar. Ker se jim » je upirala, so je nečloveško mučili. Nato so pripeljali še hčerko. Hčerka je v svojo veliko grozo kljub krinki spoznala v poglavarju hajdukov svojega ženina in ker je vedela, da bi tudi njej ne prizanesel, je izdala, da imajo v kleti sod z dvojnim dnom, v katerem je skrit denar. Take in podobne .zgodbe pripovedujejo ljudje, mnogo tega pa je zabeleženega v rasnih župnih kronikah, kajti ravno župnišča so bila za hajduke najbolj vabljiva. Najbolj je ostal ljudem v spominu hajduk Ubranič. Nekoč je srečal Ubranič v gozdu blizu Za-pudja mlado dekle. ' Ko mu je na njegovo vprašanje, kam gre, odgovorila, da gre v Črnomelj, go je vprašal, Če se ne boji hajduka Ubra-niča. Odgovorila mu je : "Bog.me čuvaj tega lopova!" Tedaj jo je Ubranič poprosil, naj mu.prinese nazaj grede žeblje in šla je. Kmalu nato je prišla mimo stara ženica. Tudi njo je vprašal, če se ne boji Ubraniča. Odgovorila'mu je : "Bog mu daj dobro, saj on ne stori žalega siroti!* Zn te besede jo je hajduk bogato nagradil in ženica je vesela odšla. Medtem se. je deklica vrnila in dala Ubraniču zahtevane žeblje. Hajduk pa jo je z njimi pribil na drevo. Proti večeru je'srečal tudi še starega meniha in ga vprašal, kako -sodi o Ubraniču. Menih je odgovoril, da moli zn njegovo dušo. Nato ga je hajduk vprašal, če bi se mogel tak človek, kot je Ubranič, zveličati. Menih mu je pritrdil seveda, če -se prej izpove svojih grehov. Hajduk je nat-o povedal menihu, kdo- je in se izpovedal.-0 tem hajduku pripovedujejo, da -je ropal in -moril bogatine in podpiral siromake. - Že omenjeni zgodovinar- Leopold. Podlogar je pri- občil v "Dam' in svetu" .letnik XXI. Ljubljana 1908. "Črtico’ o belokranjskih hajdukih". V njih ugotavlja, da ti roparji in tolovaji niso dobili idealno ime hajduki od domačinov, temveč so jih tako imenovali pozneje tujci, ki niso poznali pravega pomena te besede.-Ljudstvo samo jih imenuje rokovnjače.- Dejstvo je, da so prebivalci radi njih mnogo trpeli in sicur bolj kot za časa Turkov, ker je ta nadloga vznemirjala Belo Krajino še daleč tja preko polovice 18. st. Francozi v Beli Krajini. • . Leta 1809. so Francozi zasedli slovenske pokrajine in prišli so tudi v Belo Krajino. Ustno izročilo pravi, da je prispelo v Bele ji vrh 6 Francozov - vojakov z natovorjenimi konji, ki -,pa - so -bili od napora tako' izčrpani, da so"- se morali držati za kon-jske repe, ker sami niso mogli več naprej. Ustavili so se tudi v drugih vaseh. : Obrh, Dragatuš in vsako družino, ki jih je gostoljubno sprejela in pogostila so skrbno'zapisali. Za plačilo jo Napoleon vložil v ljubljansko banko večjo vsoto denarja in obresti so iz- • . plačevali posameznim družinam z-. izkazano uslugo. Seveda je to kaj malo pomagalo, ker župani tega denarja kratkomalo niso v .rodu od'- •" rajtali. Kot že omenjeno pa Fr.ncozo niso povsod prijazno'sprejeli. Vzrokov je bilo več. Predvsem jo bilo ljudstvo radi teh. prevratov' zmedo, revščine in haj duško nadlogo tako izčrpano in zmedeno, da ni nikomur več zaupalo. Drugi vzrok pa jo tičal tudi v tem, da je prišel v veljavo francoski zakon, ki jv določal smrtno kazen za vsakogar, ki bi ukradel karkoli v vrednosti 5 gld. Kraja pa je bila po toh krajih že tako razpasena, da skoro ni bilo družine, kjer bi so vsaj eden izmed članov ne bavil s tem poslom. Zato so neka -teri možje lovili francoske vojake in jih mučili. Tako so nekoč v Obrhu ulovili neka.i ______m lih zvezali po dva in dva tako, da sta se s hrbtno stranjo do v. . 1 n in jih vrgli v kraško jamo nad Obrhom. Prišel pa je slučajno Huma grajski hlapec in_začul iz jame človeške glasove. Takoj je vedel, kaj se je zgodilo. Pomolel je nesrečnežema v jamo dolgo brkljačo (dolga veja z odsekanimi stranskimi vejami, ki so služile za stopnice) v jamo in po njej so splezali Francozi iz jame. Francozi so hoteli vas zažgati, a črnomaljski župnik jim je rekel, da so to storili Poljanci (v resnici pa je bil takrat polog le eden Poljanec). Sli so v Poljane in sc lotili najprej cerkve. Nanosili so k cerkvi dračje in slamo ter prižgali. Ali čudno ! Cerkev ni hotela goreti. Ko so to Francozi videli so odnehali in Poljancem odpustili.- V Obrhu še danes pravijo oni jami "Francoska jama", vaščane pa dražijo sosedje z zbadljivko "Francozi".- Ko jo Napoleona zapustila bojna sreča 1813. in je izginila tudi Ilirija, jo Avstro-Ogerslca v kali zatrla vse, kar je francoska vlada dobrega zapustila, ker pač marsikateri francoski zakoni niso bili v skladu z nemškimi intcrc-si.- Kljub temu pa je počasi nastopala druga, popolnoma nova doba, doba narodnega_prebujenja, ki je niti stroga avstrijska oblast ni mogla zadržati. Tudi tu se opazijo sledovi tega novega gibanja. Ze 1.1854. se je ustanovila župnijam 1853. pa se je sezidala šola, seveda jo bilo. še vso strogo v okviru Avstrije, vendar so bili to prvi.znaki svitanja. Kakor vse pokrajine, ki so bile od Nemcev stoletja in.stoletja tlačene in pritiskane k tlom, tako se je tudi Bela Krajina šolo po svetovni vojni oddahnila in svobodno zadihala v ujodinjeni Jugoslaviji. Prvi pečetki šole. Z ustanovitvijo tukajšnje fare £c je 1.1857 ustanovila trivialna šola. Učitelj, ki je bil obenem organist.in ne zh ar je dobival plačo iz naslednjih virov s 12,4 gld. iz Matico Primičeve ustanove (graščak v Podturnu v Brezniku), 30.gld. oc. vsakg hiše in nekaj od krstov. Prvi šolski predstojnik je bil Janez Stular (župnik). Jeseni istega leta pa je nastopil prvi učitelj Jože Čerin iz Idrije. Poučeval jo v župnišču, stanoval pa v Obrhu,Zc naslednji leto 1.marca 1858. je bilo sklenjeno, da sc zgradi šolsko poslopje, ki bi naj bilo dogovotljeno v 5 mesecih. Z vso vnemo sta se lotila dela domačina Jurih Špehar iz Belc j ega vrha in Janez Rožič iz Dragovanje vasi, ki sta v ta namen nabrala 3655 gld. 64 kraje., vse melo pa je stalo le 2179 'gld. 13 krajo. Z dolom su je tako-j pričelo in novo poslopje je bilo zgrajeno po istega beta 1858. Posebno se je šolstvo pevzdignilo, ko jo bil tu župnik.Janez Volčič, pisatelj in pesnik. (2 njegovi priložnostni pesmi sta vpisani v kroniki tule. župnega; urada). Skrbel je vsestransko za procvit šolo. Dota 1866. je razpiril solski vrt in uredil stalno učiteljsko plačo. 7. marca 1877- je bil ogled za razširitev v dvorazredno šolo. Z vkl ivč-:.uv"i io Gor.iii Del. Suhor j a v drngatuško občine sc jo namreč številu otr.,.- . . le. 2. j n mr'-:/-. 1878. seje odprla 2-razredna šola. Plačevanje v •. —UJ0 prevzel župnik. Peter Mohar« Od loto. Ib'.'^ - x6^ (. sc 30 vos c.r.;s del rilo mzsi ritvi iz dvcrazrednice na trirazrednicc. V svrho pridobitve nove učilnice so je šolski odbor posvetoval glede odkupa Zupančičeve hiše, ki pa ni odgovarjala potrebam. Hato so se 1.1834.vršila pogajanja za zgraditev novo šole. S posredovanjem araj.šolskega sveta v Črnomlju sc sc lločiii za zgraditev novega šclsgea po-on i n Leta 1885, ho bal postavljen temelj novi stavbi, delo jo hitro napredovalo in 13. okt' "era 1837. so. je pričelo sol skelete s slovesno otvoritvijo novo 3--razrcdm.ee. Otvoritev sc jo vršila s slovesno sv.mašo. slavnostni govor.na zbrano obcins je imel c.kr. okrajni g 1. .var Markij Gczzianij, za njim pa - 25 - ckr. šolski nadzornik.- Pouk v'ponavljalni šoli se jo vršil za dečko 4 uro, za deklice 2 uri. .. . .. . .< v;!.' oktobra 1893. s'e .je v stari šoli nastanila c.kr. orožniška postaja. . ' r .Lot-: 1905. so dragntuščani sezidali vodnjak prod šolo. Stroške je .trpel okrajni šolski odbor, ki je določil, da .je. vodnjak izključno le za šolsko deco in učiteljstvo. Domačini.sp pri zidanju pomagali, ne da bi sl smeli'pozneje lastiti kakršnekoli pravico do vodnjaka. 6> "novembra 1912«- se' je. v 3-ražrednici vpeljal.. ncobligatni nemški pouk. Že naslednje leto 1913. pa.v III. razredu in ponavljalni šoli neobligatni, 'kmetijski pouk. 2 3'.: j ulij.a 191,6. je zasedlo šolsko poslopje vojaštvo, klet pa je služila za jetnike; že 24.avgusta 1916. so bili odpoklicani na soško fKxnji fronte.29.januarja 1917. je potres poškodoval novo šolske poslopje. Z odlokom šbl.‘kvota v: Črnomlju se je v šolskem lotu 1918-1919. pouk v nemških posebnih urah opustil. Od leta 1887. dc 1925. je bila šola v Dragatušu trirnzrodnn. 5. julija 1925. pa je tukajšnji šolski odbor sklical seje glede razširitve šole v štirirazrednico... Občani sc. 'se odločno prc-tivili, češ, da potrebujejo otroke-za delo in pašo. Zato je 7. septembra 1925 posegla vmes oblast in ko je iz Črnomlja prišel odlok o razširitvi v 4-razrcdnicc, se je takoj otverila. V letu 1926. je vslcd prevelikega števila otrok.pri.vpisu v 1. razred dobil isti vzporednico .' '6 .marca 1928. pa petprazrednicc . (Nedelj, teč.ni bilo)V •' Postanek in razvoj faie. v ... P o "Stanc k in .razvoj, fare. je v zvezi z razvojem -župnije • in šele na Vinici 'in."v-Črnomlju. Za ustanovitev župnije s sedežem med Črnomljem in'Vinico., sc so vršila mnoga pogajanja in prizadevanja s strani'ljudstva, od 1, 1818 - 1854. Da se je končno fara-ustanovila je zasluga ljubi j . vladike: Antena Alojzija Wolfa',ki je za ustanovitev .fare in "dragatuške cerkve: daroval 30.000 gld. Grof Apfaltern' na Krupi pa je podaril zemljišče v skupni meri- 14-oralov 15p7 sežnjov. (zato. si jo za pokoj svoje duše izgovoril vsako leto okoli praznika sv.Alojzija maše).. Graščak s Podturna Matija Primic, pa je na svoje stroške; sezidal gospodarsko' poslopje župnišča,- a. župljani sc prispevali svoj 'del s tlako. Temoij-nl kation je bil postavljen'in blagoslovljen 17. septembra 1854. Le t a% 18 5'8. j 'e bila cerkev, popolnoma d:vršena. Fara jo d:bila od Črnomeljske "in viniške župnija te" vasi : .Tanča gora, Breznik, Sela pri Turnu, Podlog, Brdarci,- Šipek, Kvasica-, Prag-, vanjo, vas, Labina," Črešnjevec, Dragatuš ,• Pusti grad.ee, Obrh, /'‘erajc, Zopudje, Bulc ji vrh in Knežino. Prvi župnik je bil .Jano-z Suler, nate s: sledili : Janez Volčič, Grin, Tomazin., P.Mohor, Pavlin in.-Jože Ncvak. Med n-jim-i je pogrebno znamenit Janez Volčič, pašnik in pisatelj ter velik prijatelj in 'podpornik šole 7- . , Ostale, p družne cerkve.s, v Valvazorjevi knjigi 1.1680* . že vsj imenovane- T. so; : .sv.Trejiea v Dragatušu (no obstoja-več) Sv.Lovrenc v Obrhu ( bajb zidana že v poganskih časih),sv.Peter v Zapudju, sv.Ana v Hernjcu (1859 P g rola in ni bila vtič '.'postavljena; , sv.Helena na" Bolč jem vrhu, Vsi svetniki v Pustem gr.adcu, kapelica sv.Andreja v graščini v Turnu (ne obstoji, več), :s v ..'Anten na Goleku, v Dragovanji vasi sv-.0swald, sv.Tomaž na,Tančieri. 0 ustanovitvi zadnje pravi ustno ikro čilo takc-le:.V Tanči gori je toča 7 let, lete' za • lotom pot Ilci a vse pridelke. Zadnje leto pa je coL meseca junija zapadel sneg. Tnneani sc bili obupani in sc Oklenili, da sezidaj; cerkev. Na knjih in tudi ljudje sami sc nosili potrebni, materija! za zidanje.. Take - so' p: stavili . cerkev na čast sv.Tomažu in cd takrat riis : imeli več t likih vremenskih neprilikb-0' :-brški cerkvi pr.ip-cved.ujejo ljudje, da-je bil tam neke c neki kaplan, ki ni p.znal -koledar j rt.. Ker je bil' obenem- tudi kolar, si je pomagal, na- ta način,, da. ju izdelal vsak dan en; kole Mn ko jih je imel sodem, jo vedel," da jo nedelja. Nekoč pa se mu jo en. kolo izgubilo in zamešalo med trske. V nedeljo so prišli vaščani v cerkev. Mežnar je poklical kaplana, naj gre maševat. Kaplan pa se je protivil, češ, dar j s ni nedelja, ker nima zadnjega kolesa. Ljudje so se potem vedno bolj zbirali in kaplan je poslal mežnar-ja gledat, ali imajo ljudje čevlje "namazane" (osnažene - znak nedelje: )• Ko se je mežnar vrnil in povedal, da jih imajo, sta sklenila poiskati izgubljene ko..-: bele ko sta ga med trskami našla, je kaplan ve, j '. la je res nedelja in je odšel v cerkev, kjer so ga verniki nestrpno čakali. Znamenite osebnosti kraja.__ Med one, ki imajo za razvoj šole in kraja sploh največ zaslug in ki so vsled svojih posebnih dejanj ostali ljudstvu še do danes v spominu, je gotovo župnik Janez Volčič. Bil je pesnik in pisatelj in se je s svojimi deli proslavil tudi izven domačega kraja. S svojo vplivno besedo in materijalnimi podporami je ve-‘ liko pripomogel k napredku kraja. Kot domačina lahko prištevamo pesnika Otona Zupančiča, ki je sicer rojen na Vinici, a je svoja mlada leta preživel v Dragatušu. Oton Zupančič je ponesel našo pesem, nago besedo v svet in nam priboril prostor med največjimi sedanjimi pesniki svetovnega slovesa. Kot učitelj je v Dragatušu služboval 201et Franc Kavčič, rojen v Idriji 1. 1846. in še sedaj živi v pokoju pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Ta je služboval v Dragatušu 20 let in opravljal cerkovniško in organistovsko službd. Veliko dobrega je storil za sadjarstvo in vinogradništvo. Narodne nravive in pripovedke. Pravljica o divjem možu nad Obrhom. V Selih no. Obrhom je nekdaj živel divji mož. Ljudem ni prizadejal nikdar nič žalega. Nasprotno, bil je nekak vremenoslovec in j j s svojimi napovedmi zelo koristil tamošnjim ljudem. Če je namreč nastopalo lepo vreme je prikolovratil nad Obrh in klical "Delaj, delaj!" in ljudje so hiteli opravljati poljska dela. Ko pa je zaklical : "Počivaj, počivaj!" so ljudje brez skrbi sedli, kajti nastopilo je slcbo vreme. Ker se jim pa nikdar ni prikazal-, so posebno ob zi^-k^n večerih ugibali, kako bi ga ujeli, in zmislili so se ! potočku, kamor si je hodil divji mož gasit žejo, so ro.Vsv^^i ccklje, ki so bile na podplatih namazane z lojem. Divji mož se je cokelj silno razveselil in takoj jih je pomeril. Tedaj so pridrveli ljudje, divji mož ni mogel bežati, ker mu je drselo. Ze so ga zgrabili, a takrat je strahovito zatulil in jim ušel. Od tedaj se ni nikoli več oglasil in ljudje niso več živeli v takem blagostanju kot do tedaj. -Ukleti zvon. V Pustem gradcu pri D- agatušu so v zvonik obesili nov zvon, Z njim ne bi smeli " ..niti tako dolgo, dokler bi ne bil^ krščen. Nekega večera * . so šli fanti" —--eno zvonit za poskušajo "Zdravo Marijo". Jrugo jutro zvona ni bilo več v zvoniku, ponoči ga je odnest . hudobni duh - Še sedaj se v kamnu pod zvonikom poznajo s"-do/x njegovih stopinj, ko je z zvonom^skočil z vrha zvonika na tla. Gr dčani so v strahu radi nesreče šli iskat zvon. Našli so ga v tol. .mu ped mlinom na ^erajčici. Sli so domov po voli in voz, da ti potegnili zvon iz vode in ga odpeljali nazaj v cerkev. Ko so se spravljali na dalo, se je neki stari možak spomnil, da mora pri takem delu biti vse tiho in je skrbno zabičal zbranim vaščanom, da ne sme nihče glasno spregovoriti, dokler zvon ne bo na starem rneptu. Srečno so zvon navezali na vrvi - 27 in ga potegnili na breg. Ko so ga možaki zagrabili za spodnji rob, da-ga ' dvignejo na kola, vzklikne mlad gospodar-: "Ha jd, pomoz Bože! ,t :-Fri teh besedah se ..prevrne- zvon nazaj v vodo in se pogrezne na dno ^tolmuna, -da ga 'vaščani niso nikdar več videli. Tako so Gradčani• zapravili zvon'.po svoji'neumnosti.- (Zapisala Rogina Danic a "Iza.Gor . Suhora)■ Pripovedka o pastirju. 'Bilo je" ' onega leta, ko je pšenica obrodila kot grah debelo zrnje. Neki pastirček je v družbi tovarišev pasel v dragi čredo .. ovac. Igrali so se razne p-stilske igre in so sc že vsega naveličali so odločili, da bodo naredili apnenico. Hitro so nagnali ovce, na kup, okoli njih pa so napravili velike slamnate kopice. Ko je bilo, vse pripravljeno so kopice zažgali. Slama se. je vnela, nastal ;je močan-ogenj,j v katerem so tudi vse ovce zgorele . Zaman je bilo kosanje neprevidnih - pastirjev, bilo je prepozno... Tov riši so še razbežali domov, pastirček pa je ostal sam in bridko.k jokal. Domov se ni upal, ker je vedel, da ga Čaka težka kazen. Ker se je bal teme in samote, sc je skril v neki. skedenj.'Tam so bili postavljeni kranjiči za čebele. Zlezel je-v enega izmed njih in kmalu zaspal. Kar naenkrat ga jecprebudilo polglasno šepetanje in spoznal je, da so prišli rokovnjači po med. Težkali so kranjiče .drugega za drugim,'naposled tudi onega, v katerem se je skrival deček. Ker je bil kranjič nenavadno težak, so ga na nosilih takoj odnesli. Nesli so ga do neke jaso,. kjer,; . so ostali roparji - bilo jih je še 30.- že spekli celega vola. Do šle c a sta postavila plen na tla in začela se. je. gostija. Pili in jedli so, da je bilo - j5- Na koncu so si zaželeli tudi medu. Takojx so prinesli ukradeni kranjič, -ga odprli in ostrmeli. Iz njega so mesto medu potegnili dečka,’ki se je od.strahu tresel po. vsem telesu. N:, j prej so ga hoteli usmrtiti, potem .pa so ga r.a$ši zaprli v prazen sod in. odšli. Deček je v srcu neprestano prosil Boga pomoči in nazadnje - sam ,ni vedel kadaj - zaspal. Bila je še tema, ko se je zop^t zbudil. Skozi odprtino za pipo' je videl, da se z ostanki jedil mastijo volkovi. -Zdajci mu je šinila rešilna misel v glavo. Ko sc' je' eden- izmed volkov približal s zadnjim dolom.sodu, ga je deček skozi odprtino bliskovito zgrabil za rep.. Preplašeni volk je zbežal po. strmini navzdol in od velikih .sunkov sc- je sod naposled razletel. Deček je bil rešen. "Urnih nog ... jo je popihal domov. Ko šo doma izvedeli,.. koliko je pretrpel, se. .-mu tudi kazen odpustili.— 000O000 . GREJAN SIMONA. Drago . Kako uprava školc ne respolaže nikakvin istorijskim dokumentima o razvitku kraja, to jo nemoguče dati tačne podatke, Po svoj prilici kraj je postno u' 18. vijeku, kada je stvarana i Vojnička krajina c-ai ovoga kraja su Uskoci, ko ji su pred navalom Turaka po padu Bosne i -Ciisa prešli u Austriju. Car Josip i Marij a^Terezij a, pošto su Uskoci lili rutohoran narod, naselili su ih u Zumberačke goro. Plemena Damjanovič i Sclakovic - vccinom svi Hercegovci, dobili su zemljište gde jo danas škola. Pošto je ovde zemljište kraškog porekla, to su u mjestu i nekoliko krnskih draga, koje su sc usled eruptivnog srozavanja zemljištn napravila. To je po mom mišljenju i sam kraj dobio ime Drago. Selo je u podnožju brega Griča ogranka planine Okljuka, koje je zatvorcnc sa tri strana brežuljcima, a otvoreno jo k jugo-zapadu, pa su se po svoj prilici ova dva plemena tu i naselila da bi bila skrita pred napadajima o Turaka. Pleme Popoviči nasolilo se je sjeverno od Draga pa je i samo selo po plemenu dobilo ime Popoviči. Ti su se isto dosolili kad a' i o vi u Dragama. Stanovnici oba sela bili su pravoslavne veroizpovijesti, ali su docnije pod pritiskom katoliške crlcve pounijnčeni. 0 torne opširno piše dr.Mirko Popovič u knjiži "Žumberački dijalekti". Škola je ustanovljena 1897. godine, a ustanovic ju je g.Mirko Golcš tadanji župnik u Dragama. Prema letopisi! kojoga je pisac g. Golcš, tadanji župnik j nanjesni učitelj, kaže- "Kako je bio stari župni stan gotova ruševina, to se god.1895• radilo da se napravi novi župni stan, a da sc u župnem stanu napravi j. jcdna cveč a soba, gde če se poučevati djeca iz Draga i Popoviča. Godine 1897. napravljen je novi stan i cveča soba u mjestu gde su se u njoj poučevala d ječa sve do 1938.godine. 1938.godine škola je preneta iz župnog stana u privatnu kuču br.13• Poneta je usled toga što je došlo do nesuglasicc izmed ju upr.župe i mje sneg odbora pri sestavljanju "najemne pogodbe". Sada se radi živem parom da sc sagradi škola za kcju je več jedan dio zemljišta otkupijen, a koje je odobreno pc komisiji kr.banske uprave u Lj’blioni dne 24. maja 1937.god. Prva crlcva sagrad j ena od -drve ta posvečena je Rod jen ju presv. Bogorcdice. Sadašnju su gradili 1914-1923• god. Prije je crkva pripadala parohiji u Radat ovičima. Samostalna parohija postala je tok u početku 19- stolječa. Ob uka u školi vrši se na srpsko - hrvatskern jeziku. MILIC MIRO. _ o o D r a š i c ± . Splošni pregled šolskega okoliša Drašiči. Že po reliefu'pokra jitie lahko sklepamo, da "bo zemljišče vaščanov razrc.jeno po za-selskem tipu. In ros so posamezno parcele zelo majhne, nepravilno 'oblikovano-1 in silno raztresene. Očividno • so te majhne parcelo nastale z razkosavanjem večjih kompleksov ob delitvi dediščine.■Vendar nam pogled na francijski kataster-iz leta 1824. razodene, da je bila že pred stoletji ta razcepitev, v glavnem dovršena; ni namreč bistvene razlike med velikostjo po-., sestev sedanjih vaščanov in med vaščani iz leta 1824. Podrobnejše 'premetrivanje tega starega katastra.pa nas vodi dc nekaterih zanimivih ugotovitev. Tako opazimo, da si parcele posameznih kmetij slede v- večjih kompleksih v istem vrstnem redu kakor njihova hišne številke. Ti zemljiški kompleksiso nekod očevidne pripadali eni sami enotni posesti, tako moramo n.pr. v Gorenji vasi grupirati v ene tako velike starodavne kmetije hišne številke 1 - 11 tor 45 - 47 v drugo pa hišne štev. 12- - 19 ter 59 - 54 in 50. (Pripominjam, -da so pri obeh skupinah nizke' hišno številke na levi strani ceste, visoke pa na desni strani. ceste')1.’ V Dolenji vasi v Blaževi vasi ter nekdanjih matičnih kmetij ni mogoče tako jasno sest"viti. V splošnem pa bi mogli sklepati, da so se vsa današnja posestva, razvila iz kakih 4 do 5 kmetij. Morda je bila vsaka teh velikih kmetij v tistih starodavnih časih last zadruge-, ki jo je'skupne obdelovala. To bi bil: treba seveda zgodovinsko.preučiti. Neko vmesno stopnjo med prvotnimi’ in sedanjim stanjem nam izpričuje .metliški urbar iz lota 1610; v njem jo vpisanih le 24 kmetov, tore-j skoro polovica manj kot v letu 1824, ko je živelo. vvDrašičih 46 posestnikov in 6 bajtarjev. Posestva so sc trgala in krčila pač radi delitve zemljišča med- rodbinske člane. Če si ogledam., imena posestnikov v katastru iz leta 1824 opazimo, da‘nesi več zaporednih domačij isto rodbinsko ime; tako sc hišne številke 5, 4'in 5 pripad ale Kas tolčem, 14, 15> 16 in 17 Simoničem, 55, 5'4, 55 in 56 Petrašičem itd. Pri tem je-tudi zanimivo, da je imele v letu 1824, več posestnikov mnoge skupnih, še nerazdeljenih parcel (n.pr. hiš,štev. 2 in 5, 7 in 8, 9 in 10 itd.) Bile sc v skupni posesti tako njivo kakor tudi druge kulturo. Omenil sem že, da je bila cepitev zemljišča v letu 1824 v glavnem že dovršena. Tako je n.pr. posestvo h. * št.16, ki' je. meril: 2 lia 87 a 10 mr, bilo že tedaj sestavljeno iz 78 c katastru vpisanih parcel, združenih v 25 malih parcelnih kompleksov. Posestvo h.št. 45 je obsegale 71 parcel v 42 malih kompleksih, meril,- pa skupno le 6 ha 86 a 85 m”.• Nadaljevale pa se je kesanje posestev tudi že v zadnjem st lotju, saj je danes v vasi 5 družin več, kot jih je bilo 1. 1824- To poslednje kesanje pa- je prizadelo le nekatero p:,sesti v tem, ko so se druge v tem času celo razširile. Take v zgoraj omenjeni drugi skupini posestev iz G renje vasi n.pr. cel opazimo, da se jo’ teh 14 posestev z nekaj nad 80 ha zemlje skrčil na enajst kmetij, ki pa posedujejo sedaj 87 ha zemlje. (Tri kmetije h.št. 13, 19 in 59) so torej izginilo, njihov posest pa s' vpckupili sosedje.(H.št. 39 se jc leta 1905 izselila v Ameriko).Če pa se že obseg poedinih vsaj bistveno ni iis pr omenil sc je pa vendar razmerje med p c edinimi kulturami predrugačilo. Leta 1824. je bilo neprimerno več zemlje zasajene s trte nego danes. Take ima n.pr. posestvo h.št. 12 sedaj 25 a vinograda, leta 1824, pa ga je imelo 1 ha 25 a.Posestvo h. št. 17 ima sed j 46 a trt j a-, preje pa je imelo 85 a. Skupne je imele prejo 14 posestnikov omenjene druge posestne skupinev9 ha 58 a vinograda, sedaj pa ima 11 posestnikov 4 ha 55 a. levprecnc ima torej en posestnik tega zemljiškega kompleksa 41.5 a vinograda. V lotu 1824. pa ga'je imel 68.5 a. Obseg vinogradov se jo kasneje zmanjual v dobtiobit njive in travnika, sadcvnjakov, pašnika in gozda, pa s imeli posestni.:! pred 100 leti prilično prav tolike kot sedanji. Zmanjšanju vinogradniškega areala je kriva največ trtna uš, ki se je pojavila v lotu 1887- ter uničila do leta 1893. skoraj vse vinograde. (Kronika drašičke šole pravi: Trtna uš se je pojavila 1. 1877- in je trajala dc 1. 1893-) Po tem letu so jih začeli zopet obnavljati a prvotnega dbsega pa niso dosegli. Prvotne matično kmetije, ki naj bi jih bilo kakih pet, so bile seveda obsežne, 'kako ju n.pr. prvotna kmetija druge skupine posestnikov iz Gorenje vasi obsegala kakih 80 ha. Za eno družino je bilo tolikšno posestvo znatno preveliko in je bil naj-brže le manjši del ^osestva obdelan, če pa privzamemo že izročeno domneve c zadružnih kmetijah, se nam njihova velikost ne vidi prevelika, z:; vso izrabe zemlje. Vsekakor so se take velike kmetije sprva brez škodo mogle deliti, bilo na družinske člane,bile na posamezne zadružne celice oz.družine. Po več generacijah pa sc se razdrobile v današnje majhne, raztreseno parcele, ker pokrajinski relief ni d pustil, da bi se posestva delila v zadružnih kosih. Obdelovanje današnjega raztresenega zemljišča- je vsekakor dokaj otežkcčenc in neracijonelno. Vas Drašiči stoji na obronkih mctliško-črncmeljskega gričevja, ima vinogradniško loge ter luži v višini 260 m nad morjem. Vas ima predvsem ctcestni gručasti značaj, t.j. da so razteza cb banovinski oz. občinski cesti le par hiš, ki so v spodnjem koncu vasi v gruči. Vas je raztegnjena od km 5-5 do 6 lem banov, ceste in 0.5 km cd obč .ceste. Vas sama sc deli radi terenskih prilik. v 4 dele : 1. Gorenja vas, jr luži .b bonov.cesti in ima 31 hiš in 163 prebivalcev, 2. Dolenja vas, ki ima 24 hiš in 108 prebivalcev. Razvija se čbkeli cerkve sv.Petra, v podaljšku proti izhodu, 3* Kondija ali Blaževa vas ima ime po posestnikih, ki so se imenovali s krstnim imenom Blaž, ima 5 hiš in 25 prebivalcev. Leži cb obČ.peti, ki veže vas s sosednje višjo Bošnkcvc, ki je oddaljena 2800 m. 4. Zaselek Vinomcr, ki ima h.št. Drašiči 57 in 67, ima dve hiši in 15 prebivalcev. V tem zaselku je sedaj banovinske posestvo, ki obstoja iz leta 1935« Oddaljeno pa je cd vasi 3 km. V šolski okoliš pa spadajo še. sledc-čc vasi: l) Vas Krmačina, ki ima nadmorsko višino 200 m in je od vasi Drašiči oddaljena 2 km po ban vinski cesti pc bližnjici po 10 minut. Vas ima 12 hiš in 54 prebivalcev. Je "tip prave ebe^^tne naselbine. V sredi vasi ob b'n vinski Custi r leti zamašil odtok vode in je nastal moli jezero . večji kal, ki bi v slučaju -gnja zelo koristil vasi, pač p- je bil zelo nehigijeničen. Zate je higijenski zavd v Ljubiv pred loti to jczerce odpravil na ta način, da je napravil " .,r te ycde v 30 n nižje lužeči "Potok”. Del. je bile končane 1 ./37. Vas je n _voln pt pripoved vonju starejših domačinov na sledeči načir V ..1 bm čju so bili ne .:d- j 1-pi vrte.vi, last hrvat- skega vel" na T- uilča • Razni kamni, ki jih iz-r jej bb raznih pril jv " pri oranju, d c -.zujuj ., da da je theral biti tam ograjen vi', .z.lepe pristave. Tudi imena "Za vrtih", "Za vrtovi", "Na vrteh”, ki so bili znani še sedaj živečim vaščanom, dokazujejo, da jo bilo tam prej takšno gospodarstvo. Kake jo prililo do imena Krmačina, pa sedaj ni znano. V vasi sami je kapelica postavljena 1. 1910. Postavil je je takratni vaški starešina Prus iz h.št. 8. 2) Vas Ka™" .. juv n n-d” višine,- šteje le 4 hiše z 12 prebivalci. Cu teh hiš pa so oddaljeno od šolo dve po 3 km, dve pa sta več od 4 km. V oddaljenih prebivata v eni naseljena družina s Krškega polja, v drugi pa naseljenci iz Zunboraka (Uskoki), ki pa sc sc že popolnomappiisrdfillikkr je n in prilikam in navadam. Imena sama kažejo na doseljence (Magcvec, Gorenc).Zanimivo je pri naseljencu Magovcu iz Zuubcrka, ki ima edini v celem okolišu obzidano hišo nalile trdnjavi,kar pri .. s tal ih ni nikjer. 3) Vido si el v Vc vasi je oddaljena podružr. božja pot in je bila v 1 Cerkev, kakor je v sed 1830. in prenovljen kapelica. Zanjrv’" j, g. cevmi ir, sta' i pus :, 'a 18 hiš in 100 prebivalcev. Od . cerkev sv.Ane 10 minut, ki je znana ' ukradli so monštranco). i ,n st avljena v letu - -l ....... „v. s vala na tem mestu le majhna so na refektoriju okna prekrižana s knjigah vaške s r.seske e da ugotoviti, da je bila soseska "canovl jena 1. 1820 kač uri so se vodili do 1. 1889., nakar je prestala in se zoper pojavijo računi v 1. 1931• Za čas med to dobo pa ni nikjer zapiskov. V letu 1938, je >il postavljen pred vasjo križ, ki ga je pottavila vas, a leJ'i 1939• pa ja bil postavljen v fcerkvi kip lurške Matere Bož j c , 'rvi zvonovi so bili kupljeni leta 1887. ki pa so bili med vojno odvzeti. 4) Vas Železniki .leži v r^bri ood vinogradi. Šteje 11 hiš in 51 prebivalcev^ V v a*- i sta 2 mizarja, ki jih v ostalih vaseh ni. Vas je tipična obcestna na občinski poti. Nastanek vasi Prašiči, cerkve in šole. • Kdaj je vas nastala, ni znano. Po ustnem izročilu pa sta bila prvotno dva kmeta naseljena izven vasi, V letu 1773.pa je že bila postavljena podružnična cerkev sv. Petra. To dokazuje letnica na cerkvi, ki je bi]o nedavno odkrita in obnovljena. Cerkev ima tri oltarje in o-'- . led Vu jno so zaplenili 3 zvonove, katere pa so v letu 19.-i • nan j nabavili. V vasi obstoji že od davnih časov soseskina klet. V tej kleti se zbirajo vaščani iz vasi Drašiči in Kr” ...inc vsake leto na belo nedeljo k vaškemu obračunu. Vsak vaščan, ki hoče pristopiti k soseski, plača če je domačin eno "vedro■', če je pa tujec ali priseljenec pa dve "vedri" mošta kot pristopnino. Is soseskine kleti oddajajo "šelcutori" vino članom na posodo. K»r vzame vino, mora to vrniti v jeseni z moštom in to posojeno množino I1" ' obr^-M Če ne vzame celo leto nič, plača letno^ o1 m--’ o "ker-------•, . Ce je vzel manj ka- kor 10 "ferklov", plač, svoto, obresti in članarino, če pa je vzel 10 ali več "ferkl^ 1 pa plača le množino in obresti. Vse se pa še zaznamuje n- .vaše” ter tudi poten po njih pobira. Iz + nodkov pa vzdržujejo vaščani redno sledeče : 1' udružniČno cerkev sv.Petra ter letne zaobljubljene maše (l ' , 2) Sveče, ki rabijo v-cerkvi in pri mrličih na domu. 3) Prevoz mrličev iz vasi na pokopališče k Trem faram (5 km). Izredno pa podpirajo\razne druge potrebe v vasi. Učenci so do 1. 1079- hodili v šolo v Metliko. Seveda so ti bili redki, ker je bila vas oddaljena od Metliko 6 km. Zato je s-^ ~ - - la, da odstopi svojo hišo ua Šolo in ~ ■ . ... -lo. To so začeli predel avati in „ _ o ul a o tvorila v let” ~'75« F rvi učitelj je služboval le j mesece, nakar je z bole j m "-ar mesecev kasneje v Črnom 1ju. Drugi učitelj je bil - tem slu. ^ mestu 43 lot. Znamenitejši možje, ki so doma _ šolskega okoli: sa so . G.p .Avguštin Ko stele copat ."iški, g, Bajuk Mark.o , ban.s. jlski nau-- "1_ ^cmnonist in pevovod j Obe rman Matija., advokat v Bosni, g. Pečarič Marini župni.-:: na Lipoglavu etc. Zdi .-/Uv-vav" ■ -r jv v vasi je so prilično dobro. Izmed nalezljivih bolezni v.o . t v icozc v 1.1834.nekaj smrtnih žrtev. Drugače pa je pr c e.. ~ ' x”‘' rkuloze.. ^CG . Gradac . V 14. stoletju je bil zgrajen na kraju, kjer stoji še danes grad, v katerega so se zatekali prebivalci ob turških napadih. Leta 1850. so prizidali gradu še ostala poslopja. Prvi lastniki gradu so bili baroni von Gratzi in odtod je tudi nastalo ime Gradac. Baje je ležala vas prvotno na drugem kraju, kjer so danes njive, ko pa' je pogorela, so si prebivalci postavili hiše ob vodi, kjer so še danes. Grajski gospodje so imeli v Tropineku, kjer fctoji danes vodnjak, veliko železolivarno mn je moško prebivalstvo Gradaca- bilo večinoma uslužbeno v njej. Bili so to nemški naseljenci, odtod še danes imena Švajger, Stampohar, Lozar itd. Zelezolivama je bila 1. 1882. razpuščena in so odpeljali stroje na Štajersko. Grad je nato ponovno ^menjal lastnike (Grunvvald, Kunel, Mazelle), sedaj je last g. Šuteja. Šoloobvezni otroci so prvotno obiskovali šolo v Podzemlju, 1. 1909 pa je gradaška občina zaprosila za samostojno šolo. G.kr. deželni šolski svet je tej prošnji ugodil le deloma in je bila v Gradacu otvorjena vzporednica šole v Podzemlju za otroke 1, 2 in 3 šol. leta. Najela se je v to svrho soba v gradu. S poukom se je pričelo 14. februarja 1910. Samostojna dvorazf. šola pa je bila dovoljena šele z odlokom Min.prosv. O.N.broj 831714 od 26. 10. 1929• Izvoljen je bil takoj prvi šolski odbor, ki je nabavil potrebni inventar, najel za šolo primerne prostore itd. Otvoritev šole pa se je kljub vsemu zavlekla do 16.maja 1933. Razvoj kraja je pospeševala zlasti že omenjena žele-zolivama, v kateri se je izdeloval tudi vojni materijal za francosko vojsko. Delavci, ki so deloma stanovali po grajski poslopjih, so se po opustitvi tovarne večinoma naselili v kraju in s tem povečali število prebivalstva- Grad;sam je bil večkrat napaden od Turkov in tudi porušen, pa so ga vedno znova sezidali. Pri Gradacu je naselje Klošter, ki; je bilo bajč preje velje in je imelo velik samostan, ki pa je bil za časa Jožefa II. .'.opuščen, 'Odtod tudi ime Klošter. Stari prebivalci še danes kažejo kraj, kjer je stal šmarnostan. Gradac spada k fari Podzemelj . 0 kakih znamenitih osebnostih v kraju ni znano.Mnogo pa se omenjajo baroni Gušiči, ki imajo še dandanes v grajskem vrtu svojo grobnico. Zadnji baron Gušič je umrl v Novem mestu. Njegovi podložniki so ga v leseni krsti prinesli v Gradac. Tu • pa so ga položili v veliko kamenito krsto. Obe krsti sta vidni v grobnici še danes. Pripovedka o nastanku grajskega grba. Bilo je še v času, ko so še prihajali v naše kraje Turki. V grajskem s-tolpu so imeli zaprte gosi, redili so jih za Martinovo nedeljo. V stolpu je bilo' tudi polno podgan, Te so nekoč ponoči ščipale gosi za noge in gosi so glasno gagale, da jih je bilo čuti dalel po vasi. Tudi grajski hlapci so se prebudili, šli So gledat pred grad. In glej' groza .! Iz daljave začuje jo peket konjskih kopit. Takoj so vedeli, da prihajajo Turki. Hitro so dvignili most, zapahnili grajska vrata in se pripravili za boj-. Ko so prihrumeli Turki, so jih premagali. V grbu nad grajskimi vreti vidimo pa še danes v sredi gos, na obeh straneh pa podgani. Ljubič Vinko, šol .mpr,. Griblje ležijo na vigokk terasi iznad Kolpe, ko ravno prideš iz gorskega sveta in se spustiš v naplavljeno ravnino med ir-- - 'T- ■ 11v Ta naplavina se imenuje "Polje" in prebivat ,x -e ki jih je treba ločiti od belokranjskih "Poljancev' iz okolice Starega trga. Štiri važne ceste se križajovv vasi; ena vodi iz Karlovca preko Netretica in Podlipnika v Črnomelj in Kočevje, druga Griblje- Gradac -Semič - Toplice - Straža, in tretja iz Vinice preko Adlešič in Gribelj v Metliko in Novo mesto. v0d najstarejših časov je posredoval promet med Karlovcem in Črnomljem brod na Sračku, ki leži na hrvatski strani nasproti Gribljam. Ko je bila v začetku XX.stoletja frankopan-ska graščina Ribnik prodana in razparcelana, propal je tudi brod, ker se kmetje niso mogli sporazumeti za zgradbo novega. Od takrat so Griblje gospodarsko zahirale. Brod na Kolpi pod Gribljami je b.il v prometnem oziru zelo važen za razvoj in napredek vasi, ter vzajemnost življenja med belokranjskimi Slovenci in Hrvati. Pred 50. leti so včasih pripeljali prekupčevalci z živino ob petkih po tisoč in še več jarcev (kozlov) kupljenih na sejmu v ^arlovcu, jih preko Semiča in Ljubljane odpravili na Tirolsko. Nasprotne občinske uprave so opustile priliko, da Griblje obdržijo svojo važnost kot križišče prometa ter ni prišlo do zidanja mostu, ki bi bil tu prepotreben in najbolj koristen. Na račun Gribelj se je dvignil nekoliko bližnji. Krasine c in Adlešiče. Kakor se je čitalo v neki knjižici "Mamici", ki je ‘bila posvečena prvemu učicelju tukajšnje šole Petru Kambiču,se je kraj ‘Griblje večkrat imenoval Groblje. Dr.Niko Zupanič, ki nam je poslal mnogo gradiva za sestavo tega članka,. pa pravi, da pride ime od griba, greba (greda,kepa), ker je tam svet zoran in se poznajo "kraji in razori" v stelnikih in ložah iz davnih dni. Griblje, ki štejijo danes okoli 110 hiš in imajo preko 500 prebivalcev, so bile do 1. 1954. samostojna občina, pozneje so bile priključene za kratek čas adlešički, nazadnje v 1. 1936. pa gradaški občini, tako da so vsi belokranjski "Polj-ci" združeni v enem upravnem telesu. Gribeljci so v glavnem poljedelci in živinorejci, ki težko spravijo svoje pridelke v denar radi prevelike oddaljenosti od večjih kulturnih in prometnih središč. Hrastovih ali bukovih gozdov imajo zelo malo, zato pa več brez ja (šutinka), koder pasejo po letu svoje "blago" (govejo živino). Pridelajo veliko čebule, s katero zalagajo kočevski srez, jo vozijo v Karlovac ter se podajo na pot z njo prav do Vrbovškega proti Sušaku. Vinograde imajo na Plešivici (366 m) eno uro hoda od vasi, kjer črnina dobro uspeva, samo če ne bi prezgodaj trgali. Griblje so bile naseljene še v prazgodovinski in rimski dobi, ker so bili ob priliki zidanja šole odkopali razne tkzv. starine. V bližini cerkve je dr.Zuoanič odkril pod hišo Al.Novaka ^ a jja loki bivšega župana Štruclja se nahaja prazgouuvinska gomila, ki še ni prekopa, a. Prostor, kjer stoji šola,' je nekdanje rimsko pokopališče. To nam dokazuje dejstvo, da je sosed šole Požek Peter letošnjo pomlad kopal jamo, da bi zasadil češnjo. Pri kopanju je naletel na trd kamen, pokrov gomile, v kateri je videl razpadel lonec. Brezdvomno je na isti črti še več takih grobov. Do sedaj niso objavljeni nikaki dokumenti iz srednjega veka, kjer bi se imenovale Griblje, pač pa se omenjajo nekako 1.1524. v nekem poročilu o turških napadih, da ni tam ostal niti en plug, tako temeljito so turški razbojniki oplenili din opuarfcošili J epe " " • ^ ^ "os. Seveda so graščaki vabili begunce iz Hrvatske, da bi dobili tlačanov in bojnih ■ hlapcev za obrambo. To j e bilo v času največj ega prihoda turške sile, ki je hotela spraviti podse Hrvatsko in Slovenijo. Tedaj je padla Lika pod Turka, a Bihač se je boril na življenje in smrt, dokler ni podlegel h 1533. in z njim Bosanska Krajina, tkzv. "Turška HrVatska". Odkod so prišli v Griblje novi naseljenci ? Tega nimamo nikjer zabeleženo, pač pa nam to pove govor Gri-beljcev, ki je zlasti po tujem naglasu hrvatski, seveda po šoli. cerkvi in uradih danes precej izpremenjen. Gribeljci so.prišli iz Hrvatskega, ali ne iz krajev, kjer se je govorila štokavščina, ampak iz krajev,kjer se je govorilo kajkavski in morda čakavski. Sicer nam bodo povedala nekatera domača (vulgarna) imena domov in rodbin, odkod so prišli novoselci v Griblje po katastrofi 1. 1524. Na zapadni strani Dol.Gribelj je naseljeno več rodbin ž imenom Brine, ki stanujejo skupaj-(danes imenovano tudi Brinsko selo) razdeljenni po domeh.Verjetno izhajajo iz ene rodbine, ki se je razvila v bratstvo. Ti Brinei so brezdvomno prišli iz Brinja v Liki kot begunci pred turškim nasiljem. Pravzaprav bi se morali imenovati "Brinjevci’.' Na severni strani Dol,Gribelj stoji dom Šimcev, pri katerih se pravi pri "Jodbinjakih", ker je prednik teh Šimcev,ali pa nekdo od prejšnjih lastnikov prišel iz Udbine. Udbina pa je bila lahko Krbovska Udbina ali pa Udbina izpod Karlovca. V sredi Dol.Gribelj so Pezdirci s prišverkom "Loparci", ker so prišli iz Loparja v Hrvatskem Primorju. Istotako izgleda, da so i Papiči primorskega pokolenja. Za gribeljske Križag.e in Husiče se pravi, da.so turškega rodu t. j - da so bili muslimani,verjetno hrvatske narodnosti. Zupaniči sc se 1. 1873. priselili preko Krasinca iz Vranovič pri Črnomlju, a.zapisani so prvič v podzemeljski krstni knjigi 1680 1. Kakor vse kaže so prišli iz Dra-ganičev pri Karlovcu, 1-1630, ko so bili pregnani od grofov Borkačev (Erdody) iz Okiča, Turkov 'in cesarske vojske v Karlovcu. V prvi polovici XII. stoletja je bila sezidhna prva zidana hiša. "Ošlak", t.j. carinsko poslopje, kjer se je plačeval "Aufschlag" za preko Kolpe prenešeno robo. Ker leži vas čisto ob Kolpi so imeli na reki brod za prevažanje blaga iz Hrvatske in obratno. Ker tostran Kolpe ni nobenega mlina so ljudje že v tistem času vozili v mlin na hrvatsko stran. Zato pa so morali imeti od županstva posebno dovoljenje. S tem izkazom so se izkazali straži, katera jim je dovolila prevoz. Mitni ca, kjer se je pregledovalo blago, ki' je bilo namenjeno preko Kolpe, je bila Ožlakarjeva hiša, ki je še danes ohranjena prav taka, kot je bila takrat in je last posestnika Matije Brinca. Stražniki so -stanovali v prizidicu Štravsove hiše, ki tudi stoji še danes neizpremenjena in ima svoj posebni vhod. Imenovali so jo "kasarna". S tem imenom še danes imenuje gospodar sam in ljudstvo prizidke Štravsove hiše. Kasarna je štela 6-7 voja= kov (Grenzj/ger), ki so strogo nadzirali prevoz preko Kolpe, to pa radi tega, ker so ljudje vedno tihotapili in sicer največ sol, katera je bila na Hrvatskem cenejša kot pri nas. Ljudje celo prippvedujejo, da je nekoč, ko je Kolpa močno narasla in je dosegla izredno višino, nekdo z vrečo soli na hrbtu preplaval Kolpo in jo prinesel v Griblje. Stari Gribeljci se spominjajo dveh mitničarjev, zadnji se 'je pisal Vid Krischnitzki, katerega hčerka Ernestina je umrla 1. 1844. in je pokopana na tukajšnjem pokopališču. Na cerkvenem zidu je še ohranjena spominska plošča - napisana v nemškem jeziku. Krischnitzki je bil rodom iz Moravskega in je. užil ljudi čitati in pisati. V isti hiši je stanoval tudi "Aufscher" pozneje pa so v tej hiši izdelovali klobuke. Gribeljci so se bali ceste in so si postaviti hiše ob strani in na kupu proč is strahu pred hajduki in *landrovci". Največ' se pripsvod-iie o hajduku Joži Udmamiču, ki je že z imenom strašil ljudi orol 1 sredine XIX.stoletja. V šolo Griblje sta vsolani še dve vasi : Dragoši in Cekkiišče. Ime Dragoši i pvi ra najhrže od lege vasi, ker leži v lepi dragi ob Kolpi proti Adlešičem. Vas je selo majhna danes šteje 4 hišne številke. Na Cerkvišču pa so bile pred prihodom Turkov baje tri cerkve, od tod ime. Vse tricerkve pa so divji Turki pžžgali in porušili. Danes nima vas nobene cerkve. Prostor, kjer stoji danes šola,pje nekdanje rimsko pokopališče. L, 1887. se je kupila 2 a 66 m- velika parcela za zidanje šolskega poslopja. Prodal jo je stari Zupanič, kateri se je poročil z neko žensko, ki mu je prinesla za doto zemljo in hišico, ki je stala na sedanjem šolskem prostoru. Naslednje leto so začeli zidati. Kakor je razvidno iz kronike, je Učit. tovariš prinesel 1. 1885- dopis pod naslovom "Cesarjev dar", glaseč se : ”Nj, Vel. presvitli cesar je občini Griblje podaril 200 gld. za zgradbo šole. Tako so 1. 1888. začeli zidati na kupljenem prostoru. Poslopje je bilo slabo zidano in so ga morali že takoj v začetku popravljati. Prezidano pa še ni bilo. Ima še vedno eno učilnico. Za časa turških napadov so drli Turkov večkrat tudi skozi Griblje na grad Pobrežje v Adlešičih. Največja katastrofa je zadela ta kraj v letu 1524.,ko so jo Turki popolnoma uničili. Pred turškimi napadi so prebivalce svarili kresovi, ki so jih kurili na Kučarju pri Podzemlju, Takrat so uničili tudi že prej omenjene tri cer leve in na Cerkvišču. Vas ima podružnico sv.Vida, ki stoji na osamelem gričku v Sred.Gribljah s lepim razgledom na severni del Bele Krajine, na Gorjance in stan Upnik onkraj Kolpe. Ker je mali zvon iz XVII. stoletja, je verjetno tam stala cerkev ali kapela že takrat. I, V. Valvasor cmenj- v svojem delu (1609) cerkev sV.Vida (St,Vitu zu Grubi aoh) podružnico župnije sv. Martina v Podzemlju. Sedanja cerkev pa je zidana 1774.1. kakor je napisano nad glavnimi vrati. Pripoveduj je jo, da jo je dal sezidati Pobreški graščak, v čigar lasti je bila vsa zemlja od Adleši-čev do Gribelj. Podružnica je priljubljena božja pot Hrvatov, ki jo v velikem številu obiskujejo vsako leto na praznik sv. Vida. Cerkev je podružnica fare Podzemelj. Župnik Šašelj iz Adlešičev je bil dobrotnik naši šoli, kjer je podaril naši š&li za knjižnico g 5 K, Kolikor se zna ni nobena gribeljska družica šolala sinov razen Zupaničev, ki. je poslala na gimnazijo v Novo mesto 3 sinove : Nika, Mateta in Mihajla. Prvi je dosegel doktorat dunajske univerze, drugi je dovršil trgovsko akademijo v Pragi in je dal življenje za domovino kot srbski dobrovoljec, tretji pa je po gimnazijski maturi dobil mesto carinskega činovnika v Zagrebu. Izmed vseh je najbolj poznan dr.Niko Zupanič, bivši minister in sedanji ravnatelj etnološkega muzeja v Ljubljani. Stare in zgovorne gribeljske ženice znajo pripovedovati marsikaj zanimivega* Mdd drugim bi nam povedale tudi pravljico o zlatem teletu. Nekoliko niže od Gribelj proti Podzemlju leži dolina Mrzla draga. Od Gribelj do Mrzle drage imajo Gribeljci svoja polja. Tam ob Kolpi, kjer se na hrvaški strani nahaja vas Srbela, je zakopano zlato tele, katerega so zakopali stari Rimljani.. Pri obdelovanju polja lj-ri i° mnogokrat nalete na kak predmet iz starih Časov. Brezavomne je bila tam rimska naselbina. Njihctva bivališča, orodje „ orožje, posoda in vse, kar so imeli’, je zasula Kolpa z blatom in je tekom sto in sto let izpremenila svojo strugo. Ob najdbi takih predmetov je nastala med ljudstvom vera, da j c tam zakopan velik zaklad, kar imenujejo "zlato tele", Marsikdo goji željo, da bi na čudežen način obogatel, d bi dvigni.! ta zaklad. Dr. Zupanič jo la:! ponujal nekemu kmetu, na čigar njivi se je našlo največ or ko pan in, precejšnjo vsoto, da bi smel prekopati zemljo. Ker se je zdela kmetu vsota premajhna, je ponudbo odklonil in tako čaka sedaj "zlato tele" srečnega človeka, ki ga bo dvignil iz tisočletnega spanja. Druga pravljica sega v dobo turških napadov. Pri Cerkvišču je nekakšna podzemska jama - Jelena jama ime= novana. V njo se je bajč skrila pred turško drhaljo neka deklica Bara. Mimo je prijezdil mlad Turek in je božal svojo kobilico ter jo klical po imenu "Dora". To je slišala deklica v jami,-pa se je hitro oglasila • "Saj nisem Dora, ampak Bara!" Turek se je ustavil, ujel deklico in jo odvedel seboj. Draksler Iva, šol.upr. Laze. Ko je bila 18. 9• 1854. ustanovljena ljudska šola v Spodnjem logu v sosednjem kočevskem okraju, sc hodili otroci iz Laz, Hrelina, Vrta in Bilp v to šolo. V jeseni leta 1907. so bili ti kraji prešolani v Stari trg, ki pa je ustanovil ekskurendno aolo v Lazah in ji dobil prostore v hiši Rauha v Lazah št.2, kjer je še danes, so te vasice dobile šolo v svojo sredo in je bila tako prihranjena učencem dolga in mučna pot bodisi v kočevski Spodnji log ali pa v zelo oddaljeni Stari trg. Prvi učitelj'v Lazah je bil Kadunc Anton, ki pa ni dolgo ostal, ker so se učne moči zelo hitro menjavale, saj je bilo do leta 1933- na šoli 13 učnih moči. Zadnja, Juretič Branka je zbolela in bila prestavljena v Stari trg, dočim so učenci celo šolsko leto 1933/34 ostali brez pouka. Z odlokom kralj. banske' uprave dravske banovine v Ljubljani IV. štev. 3220/4 z dne 5- 10. 1934. je bila ustanovljena v Lazah .samostojna šola z enim oddelkom in nanjo zopet postavljena učiteljica Juretič Branka, ki pa je odšla 8. 12.1935.v Crikvenico, na njeno mesto pa je prišel Serpan Edvard, ki je poučeval na šoli do jeseni leta 1939, ko je odšel na dvoletno šolo za telesno vzgojo naroda v Beograd in je na njegovo mesto prišla Vrhovnik Nikolaja. Šola se še sedaj nahaja v privatni hiši in nima nikakega vrta, kar slabo vpliva na pouk. V letu 1939/40. ima šola samo 18 učencev, toča je šola v tem kraju potrebna, ker so Laze oddaljene od Spodnjega loga po strmi in slabi poti 5 km, do Starega trga pa 9 km. Proti Staremu trgu je posebnih do Dola ob K0lpi zelo slaba pot, vsa raztrgana od vode. Začeli so sicer še leta 1934. delati.tu novo cesto, ki bi bila za kraj pravi blagoslov, ker bi- tekla popolnoma po ravnini v ozki soteski, toda delo še vedno ni končano. V vasi, ki leži na sončnem pobočju je majhna podružnična cerkev. V faro spadajo Laze v Spodnji log, od koder hodi poučevat župnik v šolo verouk. V kraju je ohranjena sledeča pripovedka : Vrag in grof.__ Ob reki Kolpi leži mala vasica Bilpa. Na koncu vasi je majhno jezero in nad njim strma stena, V^njej so luknje, kjer danes gnezdijo jastrebi, netopirji in sove. V času ko so naši predniki delali še tlako v Predgradu, je bival v eni izmed njih sam vrag. Bil je strah in trepet,ne le vsej vasi, temveč tudi popotnikom, ki so prihajali mimo njega od Kostela ali Pol in jih nadlegoval. Vsakega je tako okamenjal, da z _ ^1' in hruškami vračal raj- ši po ovinkih domov. Nekega dne je prišel po dolini mimo grof. Tudi njega je sprejel vrag po svoji stari navadi s točo kamenja. Toda grof ni stesal, marveč se je prkkrižal in izmolil molitvico. Vrag pa je že od nekdaj sovražil križ in prav tako molitev, zato je zarjovel, da je odmevalo od sten daleč tja na hrvaško stran in ko se je grof drugič pokrižal, je planil is stene na kamen kraj pota. Zaiskrilo se je kakor ob streli, da so se vtisnila vražja stopala v kamen, planil je preko Kolpe in tam v bregu poruval vse drevje in ga po^ stavil na vršičke ter odvihral preko Hrvatske bogve kam. Še danes so vidne vražje stopinje, a tam kjer je pulil in lomil drevje stoji vas lamana draga - kdor ne verjame, pa naj pride in se prepriča na lastne oči ! Vončina Drago. M a v rle n . Dokumentov, iz katerih bi mogli ugotoviti, kdaj in kako je kraj nastal, ni Ljudje tukajšnjega šolskega okoliša tudi niso ničesar zapisali Šolska kronika pa vsebuje le podatke od 1. 1919. dalje. Prejšnja kronika je ob prevratu izginila z drugimi dokumenti *rred iz šole. Tudi v "Kroniki mesta Črnomlja in n.iega župe1 ni najti napisanega ničesar o prvih početkih kraja- Vstaje le nekaj poznejših podatkov o kraju. Župni urad ima kroniko le od 1. 1750 dalje, ker je drugo uničil požar. Postanek imena kraja Mavrien ni znan. Mnenja so različna. Nekateri trde, da je nastalo ime po besedi "Mavre” t.j. neka vrsta krav, ki so jih pasli po tukajšnjih pašnikih. Nastal pa je kraj še pred letom 1574• ker se omenja v kočevskem urbarju iz 1. 1574. v zvezi z Bistrico,Strašnim vrhom in Dobličko goro. Ime Struni vrh je dobil kraj, kakor pravijo ljudje, po straži, ki j” času turških napadov na njihov prihod. Kočevarji pravijo kraju Strassenberg, kar bi pomenilo hrib s cesto. Bistrica ima ime po rečici Bistrici, ki je pa poniknila, o čemer priča struga, ki se da ugotoviti. Dobliška gora nosi ime po kraju Dobliče. Prvi početki šole. Šolska kronike, ki bi nudila o tem najtočnejše podatke, ni. Izginila je ob prevratu. V "Kroniki mesta Črnomlja in njega župe" je napisano, da je 1. 1877• osnoval nemški "Schulverein" na Mavrlu, tako se je kraj takrat imenoval, privatno šolo. k-* J -w, v privatni hiši in ka- tere ruševine so še ctanes vidne na j^xxi».ioai^hiš± desni strani ceste, par sto korakov od šole proti Črnomlju. Pozneje je bila šola nastanjena v hiši, kjer je sedaj gostilna Jelen. Tu se je vršil pouk približno eno leto. Leto 1882. se je otvorila redna privatna nemška šola na Maverlu. Ustanovil jo je na svoje stroške nemški "Schulverein". V to gvrho je bilo kupljeno poslopje, kjer je šola še danes. Bilo je prvotno zidano za gostilno. L. 1912< pa je bilo prenovljeno in predelano tako, da povsem ustreza šoli. Takrat je obiskovalo šolo okrog 65.otrok iz Mavrlena, Bistrice, Dobliške gore in Strašnega vrha. Šola ima tudi svoj vrt. Vplivi, ki so ovirali ali nospesevali razvoj kraja. Ugodno podnebje in lega, ki je prikladna za vinogradništvo, sta bila pogoj, da je kraj nastal in se razvil. Ne samo prebivalci tukajšnjih vasi, ampak tudi prebivalci iz notranjosti kočevskega ozemlja imajo tu svoje vinograde. Kraj je na meji kočevskega ozemlja in izrazito narodnostno mešan. Večjih ovir, ki bi ovirale razvoj kraja, ni bilo. Tozadevnih virov ni na razpolago. Ker spada kraj v okolico Črnomlja, mu najbrž ni bilo ^.prizanešeno, da bi ga Turku ne pustošili ob času napadov jaa Črnomelj in Belo Krajino. Kgt pravi pisec v "Kroniki mesta Črnomlja in njega župe" je bil Črnomelj po naravi utrjen in obdan s skrbno zastraženim obzidjem, Turkom nedostopen. Toliko več pa je pretrpela župa in župljani, nad katerimi so stresali jezo radi nepremagljivega mesta.Beta napadov na Črnomelj veljajo tudi za njegovo okolico. Prvi napad na Črnomelj je bil 1. 1408j dalje še leta 1469, 1470, 1471, 1474, 1475, 1477, 1491, 1511, 1522, 1523, 1527, 1543, 1574, 1559, 1575 in 1578. Vseh teh napadov so bili več ali manj deležni tudi tukajšnji kraji. Koliko so vplivale druge dobe, kot n.pr. francoska doba, ni mogoče ugotoviti. E.- 1890. in 1893* je uničila trtna uš skoro vse vinograde. ljudstvo je bilo popolnoma obubožano in se je trudoma selilo v Ameriko in drugam. Drugih večjih vplivov, ki bi ovirali ali pospeševali razvoj kraja, ni bilo. V narodnostnem ozmru se vodi več ali manj prikrita borba za nadmoč ene ali druge narodnosti. Postanek in razvoj fare. Vsi kraji, ki spadaj o v tuk. šolski okošiš, so že od nekdaj spadali pod faro Črnomelj, ki je bila ustanovljena 1228. leta. V tem okolišu sta dve podrušni cerkvi: sv. Vid in sv. Miklavž. Cerkvica sv.Vida v Dobliški gori je bila dozidana 1. 1824. Staro, ki je stala streljaj od sedanje na zapadni strani, so porušili. Stala je na ovinku poti, ki vodi od ceste k cerkvi. Cerkvica sv.Miklavža v Strašnem vrhu je starejša. Ustanovil j ena je bila pred 1. 1526, ker jo takratni črnomaljski župnik še imenuje v svojem seznamu. Znamenita posebnost je njen slikani strop. Cerkvica sv.Mriža, ki stoji na hribu nad Mavrlenom, na moj-* " -/skega in črnomaljskega okraja, spada tudi deloma pod Črnomelj. V njej mašuje ob nekaterih prilikah duhovnik iz nčiprivnika v nemškem jeziku, nekaterikrat pa duhovnik iz Črnomlja v slovenskem jeziku. Narodne pravljice in pripovedke. 0 nastanku cerkvice sv.^riža prippvedujejo tole :_ Nedaleč od mesta, kjer stoji današnja cerkvica, je na vzvišenem mestu stal grad. V njem je živel graščak, ki je imel dosti hlapcev. Eden izmed hlapcev mu je pasel ovce. Ko je nekega dne gnal pastir ovce na pašo, so vse,ovce na mestu, kjer stoji danes cerkvica, poklelmile. Pastir jih je gonil a ovce se niso premaknile. Ko je videl, da nič ne opravi, jih je pustil. Sele čez nekaj časa so ovce same vstale ih šle dalje. Istotako se je zgodilo tudi, ko jih je pastir vračal domov. To se je dogajalo večkrat. Ko je pastir pravil to stvar graščaku, ta spočetka tega ni mogel verjeti. Da bi se prepričal o resničnosti pastirjevega pripovedovanja, se je nekega jutra napotil z njim. Ko so ogce prišle na omenjeno mesto, je graščak videl, da je pastir govoril resnico. Pastirja je bogato nagradil. Na mestu, kjer so ovce pokleknile, pa je dal postaviti cerkvico na čast sv.Križu. Cerkev so pozneje povečali in tam stoji še danes. Blizu cerkvice sv.Miklavža je bil grad. Nekega večera se je vračal po cesti iz Strašnega vrha proti Črnomlju delavec, ki je delal v tem kraju. Iz omenjenega gradu je videl prihajati dva bela konja, ki sta vlekla voz. V vozu pa je sedel nepoznan človek. V Bezgovcu, nedaleč od gradu, ga je voz dohitel. Neznani tujec, ki je sedel v vozu, je povabil tega delavca, naj prisede. Ko se je odzval vabilu, ker je bil utrujen in se je hotel vzpeti na voz, je opazil, da so bili v voz vpreženi mesto konj ljudje. Prestrašen je zakričal : "Kaj mučite uboge ljudi". Tedajci je nekaj počilo, voz je zgrmel po klancu navzdol in kar po zraku splaval čez Lahinjo pri Črnomlju, kar je v gnozi vi so odkrili predzgodovinsko naselbino, na višini južno od mesta ob cesti proti Kolpi pa veliko rimsko grobišče. Predzgodovinske gomile so našli tudi na Ivanetičevem vrtu in na graščinskem vrtu ter njivah. Tod mimo je vodila rimska cesta. Nekateri starinoslovci menijo, da je bila blizu Metlike - na Hrastu - za časa Rimi janov rimska postaja "Crocio". Vendar niso vsi enakega mnenja. Pač se najdejo še sedaj po okolici spomeniki iz rimljanske dobe. Najvažnejši spomenik v tem oziru je Mitrov oltar v Rožancu pri Črnomlju, ohranjene plošče z latinskimi napisi, rimski novci in kamni. Vse te najdbe nam sicer pričajo, da je bil ta košček zemlje gosto obljuden, vendar na teh tleh za stari vek niso izpričana ali dokazana večja naselja. Zgodnji srednji vek . Za časa preseljevanja narodov, ko se je valilo eno ljudstvo za drugim z vzhoda proti zahodu v osrčje Evrope, je bila Bela krajina ( s sosednjo dolino Krke) važna prometna vez med Podonavjem in pokrajinami ob zgornjem Jadranu. To vez so Rimljani z izgraditvijo nekaterih izbornih cest še zboljšali. Te rimske ceste so tudi v srednjem veku služile prometu in ob njih so začela rasti mesta. Vendar pripada Bela Krajina k onim pokrajinam, v katerih se mostne naselbine niso ohranile iz dobe rimske nadvlade, temveč so nastale šele v srednjem veku. Prihod in naselitev Slovencev. Ko s o se naši predniki v VI. in VII.stoletju po Kr. naselili na .današnjih slovenskih tleh, so morali spočetka priznavati nadoblast Obrov, ki jo je zamenjalo gospodstvo Frankov. Z nemško nadvlado so naše pokrajine doživljale tudi večkratne upravno- teritorijalne izpremembe, iz katerih so sčaso-•. ma nastale one zgodovinske slovenske pokrajine, znane pod imeni : Koroška, Kranjska, otajer ka, Goriška, Trst in Istra. Naša Bela Krajina, ki je sVoj čas kot mejna pokrajina bila del Velike Karantanije, je kasneje pripadala k Savinjski marki in zatem dobila naziv Metliška marka ali kratko Metlika. Imenovala se je od nekdaj Marka, t.j. mejna pokrajina ali slovenska marka, "pa tudi hrvatska marka ali ogrska marka, pozneje pa metliška marka. Frankovska oblast je imela-tukaj svojo skrajno jušno točko. Dotično združeno ozemlje je tvorilo "slovensko marko". I.V. Valvazor omenja v svoji "Vojvodini Kranjski", da je bila to "slovenska'marka", ki se je raztezala med Kolpo in Krko. Ta marka "Slovenska (Windische) marka", je imela tudi svoj ščit "sothanen Kessel" - vvorinnen Kas und Schotten ge-macht werden". Državica Ljudevita Posavskega«____ ki se je uprl Frankom leta 819, je obsegala mogoče tudi ozemlje tostran Kolpe - Belo Krajino. 1. 1200 - 1500. Približno med leti 1200 - 1500. se je za našo slovensko zemojo razvila dolgotrajna borba med raznimi velikaši. Med njimi je poleg patriarhov iz Ogleja, Spanheimovcev in Viš-njegorcev treba omeniti še Celjane, goriške grofe in Habsburžane, ki so od konca XIII.stol. dalje hoteli za vsako ceno ob vzhodnem robu Alp ustvariti svojo novo oblast in preko naše zemlje prodreti na Jadran. Leta 1555. se je ta tekma tudi odločila v njihovo korist- Vprav to obdobje borb za našo zemljo pa je obenem čas nastanka naših mest. Vzroke za njih ustanovitev moramo iskati v prvi vrsti v politično - gospodarskih težnjah posameznih velikaških rodovin, ki so si ob geografsko ugodnih in prometno važnejših krajih hotele zgraditi novo cpor/lšča svoje moči. V XV.stoletju pa je pospeševala nastan k naših mest tudi skrb za zgraditev utrjenih položajev pred turškimi naval1- Izbira kraja za ustanovitev tržišča ali mesta in strateško- obrambni oziri so pri večini naših manjših mest, posebno pri dolenjskih, ustvarili poseben tip mestne naselbine, ki ga označujemo po dr. Jožetu Rusu kot mesto na pomolu, kar pomeni mesto, ki leži v ravnem dnu kotlin, boli ali manj ob-" dano s prirodnimi jarki tekoče vode (Metlika, Črnomelj, Kostanjevica, Novo mesto), ali pa mesto na bregu reke ( Krško) ali gorskem obronku (Višnja gora). Zgodovinski razvoj Metlike. V srednjem veku se je razvila prvotna metliška naselbina v ravnini ob potoku Metličici, v bližini sedanjih Rosalnic. Koče Metličanov so bile lesene in ometane z blatom. Iz strahu pred napadi sovražnikov so prebivalci to staro' Metliko zapustili in se naselili okoli metliškega gradu, ki je bil tam, kjer sedaj stoji mesto. Zaradi večnih sovražnih napadov so prebivalci obzidali mesto z obzidjem. Obzidje je imelo hodnike in line žd branitelje. Utrjeno je bilo s stolpi. Kjer stoji Bakovni-kova hiša, je bil stolp, ki ga je še dandanes videti. Grad je imel tri stolpe.. Med hišo ,v kateri je nastanjen urad občine Metlika okolica in Fuzovo hišo so bila glavna vrata, na komendskem dvprišču pa stranska vrata. Ta vrata je čuval čuvaj noč in dan. Mestna vrata so bila vdelana v rezano,kamenje in okovan ara z železom. Zaradi večje varnosti so jih tudi od znotraj zaklepali z močnimi v zid vloženimi zapahi. Kdor je hotel v mesto je moral skozi ta vrata, katera so ponoči zapirali. Mesto je bilo obdano z jarkom. Vanj so napeljali vodo. Na vzhodni strani gradu je bila največja strmina. Gez jarek je bil napravljen dvižen most, katerega so v nevarnih časih dvignili in pritisnili ob koncu pred mestna vrata, to tem dvigljivem mostu so hodili v mesto in iz mesta. Na Dragah, StrnišČu in Hribu takrat še ni bilo hiš. Kdaj so se postavile v Novi Metliki prve hiše in kdaj je bil sezidan grad, se ne ve, gotovo pa grad popreje kot cerkev. Vzdrževanje mestnega obzidja je stalo mnogo truda in denarja, zato.-ga niso radi razširjali. Vsled tega je bil prostor pičlo odmerjen in hiše so stale tesno skupaj, ulice so bile‘ozke. Hiše so bile ponajveč zgrajene iz lesa in pogosto krite.le z deskami in slamo, zato so bili meščani' v večnem strahu pred ognjem. Mestni sodnik je moral večkrat na leto pregledati dimnike in odrediti potrebno popravo. Od kje ime "metlika" ? Ime prvotne metliške•naselbine bržkone ni bilo Metlika. To ime je nosil grad, ki je bil tam, kjer sedaj stoji mesto in okoli katerega se je začelo naseljevati ljudstvo iz starega mesta. Naselbina je vzela ime po gradu Metlika. Ime "Metlika" je staroslovenskega izvora. Grič, na katerem.je stal grad, je bil posejan z belim kamenjem, podoben snežnim zametom in imenovan v staroslovenščini "metel", beseda je od glagola "ek. s ti - snežiti". Nekdanji gospodarji našega mesta. V srednjem veku je prvotno slovenska meja ali marga pripadala Hrvatski in po letu 1102. Ogrski. Sofija,hči ogrskega kralja Bele I., je prinesla slovensko marko kot doto svojemu možu, kranjskemu in istrskemu grofu Ulriku I. Od njegovih sorodnikov so jo prevzeli b začetku 13.stol.sorodniški - 42 Andechs - Meranči. Za Henrika IV. 1228. leta je bila Metlika njihova svojina. Po smrti mejnega grofa Henrika jo je podedovala njegova soproga Zofija, rojena grofica Višnjegorska. Umrla je leta 1256. kot redovnica v admontskem samostanu. Henriku sta nasledovala Oton VI. in Oton VII., ki se za posestva na Slovenskem nista brigala, ^o so z Otonom VIII. izumrli moški potomci andeške rodbine leta 1248, je preostala še Agneza kot dedinja vsega premoženja. Poročila se je s koroškim vojvodom Ulrikom III., zadnjim potomcem spanheimskega rodu, ki je tako z njeno roko dobil vsa andeška posestva v svojo oblast. Njegova oblast se je tako pomnožila, da ge je imenoval "Gospod Kranjske in Slovenske marke". Spanheimsko dediščino so okoli 1. 1280. prevneli goriški grofje. (Majnard III. je podedoval po svoji stari materi, ki je bila rodu meranskih vojvod, med drugimi posestvi tudi Slovensko marko). Na dan 6. junija 1353« je postavil goriški grof Albreht IV. za dediče avstrijske vojvode, ako on umrje brez otrok. Dne 16. I. 1365- je avstrijski vojvoda 'Rudolf obljubil na Albrehtovo prošnjo podložnikom pustiti one oravice, katere so uživali pod gospodstvom goriških grofov. Ko je' pa istega leta bival goriški grof Albreht v "Novem trgu" na Metliškem, je olljubil postaviti takega stotnika slovenski meji, ki bo prisegel, da pripozna samo avstrijskega vojvodo Rudolfa in pa njegove dediče za metliške gospodarje. Na temelju navedene dedne pogodbe so Metliko leta 1374. po smrti zadnjega goriškega grofa Albrehta IV.podedovali avstrijski vojvodi. Leta 1374. je Metlika prisegla zvestobo vojvodoma Albrehtu in Leopoldu. Valvazor piše : "V arhivi uprave Kranjske pa sem našel, da sta Leopold in njegov brat Albreht III., avstrijska vojvoda, v juliju 1374. podelila Slpvenski marki in Metliki gotove svoboščine. Torej je Metlika v letu 1374. prišla na hišo Avstrijsko" Avstrijski vojvodi so imeli v Metliki za svoje namestnike vojaške stotnike, katerim so zastavljali sVojo imo-vino. Stanovali so v gradu. V "Valvazorju" som našla : "V letu 1400. je bil glavar Metlike g. Siegfried pl. Gallenberg. V letu 1405. je postal tudi poglavar Kranjske in Slovenske marke. V letu 1424. je postal glavar Metlike Janez Hohen- wart. v letu 1493. jo Andrej Hohenvvart ustanovil v Me- tliki meščansko bolnico. Od leta 1543. do 1556. je gospodoval Metliki Anton pl.Thurn, zadnji glavar". Za tem Valvazor ni odkril nobenih glavarjev več. V letu 1578. je Metliki gospodaril pl.Alapi. Metlika, prestolica Slovenske marke. Metlika je bila ves ta čas središče Slovenske marke (Bele Krajine) in sedež deželnih glavarjev, ki so bili odvisni le od deželnih knezov. Tudi po 1. 1374, ko so jo Habsburžani priključili Kranjski, je Metlika ohranilo svojo deželno glavarje vse do 1556. leta. Metlika - trg.__ Metlika je bila povzdignjena v trg gotovo že v zgodnjem srednjem veku, pri čemur ni bil toliko merodajen >> . •43- ■ •v- ' ■ gospodarski pomen krajd, kolikor strategični motivi. Leta 1228. je; prišel v;3eio Krajino oglejski patri j arh Bertold in ustanovil v Črnomlju župnijo s 4 podružnici! cerkvami : Metlika,'Podzemelj, oemič in-Vinica* Ob cerkvi je bilo manjše, 'nhselge,. ki je dobilo tudi tržne pravice, omenjen e4'-le ta 1277« Skoraj gotovo so ustanovitelji "Novega trga" v Metliki..-a,li Metliški marki goriški grofje. Sčasoma je ta novi trg b-il. označen preprosto .z nekdanjim imenom pokrajine. Kot "Novi trg" se omenja. Metlika že 1300 - 1377, ko ga je imel v zastavi Štefan pl. Frankopan, modruški grof. Že 1. 1305. je imel trg iste pravice kot mesto Kostanjevica. Metlika - mesto. Metlika je bila povzdignjena v mesto iz obrambnih razlogov v turški dobi. Prvič se omenja Metlika kot mesto v listini iz leta.1365 in nato 1407• 18. junija 1407. je vojvoda Albreht ukazal, da so prosti-davka vojaki in vitezi, ki bivajo v mestih Metliki in Črnomlju. (Skoraj gotovo je postalo, mesto od 1377•do 1407.) Za MMetliko j e veljalo isto mestno pravo, kot ga je dobila Kostanjevica med 1295 in 3307. Mesto je imelo svojo upravo, lastno sodstvo z mestnim sodnikom, ki so ga volili na praznik sv* Mihaela, lasten grb (stolp, katerega čuvata, dva krokarja - znamenje čuječnosti proti Turkom). in' le-tne -sejme. V Valvazorjevi dobi jih jo bilo,' 9 : ■ Pbndel.jek .po Treh kraljih, v februarju, na praznik Oznanjenja, '"belo nedeljo, ■■ Binkošti , 12. julija, -te, sv*.- Martin ;in sv.Miklavž. Najvažnejši med temi privdM^gi ji so bili ravno oni, s katerimi so bili podeljeni letni sejmi. Zakaj s tem, da je mesto dobilo ve-Č sejmov, mu je bila podeljena tudi - pravica nadzorstva nad tržnim mirom, v kateri je bila vključena pravica izvrševanja nižjega sodstva, s čimer je pojem mesto dobilo tudi svojo' pravno vsebino in pomen. .Letni sejmi so bili mestu podeljeni s posebno listino in so morali biti po vsakokratnem novem vladarju iznova potrjeni. Nad vsemi pravicami mosta, nad varnostjo meščanov in njih premoženjem je čuval od meščanov izvoljeni in od dež., vicedoma (zastopnika vladarja) potrjeni mestni sodnik. Meščanom so se prištevali tisti stanovalci, ki so bili podrejeni oblasti mestnega sodnika. Meščanom vobČe ni bilo treba delati tlake, niti plačevati mitnine in desetine. Tudi drugih doklad niso imeli toliko, kakor kmetje. Pač p'a so uživali mnoge ugodnosti : dobivali so les in drva iz mestnega loga ( še "danes !), smeli so pasti živino po mestnih . travnikih. Med bremeni, ki so obtoževala meščane 'j'e omeniti' -Icontribuci j o ali d uvel , ki se je plačeval dež. knezu. Poleg, tega so bili mo**-—-* ' Th^rž^vuti in '.stražiti mestno ob- zidje. To je bila edina.vrsta tlake, ki se" jim je nalagala.. Mesto je bilo neposredno podložno' deželnim knezom-, ki so mu češče potrdili pravice, tako' med drugim'nadvojvoda Karel, ko je .prišel v Ljubljano ‘k’ deželnemu zboru 1.1567. ' ' . .Grud.eh.-o men j a : "Za; razvoj mesta je bila - posebno pomenljiva'vlad' goriških' grofov. Od njih so"dobili mestne privi log i jo'" Me t lika ' in Cri i ome 1 j . Ko je Lila'1.- 1588S (po drugih virih leta 1738) uvedena, redna postna zveza Ljubljana - Metlika - Karlovac, je Metlika postala važna poštna, .postaja. Tudi šolo je imela ;metlika že sredi 16.stoletja. - 44 Turški napadi. Težka doba je napočila za Metliko z nastopom turških napadov. Ne da se opisati, kaj je trpela Metlika in okolica od krvoločnih Turkov. Dne 9• oktobra 1408. leta so Turki vdrli v Belo Krajino. Metliko in okolico so oplenili in pomorili. Kar je ostalo živega, so ujeli in odpeljali v sužnost. Vse so požgali. Sličen roparski napad se je zgodil tudi leta 1411. Isto leto poroča metliški komtur nemškega viteškega reda po-veljništvu avstrijske balije,"da sta bili redovna hiša v Metliki in župnija Črnomel j opustošeni od Turkov. Sam nujno potrebuje denarne pomoči, sicer ne more vztrajati na svojem mestu. , Še mnogo slabše je bilo za Metliko 1431* leta, ali kakor je bolj verjetno 1429- leta. Blizu do 8.000 razbojnikov je pridrlo v okolico. Kakor divje zveri so planili na ubogo, slabo utrjeno Metliko. Iz lesa narejeno mesto so hitro obvladali, mlade in stare, moške in ženske pobili, cerkve razrušili, živino in sploh vso, kar je bilo kake vrednosti, pograbili in odnesli s seboj. Od tod so udarili proti Novem kjer jih je premagal Ulrik Šenk Ostroviški.(Po Valva- Vsi popisani napadi so bili šele prvi obisk neljubih gostov, bili so poizvedovalni pohodi, ki so služili Turkom v to svrhO) da bližje spoznajo kraj e in ljudi, kjer so si pozneje poiskali sužnjev in drugi bbgati plen. Strah in trepet je prešinil vse slovensko ljudstvo, ko se je zavedlo strašne nevarnosti. Toda zaenkrat so napadi prenehali in pol stoletja so naši kraji imeli mir.Gruden piše : “Bila je tišina pred nevihto. Vsa srca je moril strah pred Turčinom, ki se je vedno bolj približeval naši meji." Leta 146g. se prične doba vsakoletnih turških napadov, ki je skoro brez presledka trajala do 1.1483• Koncem meseca aprila ali v prvih dneh meseca maja 1. 1469• je vdrl turški paša Ezebeg z armado 20.000 mož (Valvazor. : 40.000 Turkov ! ) iz Bosne na Hrvatsko. Od tu pa preko Kolpe na Kranjsko. Na binkoštno nedeljo 21.maja se utabore Turki pri Metliki in ves teden divjajo po okolici. Mesto Metlika je bilo popolnoma razdejano in je ngorelo. Iz Metlike so se Turki razkropili, po vsem kranjskem. Ko so nabrali dovolj plena, so se vrnili v Bosno. Ko so došli do reke Kolpe, ki je vsled hudega deževja zelo narastlaxin niso mogli svojih jetnikov hitro prepeljati, so jih čez tisoč na bregu poklali. Po tem napadu, ki je veljal zlasti Beli Krajini, je bajč turški paša sultanu v dar poklonil 500 ugrabljenih zalih dečkov in prav toliko deklic. Metličani brez strehe so se potem pomaknili bliže k trdnemu gradu ter okoli njega postavili hiše. V gradu je tedaj gospodaril Andrej tiob^^rt. Ta je imel dosti posla, da je preživel uboge r'- " Š^ne. Vest o s'1”1'* .oni nesreči, ki je zadela slovensko dežele, je v17!1"l^a pozornost celo v Rimu in papež Pavel II. je naklonil posebne odpustke tistim, ki bi Metliko in Slovensko Krajino branili prod neverniki. P. F1orentin Hrovat pa omenja v svojih zapiskih, da je cescr Friderik IV. odpustil meščanom polovico davkov. Napadi so se ponovili v letih 1470, 1471, 1477, mestu, zorju) 45 - 1475 in 1491. Vendar n teh napadih 3 ozirom na Metliko nisem našla točnih poročil. Kako usoden je "bil ta čas za Metličane in kako živo so čutili, da gre za njihov obstoj, nam priča obupna prošnja za pomoč, ki so jo kranjski deželni stanovi 1. 1474. naslovili na papeža Siksta IV. V tej prošnji se omenja tudi "“etlika. Obramba . Zaradi tako gostih napadov je bilo Metličanom treba biti jako pazn.i in euječi, da so v pravem času zapazili bližajočega sovražnika. Dan in noč so morali biti pripravljeni na boj. Močne oborožene straže so hodile po trdnjavi, da so hitro naznanile sovražnika, ali ako se je ponoči hotel neopaženo splaziti čez zid v mesto, ga odbile. Ha stolpu je bil vedno čuvaj. Ker sami Metličani večkrat proti močnemu sovražniku niso bili zadosti jaki, je bilo treba naznaniti in sporočiti drugim Slovencem, da prihaja sovražnik. Zaradi tega so hitro zažgali po hribih grmade v znamenje, da se bliža sovražnik. Dobili so tudi cm dostikrat na ta način sporočilo od svojih rojakov. Metličani mn okoličani so se skrivali pred Turki v mestni jami,1 Tudi pri Dožalrevem je podzemeljska jama, kamor so se skrivali prebivalci pred Turki ( Valvazor). . V Kranjski deželni zbor je"pošiljala tudi Metlika svojega zastopnika V i>v leževa ■ sc o miru in vojski, • dovoljevali ali odklanjali nove davke, vojno naklado, skrbeli za deželno obrambo. Ha čelu stanu in deželne uprave je bil deželni glavar. Leta 1511- je opustoš.ll. Turek Metliko in celo . Slovens ko •• marko, • Kras in . Gor i co. (Valvaz or). 'V Carigradu je leta 1520. zavladal sultan Soli-man II;\Ko je-pr a‘-a- ao se pri nas pričeli ponav- ljajta turški roparski potre da. n ^.godki ‘sc vzpodbudili nadvojvodo D.?rd1 nanda, da jo zopet nv^!,,‘h "nr-aki-bel za obrambo meje na jugovzhodu. Meseca septembra 15m. so nove čete vojakov odrinile proti Metliki. Toda vse te priprave niso mogle -zadržati Turkov, Kirnso lota 1525. zopet neusmiljeno plenili metliško.okolico. Deželni kontur nemškega viteškega redh piše približno v. istem času : "Nič drugega ni pričakovati, kakor da bo Turek iz dežele Kranjske in metliške okolice kmalu odpeljal vse ljudstvo v večno sužnost. Rad bi bil. že za polovično ceno prodal vsa .tamošnja redovna posestva, toda kupca-je težko najti in de-; želrii' upravitelj ne-pusti, da bi .šol denar-iz. dežele..'kakor nekdaj". _. ■ Po strašnem porazu na Ogrskem v letu 1526. 'je Ferd"> r'oy'' g"-®"1 --1 19a d k De.llbegu odvi>®i o nun Blaža Rado- šiča"iz Metlike, ki je imel iti c«1'. -^arigrad- k sultanu in dobro opazovati, kaj ® ®~’ / turških-.deželah. Hi znano, .če je dospel v glavno turš.eo mesto, gotovb. pa ni nič opravil. Ha Kranjskem leta 1529- niso imeli skoraj: nikoli miru pred Turki, zlasti ne po obme jnah krajih okoli Metlike. 0 tem poroča hrvatski junak Nikolaj Jurišič v pismu z dne 27. avgusta : "Vsak da. se dogode napadi Turkov, ki priderb v četah po 50 do 60 konjenikov. Zlasti martolozi (irdgularni vojaki) požigajo in plenijo po HrvL.č1--m in Kranjskem .obmejnem ozemlju". Leta 1545 meZv.ua septembra so Turki plenili okoli Krupe, Ribnika, hovega grada in zašli do Metlike. Hrvaški ban Peter KCgiCvič in Jurij Frankopan Blmjski sta jih v družbi z nekaterimi drugimi plemiči na dan sv.Jerneja (24.avgusta) napadla pri Otočcu, jih pobila in jim odvzela ves nagrabljeni plen. Leta 1547- so Turki zopet vpadli v Metliko, vso opustošili in veliko ujetnikov odpeljali. Leta 1559• so jo napad ponovil, a'nisem našla obširneje poročilo. Leta 1575• so Turki zopet prilomastili pred Metliko, sc polastili mesta, pomorili vse, oropali hiše in v sužnost odpeljali vse, kar jim je živega prišlo pred oči. Mesto so zažgali., da ni ostalo drugega nego pepel in razvaline. (Vftlvazor). Tri leta kanngge so Turki zopet prišli pred mesto, ga oblegali od 28. marca do 1. aprila 1578. Vrli Metličani so po pomorili nad 1000 Turkov, a naposled se je vendarle mesto moralo vdati. Strašno so divjali Turki po mestu. Mestnega sodnika so s^sulicami prebodli, a mestnim svetovalcem odsekali glave. Ženo in dekleta sc skrunili, jih zaprli v cerkev in jo potem zažgali. Okoli 900 mladeničev in mož so odpeljali v sužnost.----- V tem so se zbrali brambovci iz Kranjske in Koroške kakih 12.000 mož, ki so Turke zapodili v beg na dan 12.aprila 1578. Zadnjikrat so plenili Turki po metliški okolici leta 1725• Zlasti mnogo je takrat trpela semiška okolica. P r e g 1 e d : 1400 (oropali), 1411, 1469 (mtisto zgorelor). 1470, 1471, 1475, 1477, 1491, 1511, 1522, 1527, 1529 (mesto zgorelo) 1543, 1547, 1559, 1575 (požgano) 1578 (razrušeno)1723- Kuga. Kuga je bila tista strašna ljudska epidemija, ki je prišla iz azijskihbstep preko Indije in Perzije v Evropo in se v letih 1348 - 1349 razširila po njej tja gor do Islandije. V naše kraje je prišla iz Italije in nastopila s tako silo, da so izumrle cele-vasi in da je v mnogih mestih po hišah le redko kateri človek preostal. V Metliki je morila v letih 1348, 1510, 1646 1647, 1691, 1720 - 1721. ^ila je to nova šiba za iuetliko. V letu 1646 - 1647. je pomorila okoli 1200 prebivalcev. Mnogo hiš jo bilo zapušneih, mestno obzidje je popolnoma propadlo, mesto je obubožalo in ni moglo plačevati zaostalih davkov. iWestni očutje so bili primorani oddati oz. prodati mestno imovino, da so poplačali davek, Vendar to še vse ni bilo dosti, ostalo je še 1209 gld. dolga, leta 1686 so meščani prosilil ljubljanskega vicedthma za odpis zaostalih davkov. Metliko in okolico so pustošili Turki in kuga tako, da je zapadla ta cela marka v bedo, od katere si še vedno ni opomogla. _ P oža r . je leta 1705 znova upepelil Metliko z gradom, cerkvijo in komendo. 47 Protestantizem'. Metlika, stolica Bele Krajine je bila naj živahne j še središče novega protestantskega gibanja. Bila je od početka turških vojsk pa do postanka Karlovca (1.1579) najvažnejša točka za vojaška podjetja na Hrvatskem. Tu je bilo skladišče orožja in hrane za vojsko, tu so se zbirale čet'e in urile v orožju. Zato so v Metliko zahajali pogosto kranj-•ski zapovedniki in hrvatski bani na dogovore zaradi obrambne meje in na pregled vojaških čet. Obenem je šla skozi Metliko glavna pošta iz -rvatske na Ljubljano. Zato ni čudno, da se je v Metliki hitro razširila tudi nova vera, za katero se niso zanimali le posvetnjaki, ampak tudi duhovniki. Najbolj goreč luteranski pridigar na hrvatski meji je bil pop Gregor Vlahovič. V začetku ni imel nobene' plače, preživljal se je.z mlinom, ki ga je imel na potoku Obrhu, z darovi, ki so mu jih donašali in se.bavil tudi s suknjarstvom. Ume1 ni niti nemškega niti latinskega jezika, a znal je Trubarjeve knjige na izust. Vlahovič je pogosto pohajal ratne kraje na tirvatskem, da bi razširjal novo Vero. L. 1583. je pridigal v Zagrebu in pod Okičem ob navzočnosti bana. Tomaža Erdeda, zagrebškega škofa Matevža Brumana in drugih plemičev. Mnogo jih je pridobil za svoje nauke. V Metliki je imel Vlahovič velik vpliv. Njega so navadno obiskovali sotrudniki pri hrv.prevodih luteranskih knjig, ga vpraševali za svet in njegova beseda je bila vedno odločilna.Med privrženci nove vere je zavladalo mnenje, da bo Vlahovič pridobil vso Krajino za 1uteranstvo. Prevrat v mestu je .bil tolik, da je preostal le še en katoliški duhovnik. Hfvatski ban Tomaž Erded, ki je bil Vlahoviču naklonjen, mu je hotel pridobiti proštijo sv. Rešuj ega Telesa v iVietliki z vsemi pripadajočimi posestvi. Toda mestni svet z županom,- ki je .bil takrat še katoliški, se je temu uprl in tožil bana 1. 1562. zaradi nasilja. Vendar so se pogodili tako, da je mestni svet dajal na praznik sv.Reanjega telesa predikantu Vlahoviču po 24 gl. V prihodnjih Jetih nahajamo Vlahoviča po raznih krajih. V Metliki je imel pomočnika Ivana Tulsčaka. Reta 1569• je Vlahovič odšel v Brežice, kjer je ostal^5 let> Njegovo mesto v Metliki je prevzel neki Mihael iuatičič; ki pa ni bil v čast oznanjevalcem novega evangelija. .Morali so . ga odstaviti, Nj gov naslednik je bil Nikolaj Tuškanic preje župnik v '-'emiču, ki se je poluteranil in začel v Krupi oznanjati luteranske nauke. Metliški protestanti so imeli takrat v posesti kapelo sv.Katarine v Starem gradu, katero so hoteli preurediti v župno cerkev. K njihovi občini so pripadali tudi gradovi Kru^a, Gradac,Pobrežje. Po smrti Nikolaja Tuš kani č a (1575). so Metličani zppet prosili Vlahoviča, naj se vrne v Metliko, dali so mu tudi pomočnika,, ki je oskrboval Krupo in Gradac. Toda nemirnemu ni bilo obstanka, ^eta 1580. se je hotel preseliti v Radeče, a je umrl v Ljubljani. Pokopali so ga pri sv.^etru. Vlahovičev naslednik v ^etliki je postal ^eter Vokmanič, preje pridigar v Krupi. Imel je svoje pridige v Starem gradu, ^eki luteranski učitelj je napravil tudi šolo v hiši meščana Krištofa GeLlerja. Toda sedaj je nadvojvoda Karel uveljavil svojo vladarsko oblast, ki jo je imel nad mesti in trgu. Ukazal je luteranom odvz°-H predikanta in učite- lja pa izgnati. S tem protestantizma še ni bilo konec. Vok-manič je nekaj časa pridigal v cerkvici deželnega konturja pred mestom in ko so se tudi tu pojavile težave, pod milim nebom na bližnjem zemljišču Sigismunda Semeniča. Stanovi so sklenili tu postavit L leseno lopo za molilnico in sezidati predikantu stanovanje. A došlo je zopet povelje, da mora Vokmanič zapustiti Kranjsko. S posredovanjem deželnih stanov se je naselil na zemljišču grofov Zrinsjkih onstran Kolpe, od koder je še vedno prihajal v Metliko. Prišlo je do spopadov med katoličani in lute-rani. Okoli 1593* so vojaki iz Gorice napadli njega in učitelja s snegom, drugi dan vdrli v molilnico in jo skušali zažgati. Za Vukmanicem je bil šze predikant v Metliki Peter Lukič. Leta 1598. je dobil mestni svet od nadvojvode Ferdinanda ukaz, da ga izžene, sicer papade globi 300 cekinov. . Odslej je luteranska agitacija v Metliki ponehavala. Ko je reformacijskakkomisija 1.1615. pozvala 38 lute-ranstva sumljivih oseb pred sebe, jih je 15 izjavilo, da niso več protestanti, drugi so pomrli, bili bolni ali pa so se izselili. Nemški viteški red. Viteze so imenovali v prejšnjih časih graščake in druge, ki so se v vojni odlikovali. Ko se je krščanska vera razširila, so pričeli pobožni kristjani romati v Jeruzalem k božjemu grobu. Ti so na potovanjih mnigo prestali, ?a tudi Turkti so jih v Palestini preganjali in morili. Zato so se vitezi, večinoma bernski , združili da branijo romarje, strežejo ranjenim in na potu onemoglim. V Jeruzalemu, no svetih krajih Palestine in drugih deželah so ustanovili hiše, kjer so romarji na svojem potovanju dobili hrano in preročišče. Ta družba vitezov se je imenovala "nemški viteški red”. Ustanovljen je bil v Jeruzalemu 1128.leta. Komenda, Tudi v Metliki je imel ta red svojo hišo-komendo - pred 700 leti (l. 1223)• Leta 1726. je bila na novo zgrajena in 1. 1776. povečana. Bolnica. 7 ie imela Metlika meščansko bolnico (Gruden pravi sirotisn ie ustanovil Andrej pl. Hohpm"'”. m v letu 1493. Bedanja hiralnica je v nekdanji komendi,gradu nemškega viteškega reda. _L1) tli Skl, grad . Zgodovinsko znamenit je metliški grad, ki stoji sredi mesta. nekdaj je bil selo utrjen in obdan z moc- 49 - nim obzidjem. Kdaj je bil sezidan, se ne ve, gotovo pa poprej nego cerkev. V tem gradu so stanovali vojaški stotniki, ki so bili namestniki avstrijskih vojvod. Eden najimenitnejših je bil Andrej Hohenvvarth (1493*) Stotniki so postali .pozneje lastniki gradu. Kot lastniki gradu se omenjajo' grofje Alapi (1373). V Valvazorjevi dobi je začel grad razpadati• Pozneje so gospodarili na gradu hrvaški grofje Frankopani, ki so ga zapustili: duhovnikom- zagrebško stolne--cerkve (kapitel) . Ti so ga prodali leta 1792. rodovini Zavinškovi (Sa-vvinschegg), ki so ga posedovali do 1. 1899. Frodali so ga ljudski posojilnici v ljubijani. Od leta 1906. je lastnica gradu "Prva dolenjska .posojilnica in hranilnica v Metliki". Orad Pungert. Ha vzvišenem prostoru pri mestu ye'nekdaj stal grad Pungert, na katerega spominja le še ime za ta prostor, kjer so se do leta 1937• vršilo javne prireditve. Sedaj stoji tam Sokolski dom. Orad, ki ga je sezidal neki Oterniša, je razpadel že kmalu po Valvazorjevi dobi. Cerkvena oblast. Začetkom srednjega veka je pripadala Slovenska marka k Ogrski v političnem in cerkvenem- oziru. K0 je 1091. leta ogrski kralj sv. Ladislav ustanovil zagrebško škofijo, ji je vtelesiltudi pokrajino Metliko, Črnomelj in Zugiberk. A tudi oglejski patriarhi so imeli mekako duhovno oblast po teh krajih, nastavljali so duhovnike ter skrbeli za novi naraščaj. A desetino so morale dajati vse župnije' zagrebškemu kapitlju. Ker so imeli ogrski kralji v 12.stoletju doma dovolj posla, se niso brigali za to skrajno mejo, ki. se je tekom časa oprostila ogrskega gospodarstva. K0vi boj za cerkveno oblast je nastal zopet začetkom 14.stoletja, -^eta 1336. je imenoval oglejski patriarh BertranJd z-a metliškega župnika Henrika Opavskega (prvi župnik !), duhovnika nemškega viteškega reda. V tem času je prišel nemški red desetino pobirat, katero so cerkve dajale zagrebškemu kapitlju. Vsled tega se obrne zagrebški nadškof s prošnjo na papeža Benedikta XII., ki je takrat bival v Avignonu. Papež j.e; odločil, naj se povrne j o zagrebški cerkvi stare pravice in 'v primeru nepokorščine motilci izobčijo. In res je papež Klement. VI.izobčil Henrika in nekatere druge. Ljudstvo se ni. dosti brigalo ta to. Takrat so bili v-Metliki sledeči župniki : Henrik, Ortolf in Jakob, a Opnzlav je bil v trgu. Po tem potu je slovenska meja oprostila zagrebško duhovno nadvlado ter prišla pod oglejsko patrijarhe. _Z u j) n i_j_a .__ Župnija je bila ustanovljena pred 1200 leti ter se je svatba "Bela" (Alba). H jen sedež je bil do lota 1461. pri današnji podružnici "Tj: e h far". Župnijo pri "Treh farah" je oskrboval prvotno nemški viteški red, ki se tu omenja še okoli 1. 1150, a ga 1. 1200 že več ni bilo pri tej cerkvi. V dobi turških napadov so vodili župnijo oo.frančiškani, ki so pribegli pred Turki iz Bosne, Srbije in Bolgarije. ■Beta 1469 so Turki razrušili cerkev in samostan, a frančiškane so sprejeli Novomeščani, da jim opravljajo službo božjo. Neka gospa iz Čmoihlja Elizabeta Sopčanova jim je sezidala samostan poleg kapelice sv.Leonarda, katero jim je prepustil kostanjeviški opat Egidij ter izročil 7.1.1470. Tu je bil sedež metliške župnije do 1.1461. Eozneje je bila župnija premeščena k cerkvi s\z. Nikolaja. Koroški vojvoda Ulrik III. je podaril župnijo nemškemu redu 1. 1268. Oglejski patrijarh Peter je daritev potrdil. Goriški grof Ivan je 1337. leta vzel v varstvo vse cerkve in imetje nemškega reda po metliški grofiji. Župna cerkev. , Župna cerkev sv.Miklavža se prvič omenja 1.1334. kot podružnica župnije "Treh fara". K0 je ob priliki turškega napada 1578 zgorela, so zgradili novo, ki je pa 1. 1705. znova pogorela. Sedanja stavba je iz 1. 1759.. Proštija. Ko so leta 1753. hajduki umorili semiškega prošta in župnika Janeza Stariho, je nemški viteški red preme' stil proštijo iz Semiča v Metliko. Župnijo in imovino nemškega reda so oskrbov- li kompturi« Cerkveno je prafara pripadala do 1.1751. oglejskim patrijarhom, nato do leta 1787. goriški nadškofiji, poslej ljubljanski škofiji. 0 postanku "Treh far". Redka znamenitost, kar tri i-.erkve, druga poleg druge ! Samo srednja ima zvonik in ta je tudi najmanjša, oltar Matere Božje Trifarške pa ima na sredi cerkve• Zgornja je posvečena Žalostni Materi Božji, spodnja pa Burski Materi Božji. Kdo je zidal Tri fare ne bo dognal menda nihče. Srednja župna cerkev je bila zidana mogoče na željo in ukaz Karla Velikega. Gruden pa piše, da je Tri fare in cerkve sedidal nemški viteški redvv prvi polovici 12.stoletja. V gotiČni dobi so zidane, pozna se stara gotika še v prezbiteriju v rebrih in gotskem portalu, ohranjenim na levi cerkvi. Gotiko so izpodrinile poznejše poprave. Desna cerkev ima zanimiv sitxx ostanek iz preteklosti : božjo hišico (Sacramentshauschen). Marsikaj ve povedati ljudska domišljija o postanku Treh far. Ena pravljica pravi : Cerkve so priromale s Hrvaškega, zato jih hrvaški romarji tako radi obiskujejo. Drugi pravijo, da so cerkve zidali ljudje treh ver. Stvar ni brez podlage. V Rosalnicah je bilo pokopališče vse Bele Krajine in sosednje Hrvaške. rokopavali so tam domačinekot jih še danes, Vlahe in Hrvate. Mogoče j vsako teh ljudstev zidalo po eno cerkev. Nekatri so mnenja, da so zidali te cerkve tem-plovci, katere zasledimo leta 1167 v Ljubljani in so oskrbovali pastirsko službo v metliški fari. Le v Valvazorjevem času se omenjajo "die drei Tempe1horren - Kirchen". Za njimi je prišel križniški red okoli iZ ii so dobili tudi metliško faro^in se s faro (l46l) p_.es jlili v Novo Metliko in tako so ‘l'ri fare ostale samo podružnica. Romarska božja p t pa je ostala do danes. Odkod ime Rosalnice ? Rusalje se je imenoval običaj starih Slovencev, ki so na pomlad žgali na grobovih kresove. Po tem običaju je dobila vas in okolica ime. V met liki je tudi g.ške- katoliška cerkvica sv. Cirila in Metoda, predvsem za Uimborčane na Gorjancih. Sezidala e^a jo Pok. > mak..r, posestnik v Metliki in Ilija Hranilovio, župna.k iz Laž :a v letu 1902. G -< V starih časih, ko še niso poznali smodnika,so rabili za orožje puščice z okom, sablje, sulice, kije itd. Da so bili kolikor toliko zavarovani proti temu orožju, so rabili ščit. Kdor se je v vojski odlikoval s hrabrostjo,takemu se je dovolilo, da je smel narisati na ščit kako podobo, posebno iz živalstva, n.pr. leva, tigra, medveda, risa,volka, orla itd. ri‘e živali so podoba hrabrosti. S komer se spuste v boj, ne odnehajo. ljek-- *-eii so ime1 1 «ano orožje. Taka zha- menja so si tudi vojskoval J. ■ —r"v! i v pečate. Po očetovi smrti je podedoval ščit eden njegovih sinov (najhrabrejši). Taka znamenja so si narisali tudi na graščine. Vsaka graščina je imela take slike. Trm slikam, po katerih se je poznala vsaka graščina, so rek."<_...b. Pozneje je dobilo J dl vsako mesto svoj grb, dežele in države in ga • " _ia veke. Svoj 'v' v ~ka. V'grb s o sprejeli trdnjave s stolpom. V znak čuječnosti stražarja so naslikali na zidovje dva vrana ki sta posebno pprezna proti sovražnikom. Vrana na obzidju značita tedaj opreznost, čuječnost, stražo, katere dolžnost je bila vsako nevarnost naznaniti. V času velikih Napoleonovih vojn je tudi naše mesto prenašalo vse težave nemirnih časov in bilo' priključeno Iliriji, ki je bila kot osebna dežela združena s francoskim cesarstvom. Uskoki a1 n. VI ih .1. Sredi 16.stole;ja se s naselili po metliški okolici Uskoki ali Vlahi. Meseca septembra 1550 je pribežalo ali uskočilo več družin iz Bosne na Avstrijsko. 1,1 jih vodja in harambaši so šli naravnost h kralju Ferdinandu, da izprosijo bivališče svojim ljudem. Za boj pripravni možje so pa šli proti Bihacu, kjer sc se hrabro bojevali. S tem je izginil strah, da bi bili turški ogleduhi. Deželni stanovi so svetovali naj se Vlahi naselijo po Žumberku, Kostelu in Vinici, odkaže naj se jim zemlja, ki bo prosta davka, samo neko desetino od živine in žit^ naj nlačuj ej o. Za glavarja in stotnika naj se jim d. hz.-ber mož. Ziužijo naj za oglednike ter branijo mejo tv.-akLh napadov. In res, v teku desetih let se je naselilo aCJO družin po metliški okolj ci, Zumberku in Kostelu (do 1.541.leta). vendar je trajalo še^dokaj časa, da se je zadeva uredila in odkazala zemljišča, ker jim graščaki niso hoteli dati zemljišča, a zemljišča deželnih knezov so bila zastavljena. V tem času so se preživljali s tem, da so plenili po Turškem. Za ureditev zadeve je imel mnogo zaslug Janez pl. Lenkovič. Bil je njih stotnik in kot takemu je pripadal Cehovski grad. To zemljišče se je razdelilo med Vlahe. -tožneje so bili vojaško organizirani, imeli so svoje stotnike in dobivali plačo od vicedoma. ti j ih opravilo je bilo : braniti mejo proti Turkom. Tako je nastala Vojaška graniea. Družinsko življenje Uskokov je različno od Belokranjcev. Živelo je več družin v eni hiši. Gospodar je bil naj starejši mož, a gospodinja žena najmlaj šega sina.Vse v hiši se jima je moralo pokoravati. Vodila sta domače delo in vsa opravila, katera so izvrševali ostali družinski udje. V eni hiši je bivalo po 10 do 12 mož za vojsko sposobnih,; ki so morali biti vedno pripravljeni za boj ‘ter stražiti mejo. Obdržali so do današnj va dne svoje šege in svojo nošo, po kateri se ločijo r j Be .ekranj cev. Žene nosijo obleko iz bele tkanine, lase sl kitijo s tem, da siv v kite vpletajo različno srebiv.ino in drug lišp. Moška noša je podobna hrvatski. -ro veri pripadajo deloma grko-katoli= ški, deloma pravoslavni. Hajduki. Hajdukov sedanji rod ne n^ni. Ftarejši ljudje pa se jih spominjajo. V 17. stclet d sc __ po naših gozdovih in oropali .zlasti veliko cerkva. Radi so vdirali v župnišča n.pr. Sinjem vrhu, Semiču (1753)• Pravi hajduki so priha/1 1 s Hrvaškega,nekateri celo iz Turčije. Oblačili so se le po turško. Njih poveljnik se je imenoval harambaša. AJur je zapeljal hajduke na krivo pot, so ga trpinči!^ "i'n umorili. Prav tako tistega, ki jim ni hotel povedati, kam je skril denar. *4iogi hajduki so znali slovensko. Najbrže so bili ti hajduki domači malopridneži. Hajduke so zelo zasledovali in preganjali cesarski vojaki, a so. jih- le. redko zasačili. Tihotapci . Tihotapcev je pred leto. id. - vse mrgolelo na — ->"i mpji, katero so zapirale m-1niče. Prenašal i so čez mejo vino, šol in tobak. Živeli so v večni nevarnosti,. ker so po Gorjancih neprenehoma švigali finančni stražniki Med njimi in tihotapci se je večkrat vnela srdita borba,ki se je navadno končala z mrtvimi. Tihotapec se ni smel strašiti vremena,ne strmin, noči, zime in drugih neprilik. Vprav ob nevihti,gos ti temi, hudem mrazu, skozi trnje in goščo, čez skale in prepade se je dal prenesti tobak s r. tioo nevarnostjo. Med seboj so se podpirali in brani]i. Izdajalcu so pod koleni prerezali kite, da je ostal hrom do smrti. '1'ihotapci so našli povsod prijatelje, ki so jim naznanjali nevarnost z ognjem, žvižganjem, kašljem in z mnogimi drugimi znamenji. Nekateri so si gmotno opomogli, še ved jih je poginilo od truda in nerednega življenja. Druge je zadela krogla, mnogi so se naveličali in šli med poštene delavce. . Šoldtvo . P. Florentin Hrovat omenja v svoji zgodovini kranjskih mest, da je imela Metlika šolo že sredi 16;stoletja. Učitelji so bili : Sebastijan Schvvarz (1582)»Jurij Stander, G. Grmek in Matija Kompare (1584). Gruden pa piše, da je po letu 1580. neki luteranski učitelj napravil tudi šolo v hiši meščana Krištofa Ge-blerja. Toda nadvojvoda ^arol je ujazal luteraonom odttzeti kapelo, predikanta in učitelja pa izgnati. S tem seveda učiteljevanja ni bilo konec. Skupno s predikantom sta delovala na bližnjem zemljišču Sigismunda Semeniča, a nazadnje na zemljišču grofov Zrinjskih onstran Kolpe. Okoli 1.1593- so vojaki iz fčrice napadli učitelja in predikanta s snegom. Ko je 1. 1598. dobil mestni svet od nadvojvode Ferdinanda ukaz, da izžene predikanta, je luteranska propaganda in najbrže tudi šola prenehala. Kakor je razvidno iz napisa pri trifarških orglah je bil v letu 1754. Pavel Kočevar organist v Metliki in najbrže tudi učitelj - (Glej šolsko kroniko!) Prvi govor o metliški osnovni šoli se nahaja v pismih Komende nemškega viteškega reda v ^etliki z dne 2.10. 1789, kjer je priznana staremu cerkovniku in učitelju pokojnina letnih 30 for. Imenoma ni naveden. Prvi učitelj, ki je v šolski kroniki imenoma naveden je Valentin Vončina, ki je nastopil službo 8. XI.1797. Dne 8. 5. 1799. je prošt Ancel izročil dekret Bar-tolomeju Stritarju ter ga imenoval za "Mežnara in organista”. Deta I8O4. je nastopil službo Ivan Sterniša, ki je bil učitelj, organist in mežnar. Leta 1830. je pustil učiteljevanje vsled oglušelosti, organist in mežnar je ostal do leta 1854. Za njim je prevzel učiteljsko službo Andreas Turk in jo vršil do leta 1844. Njemu je nasledil Primož Dollar, ki je bil premeščen v St. Rupreht. Njegovo mesto je prevzel Venceslav Sturm leta 1854. 0 tej dobi piue J. Trdina ; "Belokranjci stoje še na nizki stopnji izobrazbe. igrive so šole. Do 1. 1848. so jih imeli jako malo in še v tistih se je le nemškovalo. Ostale so skoraj brez koristi. Kar je zanemarila vlada je po svojih močeh nadomestil vrli metliški župnik Vincencij Vovk. Osnoval je zasebno učilnico, v kateri je navadil otroke po domače brati. V cerkvi so se jele rabiti molitvene bukvice. To se je ljudem tako priljubilo, da so hoteli vsi znati brati. Učili so se po navodilu župnikovem drug od drugega. Podlaga omike se je širila iz Metlike po celi Belokra-jini. Neka kuharica je prešel jevaje se semtertje naučila brati več„.kot 100 ljudi.” Od 1. 1848. so je to. stanje izboljšalo. V nemških učilnicah je dobil veljavo tudi slovenski jezik. Do 1.1864. je bila šola enorazredna, omenja se pa, da je to leto metliški meščan Schonbrunn Franjo provizorno zasedel drugo učiteljsko -mesto - Leta 1874. je prvič omenjeno, da j e šolo nadzoroval c. kr.okrajni šolski nadse .mik Aleš .triton, dekan v Semiču. oseba. V letu 1876. je nastopila na šoli že tretja učna glista 1877- je bi 1 izvoljen za šestletno dobo prvi krajni šolski svet, ki jo štel 6 članov, in 2 namestnika. V tem letu. se prvič omenja šolska knjižnica, ki je tedaj štela 103 knjige. V letu 1876 je bila šola razširjena v šširiraz-rednico, a zaradiopomanjaknja učnih sob je bil 15•10. 1877• otvorjen le 3* razred, a po najetju učne sobe v privatni hiši 3• 11• 1880, četrti razred. V tej dobi se je poučevalo tako, da so dečke poučevali učitelji, a deklice učiteljice. Kar je bila štirirazrednica nastanjena v treh poslopjihin sicer : 2 razreda v šoli, 1 razred v mesni hiši in 1 razred v privatni hiši ter učne sobe niso odgovarjale šolskim predpisom, so merodajni faktorji 18. 4. 1886. sklenili zidati novo šolsko poslopje. Zidava je bila oddana na g-avni zmanjševalni dražbi dne 29. 10. 1887« Zidanje in vso opremo nove šole so prepustili potom zmanj Sevalne dražbe zidarskemu mojstru Jakobu Franzu iz Let like n-a 23.500 gld. Temeljni kamen.so vzidali i'0.,6.- 1886. O« prošt je med streljanjem in igranjem godbe blagoslovil temeljni kamen« Navzoči zidarski mojsterje kamen vzidal, g. prošt, g. okr.glavar in drugi odlič ni gostje so trikrat udarili -■ nladrvom po kamnu. V temeljni kamen so vložili puščico-z raznim drobižem in na pergament spisano spomenico. Slovesna otvoritev nove šole se- je vršila 16.9. 188.9. Ob 8. uri je daroval slovesno sv. mašo g.prošt Franc Dovgan. Po sv. maši so šli duhovniki v cerkveni opravi pred novo šolo. V sprevodu so jim sledile vse korporacije in šolska mladina n učiteljstvom. Pri vežnih stopnicah je g. prošt opravil cerkvene mol :’,Lv „ : ~ M-.gos lo'v:i.l vsako sobo posebej . Po primernih govorih je predsednik kraj.šol.sveta predal ključe g. nadučitelju. (Za to st.avbo je daroval cesar Franc Jožef I. 30b> gld. iz privatne blagajne). Staro šolo je prevzela mestna občina in v njej ustanovila zasilno bolnico. 25» 5• 1890. je c ki. deš..šolski svet dovolil, da se z letom 1890/91. otvori k 3« in 4. razredu vzporednica za deklice. V decembru 1. 1890. je bila na naši šoli otvor-jena dvorazredna obrtno nadaljevalna šola s pripravljalnim razredom. V šolskem letu 1903/04> se je na šoli ustanovil posebni oddllek za oddaljenejše šck-^ie z učnim načrtom za enorazrednice s pol.dnevni™ Ta oddelek so obiskovali otroci.iz vasi Go. in.Dol. Ponvica, Trnovec, Grabrovec,Sla-mna vas in Radoviči. Istočasno se jo razpustila dekliška vzporednica k 3. in 4• razredu. V šol. letu 1905/06 se j j zaradi prevelikega števila otrok v 3• razredu za ta razred otvorila vzporednica.Ker pa ni bilo na razpolago učne sobe, se je uvedel vi. in 2. razredu poldnevni pouk. Z razglasom c. kr. min--4--. Jva za uk in bogočastje z 25. 3. 1905. št.218 je b'"1 ukazano, da se nora za politično občino Lokvrca ustr-r- ^ L.i na uoicvici nova šola. V šol. letu 1906/07. jo bilo stanovanje šolskega upravitelja, sest ojoče Iz 2 sob, preurejeno v eno učno sobo. Med svetovno vojno (1914 - 1918) so šolske oblasti dovolile šolarjem razne olajšave v obisku šole, da so lahko pomagali staršem pri poljskem delu. Z odlokom viš. šol.sveta v Ljubljani z dne 28. 8. 1919« je bila naša štirirazrednica razširjena v 6-razred-nico. Z odlokom viš. šol.sveta v Ljubljani z dne 10. 10. 1919« je bil enorazredni oddelek za oddaljene razširjen v dvorazredni. 15.9« 1919. je viš.šolski svet sistemiziral službo učiteljice ženskih ročnih del. S šol. letom 1920/21. je bil otvorjen sedmi razred, s šol. letom 1921/22 osmi razred, tako je postala naša šola popolna osemrazrednica. Za učni sobi sta se najeli ena soba.v obrtnem domu in ena v občinski hiši. Veliki župan ljubljanske oblasti je z odlokom z dne 2. 9» 1925* ukinil dvorazredni oddelek za oddaljene šolarje in ukazal, da se prešolajo v odgovarjajoče razrede. Istočasno sta se otvorili vzporednici k 4. in 5- razredu. V šol. letu 1926/27 je bila otvorjena vzporednica k 1. razredu. Ker je ptevilo učencev v 2. in 5. razredu naraščalo, v 4. in 5. razredu pa padalo, sta se s šol.letom 1927- 1928. opustili vzporednici k 4. in 5* razredu in otvorili k 2. in 3« razredu. Min. prosvete je s svojim odlokom z dne 3» 9« 1929. odločilo, da se sme s šolskim letom 1929/30. otvoriti nova vzporednica. V šolskem letu 1934/35 je bila otvorjena vzpored niča k 1. razredu višje ljudske šole. Šolski oder.. Šolski upravitelj Konrad Barle je podpiran od svojih tovarišev dne 28. 6. 1925. sklenil postaviti v šoli praktičen zložljiv gledališki oder. V ta namen je določil učno sobo, desno v pritličju. Tov. Božo Račič je naredil skico, ki jo je tov. Lojze Ivanetič izpopolnil in v podrobnosti izdelal. Šolska mladina je nabrala 100 vreč, ki jih je učiteljstvo takoj napelo. Ko je bil oder delno pripravljen je bila otvori- tvena prireditev dne 1. 12. 1925. Šolski oder je veljal okoli 10.000.-din. Šolski vrt. Na osnovi sejnega sklepa kraj. šolskega odbora z dne 26. 10. 1924 se je šolski vrt v letu 1927. trpežno ogradil in popolnoma preuredil. Preureditev vrta je veljala okroglo 25-000.-din. V-to svrho se je porabila tudi glavnica za zgradbo šolskega poslopja v znesku 7.708.75 din. Trikotni del vrta se je z dovoljenjem velikega župana ljubljanske oblasti dne 24. 10. 1926. odprodal za ceno 2.500.-din. Šolska zastava. 18.avgusta 1880 je ob 9. uri zjutraj pri slovesni sv.maši g. prošt Danijel Trček blagoslovil šolsko zastavo. V šolskem letu 1921/22 je g. Katinka Guštinova iz Metlike kupila v spomin kraljeve poroke šolski zastavi trak z napisom : "Aleksander - Marija 1.6.1922." Ob tej priliki so meščana Metlike darovali za pogostitev šolske mladine 2683 K. Meščanska šola. V šolskem letu 1903/1909. je mestni občinski odbor ob priliki proslave 60-letnice vladanja cesarja F.J. I. sklenil ustanoviti meščansko šolo ter se zavezal, da bo občina vlagala letno 500 K v posojilnico. V isti namen omenjena Prva dolenjska posojilnica podari 1000 K. . 17.4. 1921. je povabil kraj. šolski svet vse zastopnike denarnih zavodov, dvornega svetnika Engelberta Gangla in sklene, da se s predpripravami za zgradbo novega šolskega poslopja in ustanovitvijo meščanske šole takoj prične. Za stavbišče se določi "poizkusni travnik" nemškega viteškega reda. Biš ji šolski nadzornik E.Gangl je izposloval od viš. šolskega sveta podporo v znesku 25-000 K. Dne 8. 7. 1928. se je na šoli vršila konferenca o ustanovitvi meščanske šole v črnomaljskem srezu.Konferenca sklene, naj se ustrnovita 2 meščanski šoli v Metliki in Črnomlju. Dne 22. 2. 1929• je občinski odbor postavil prvi temeljni kamen za meščansko šolo - ustanovil je gradbeni sklad s tem, da je vstavil v proračun 10.000.-din ter sklenil, da bo to nadaljeval, dokler ne zbere zadostne vsote. Obiski. 29. maja 1895• je obiskal Metliko N j.ces.visokost nadvojvoda Evgen. Učiteljstvo in šolskajnladina je pričakovala gosta pred županovo hišo. V imenu učiteljstva ga je pozdravil šolski vodja. Zvečer je bilo vse mesto razsvetljeno . 12. avgusta 1897. se je Viktor baron Hoin, ko se je vračal od slovesne otvoritve črnomaljskega vodovoda, oglasil tudi v Metliki. Uradništvo in občinstvo ga je pozdravilo pred gradom. Podpisal s^ je tudi v šolsko kroniko. 28. maja 1899. je na svojem- službenem potovanju posetil Metliko feldmaršallaj+T uC nadvojvoda Leopold Salva-tor. Bil je v spremstvu čas Laikov generalnega štaba- Meščani so ga pričakovali s pokanjem topičev in sviranjem godbe.Nadvojvoda se je zahvalil v slovenščini. 26. maja 1905« se jo na potu v Črnomelj ustavil v Metliki c. kr. deželni predsednik Teodor ,Schwarz. Z voditeljem šole jo odšel v šolo in pregledal učne sobo.Podpisal se je v šolsko kroniko. 7. julija 1908. s o je o priliki pregledovanja žele-znične trase Novo mesto - wcoli :a ™ Črnomelj pripeljal v Metliko deželni predsednik Teo V- — ,rz. 28. maja 191''. jo c L iskal Metliko na svojem uradnem potovanju po Beli krajini ur. Ivan Šušteršič. U aprilu 1935• je službeno obiskal Metliko ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc. 13. novembra 1935• jo obiskal Metliko ban dravske banovine g. dr. "Marko Natlačen. Gasilno društvo. Kakor je razvidno iz zapiskov in starih članskih imenikov je gasilno društvo obstojalo še 1. 1869. Po pripovedovanju starih ustanovnih članov je v mesecu maju 1. 1869. 57 - bivši lastnik meti iškega r~-vitez Josip pl.SaVinšek (Savinschegg; nastavil 16 fantov kot gasilce in jim nabavil nizke čepice. Gasilec ni smel 'biti mlajši od 15 let. Ko je graščak odpotoval nazaj na Dunaj je prevzel vodstvo gasilcev takratni lekarnar Ferdinand Matter. On je zbral prijatelje gasilstva i:i tako organiziral - gasilno društvo. Društvenih članov j embrio takrat 32. S pomočjo občine so si nabavili kroje in ročno brizgalno, Društvena zastava je bila blagoslovljena 23« 5« 1875* Sedanja shramba gasilnega orodja je bila blagoslovljena 23« maja, a dograjena v juliju 1887.leta. Društvo poseduje 3 brizgalne : malo in veliko ročno in motorno. Zlasti veliki s- bili požari : 1. 1890. na Radoviči, ko so zaradi pomanjkanja vode gasili celo z vinom. 1. 1891. na Krivoškem vrhu. 1. 1912. na Možakovem,ko je požar uničil skoro velo vas, 1913. v Radovičih, 1. 1930. v Zaluki, kjer je pogorelo do tal 123 poslopij Združenje vseh obrtnikov v Metliki. Združenje obsega vse obrtniške stroke, razen tishih strok, ki so po zakonu inkorporirane v lastnem strokovnem združenju (fotografi, brivci). Do pred kratkim je imela za člane tudi gostilničarje, ki so si pa sedaj ustanovili lastno združenje. Sedanje združenje je bilo ustanovljeno 1. 1888. Predhodniki sedanjega združenja so bili cehi. Združenje hrani staro cehovsko listino sc iz leta 1868 - naprej. Spravljene so v Starinski cehovski skrinji, ki jo lepo izdelana s intarzijami, ki pričajo, da jo b -.le mr -rruLvo že takrat na visoki stopnji. V notranjosti kri ni- ce je letnica 1821., a mogoče da je delo še starejše. Skrinja je bila prvotno last usnjarskega ceha, o čemer pričajo tudi listine. Šele v sredini preteklega stoletja se omenjajo tudi druge stroke. Med listinami je zanimiv dokument v slovenščini iz leta 1676. Skrinja jo služila tudi kok Magajna , o čemur priča pločevinasta puščica s stnrin^Vim srebrnim in zlatim denarjem. Združenje samo je v letih po ustanovitvi gotovo lepo procvitalo, o čemur priča lepa stavba obrtnega doma v Metliki. Obrtniki so že takrat pokazali krepko stanovsko zavest in smisel za skupnost. V okrilju združenja so je ustanovila v letih pred svetovno vojno bolniška blagajna, ki je zbrala za takratne razmere precejšnjo imovino. Zal, da je vse to z velikimi žrtvami zbrano imovino pogoltnila svetovna vojna kot pri-„ silno vojno posojilo. BratovS*--vm ca>-,R šr> iep-''- v Metliki. (Brude^echaft - Corporis Christi zu Mbttling.) Kakor jo razvodno iz Pravilnika bratovkpčine,ki ga hrani sedanje načelstvo in je datiran z dnem 8. marca 1837. je bratovščina obstojala že pred letom 1837. Pred tem letom se je najbrže niso vodile nikake listine, odnosno protokoli, ker so vsi vpisi kakor je razvidno iz ohranjenih listin izvršeni jd 6. junija 1838. , dalje torej od dneva, ko jo stopil navedeni pravilnik v veljavo. V tem letu je štela bratovščina.59 članov in je v naslednjih letih število članstva stalno naraščalo.Leta 1848 je štela bratovščina 60 članov, 1. 1858 75 članov in leta 1861, že 84 članov. Vsi protokoli (kravilnik, Einnahme Protokoli, Rechnungsbuch) so pisani v nemščini in.nosijo na ovojni strani okrogel žig : Pfarr Mbttling, iz česar se dasklepati, da je bila bratovščina podrejena cerkveni oblasti ali vsaj pod njenim nadzorstvom. Iz pravilnika je razvidno, da. je bila osnovana na verski podlagi in je'bil njen glavni namen češčenje presv.Reš-njega telesa in krščanski pokop svojih bratov. Dolžnost vsakega člana je bila, da je v četrtek kvat-» tedna in četrtek po prazniku Sv.R.T. prisostvoval s v. maši. Veliki teden sta se pred v božjem grobu izpostavljenim Sv.R.T. vrstila po dva in dva člana in molila molitveno uro. Na velikonočno nedeljo in Telovo so se bratje udeležili procesije s gorečimi svečami., Zapadli so kazni, ako so ob nedeljah' brez opravičenega vzrokaia nanemarili sv.mašo ali popoldansko službo bžšjo. Če je kdo izmed sobratov obolel, je bila dolžnost članov, da so ga obiskali. V slučaju smrti so ga vsi spremili do groba. Bratovščina je za svoje ude nabavila vse potrebno za dostojni pokop. (Mrtvaški prt, križ, nosila,sveče). Da so krili te stroške je plačal vsak član pri vstopu v bratovščino 1 gl. pristopnine in potem vsake kvatre 20 kr. Denar sta hranila predsednik in blagajnik v blagajni, ki j.e bila zaprta z dvema ključema. Svoje predstavnike'so bratje volili vsako leto. S ^pravilnikom je bilo preskrbljeno tudi za družinske člane bratov.Če se je kdo iz hiše sobrata oženil kam drugam, a je slučajno umrl na rodnem domu, mu je bratovska blagajna plačala pogrebno, mašo. (Kondukta ne!) Ako je umrl otrok predno je prejel sv: spoved so mu zvonili s malim zvonom, otroku po prejeti prvi spovedi s 3 zvonovi. Ta prvotni pravilnik je bratovščina izpopolnila na svojem zborovanju dne 6. junija'1845•leta. Člani so ponovno sklepali o dolžnosti in obveznosti članov in dolpčili denarno $azen za one, ki se ne bi točno držali pravilnika. N.pr. je plačal vsak ud pri izostanku od ene levat. maše 15 kr. kazni, pri' izostanku od enega kondukta 15 kr.i.t.d. Ako je bil kak član netočen v plačevanju prispevkov in 3 kvatrne nedelje ni ničesar plačal, je bil izključen iz bratovščine. Izključen je bil tudi oni, ki 6 mesecev ni izpolnjeval danih nalog. • Iz dodatnega vpisa v Iravilnikz dne 31'* 12.1887. je razvidno, da se je v tem letu zvišala pristopnina na 2Cgld. O delovanju bratovščine v dobi od 1895«leta dalje •uprava nima točnih pod- .kov, .:er so v tej d.obi podatki vneseni le v računske knjige. Vsi vpisi so izvršeni v nemščini. Bratovščina deluje še vedno. Sprejema člane iz mesta Metlike in Svirkovega vrha. V tem letu šteje 38 članov. Istočasno z brati so včlanjene tudi njihove družine. Bratovščina jo danes neodvisna samostojna ustabova, ki temelji na starih pravicah. Tudi cerkveni oblasti ni več podvržena. • Njen sedanji namen je dostojen pokop svojih- bratov in-'njihovih družin. Ima torej značaj pogrebnega društva. Tudi glede dolžnosti bratov so se pravila v teku let spremenila. Danes imajo bratje edino dolžnost, da spremijo' umrlega .^obrata do groba, ali da brata, ki je umrl osamljen, čuvajo tudi na mrtvaškem odru - Bratovščina danes nima nikakega premoženja.Vzdržuje se iz predpisane 'članarine in pristopnine, ki znaša 200.-din. Uprava bratovščine - obstoja iz 6-članskega odbora,ki hrani ves ^arhiv, blagjniško knjigo in sejni zapisnik. Upravo volijo bratje vsaka 3 leta. f Iz ohranjenega arhiva in sedanjega poslovanja bratovščine je razvidno, da ta ustanova propada in da bo polagoma morala prenehati. Sedanji njeni člani so večinoma starejši, prirastek mlajših je le neznaten. iver ima bratovščina danes pravzaprav značaj pogrebnega društva, jo vedno bolj izpodriva "društvo mojstrov", ki ima isti srn'ter. Zadnja desetletja. 18.avgusta 1907. so Metličani slovesno praznovali 500-letnico mesta. ija predvečer je bilo vse mesto razsvetljeno, godba pa je svirala po mestu mirozov. Drvgi dan se je po slovesni sv. maši zbralo uradništvo, društva in občinstvo pred mestno hišo, kjer je imel domačin Fngnlbvrc Gangl slavnostni govor, Popoldne se je slavnost nadaljevala v mestnem logu. Dne 25. 5. 1914. je bila slavhostna otvoritev belokranjske železnice. Ob 12.7 uri je pripeljal z zelenjem okrašeni vlak v Metliko, kjer so ga čakali šolski otroci in okoli 2000 občinstva. Od leta 1854- ni bilo take suše, kakor v 1. 1921. Od meseca junija do konca oktobra ni bilo izdatnega dežja. Studenci in potoki so usahnili, ljulstvo je hodilo iz Grabrovca, Suhorja, lokvice in celo is Hrasta v Vorh po vodo. Za sod vode so plačevali ubožci, ki nimajo svoje živine, 200 k.Sosed je odstopil sosedu vodo, ako mu je dal enako množino vina. V noči od 22. na 23- oktobra je začel padati dež, potem sneg. 28. 9. 1922. ije metliška župnija dobila zvonove. Dne 1. 7. 1931• je pričel uradovati metliški srez, kateremu so prij. adale občine 3ožak~vo, Črešnjevec, Drašiči, Gradac, Lokvica, Metlika, Podzemelj, Radoviča, Suhoh in občina Radatoviči iz jastrebarskega sreza. Srez je štel okoli 12.000 prebivalcev. Srez je bil ukinjen in prenehal poslovati dne 14.8.1936. V mesecih juniju, juliju in avgustu 1931. je izvršila "Delniška družba" prej "Škodovi zavodi v Plznu" - v -Ljubljani apeljavo električne razsvetljave in elektrarne "Ozalj". Tudi šola je dala napeljati elekciično luč, kar je stalo 7.000.-din. V letu 1935- je Metlika dobila vodovod. Dne 8. 12.1937. je bil v Metliki otvorjen zdravstveni dom. Ta otvoritev je posebno važna za šolske otroke, ki imajo brezplačno zdravniško pomoč. Narodna noša. Belokranjska moška narodna noša je bila po vsej B( Krajini enaka. Belokranjc _ so se pokrivali s kriljakom (škriljak, škrlak) - klobukom. Kril jak (izpeljana beseda od kriti) je bil črr^o >. arve , pravi ki o Vuk -- - . j č ak, s širokimi obodi (krajevci) udou so vsled njegove širine drž:' e k v j.' :v. tri sponke iz črnega traka, pritrjenega naš štv.lo in na obod. -Prodajali so jih novomeški klobučarji na sejmih. V poletnem času so nosili Belokranjci dolgo, skoro do kolen segajočo robačo (srajc?) in široke bregeše (hlače). Robačo so nosili vrhu bregee. . Robačo in bregeše so šivale doma žene in dekleta iz domačega_platna. Čez pas so se moški prepasali z jermenom z zaponko, ali pa s čemerjem, t.j. z rdečim pedenj in tudi širšim pasom iz usnja. ^emer je bil zložen iz dveh delov, ki sta bila zgoraj in spodaj sešita v zev. Spredaj (zgoraj) je imel odprtino 'skozi- to je Belokranjec spravljal vanj denarnico, uro, nož , itd. (Bregeše so bile brez žepa). Čemerj e so prodajali karlovški jermenarji. Za obuvalo so belokranjcem služili čižmi na zaplat, redko tudi škornji! in opanki. Revnejši pa so nosili coklje celo k maši. V čižme so obuvali bele volnene kopice, ki so jih ženske pletle doma. Pozimi so moški oblekli nad bregeše bele ozke hlače iz domačega sukna, ki so se tesno prilegale nog. Spodaj ob meči ;o še-zaškabile (zapenjale) s škabicami. Hlače so spodaj devali v kopice. Kopiee so pedenj visoko molele-iz čižmov. ; . , ^Lajbek a-li ± ralulc (telovnik) je bil spredaj in za- daj' iz domačega sukna, bele barve; ob robovih navadno obšit z modrimi "ali zelenimi trakovi - obšivi. Zapenjal se je spredaj s.-škabicami. Halja (suknja) je bila tudi iz domačega belega platna. Zapenjali so' si jo s škabicami : imela je pokonci stoječ ovratnik. V hudi zimi sp moški vrhu te obleke oblekli še kratek kožuh z rokavi. Sukno so tkale ženske doma in ga dale štoparjem v stope. ... Namesto dežnikov (takrat so bili dežmiki zelo redki) so nosili iz šašike (bičevja) spletene plašče. Krog vratu so bili ti plašči trdo in gosto zvezani z dreto, da so bilj. trpežnejši in nepremočljivi. Segali so s.koro do kolen. Na potovanje so Belokranjci jemali svojo torbo, ki so jo obesli čez ramp, da jim je visela ob boku. V nji' so' nosili brašno, .t. j . živež, kruh, prekajeno meso i.dr.Vzel pa je na potovanje tydi čutaro dobrega belokranjskega vina &li pa domače slivovke. Čutare so izdelovali doma, navadno iz lipo-vine.. Nekatere so umetno izdelane iz izrezljane. Pred. 60. leti so nosile Belokranjice le dvoje oblačil : robačo t.j. krilo na spodnjem životu in oplečje (rokave, ošpetelj) na zgornjem životu, To je bilo.vse, kar je bilo na njih. Srajce niso nosile. Robača je- bila štiri pole široka, ob pasu nabrana v "naborke" (gube). N.csila sr je na šriti prste širokih oprtah (naramnicah), ki so bili pri rjeni na širokem pasu, imenovanem "op leč e K" . Oplečje (rokavci - bela joppica, podobna ošpetlju) je segalo malo čez pas, bilo je ohlapno, za vratom pa močno nabrano v naborke. Pozneje so na zgornjem životu podoblekle ošpetelj, narejen doma iz domačega platna. Na spodnjem životu pa so podoblekle dolenko (spodnje krilo), tkano iz domačega platna. Ošpetelj in dčlenka sta odpravila od robače oprte in opleček., Robaea jo bila poslej brez oplečka in brez oprt, podobna navadnemu k**1'u. Odslej jo ' ■ J‘-ojala obleka n°še žene iz štirih komadov robače in jpl .čja kot zgornj-, ^ etl ja in dolenke kot spodnje obleke. Spredaj so. si opasale kratek, srednje širok, bel, vezen zastor (predpasnik). Metličanke so svojo obleko gr o hal e (lcrišpale, nagubale) . Okrog pasa so nosile tkanice, t.j. štiri prste širok, dolg pas. Opasale so so s. tk-mico dva--d o trikrat okoli pasu. Konec pasa je visel zadaj po kr ' lu. lv.er je bil pri Metličankah črne barve, so ga z"1 ohni j^iki imenovali "črni rep". "Novice" z dne 3« XII. 157,.. st „ •zseb'1 ^e jo humoristični članek "Kako so Belim Kranjicam bili zatrti v.,repi", spisal ga je J. Navratil. V tem članku opisuje pisec trud, ki si ga je prizadejal sloveči Baraga, da bi odpravil "črne repe". Vsi njegovi zadevni cerkveni govori niso nič pomagali. Zenske so vedno le še prihajale z repi k službi božji. Na pomoč pa mu je prihitel hudomušni sodnik F,G. Iz Krupe. Ta je neko nedeljo pred mašo povabil vaške fante v krčmo in jih našuntal, da so med mašo zvezali kar tri ženske z "repi" skupaj. Po maši so hotele oditi iz cerkve, a niso mogle, dokler si niso repov odrezale. Od tedaj so Metličankeenošo "repov" opustile. Čevlje so imele na zaplet" (torej čižme). Revnejše so nosile lipove coklje, ki so bile izdelane doma ali pa so si na tirvatskem kupile opanke. V zimskem času so nosile ženske zabunec t.j. dolga, neokrašena halja iz domačega sukna, brez rokavov. Nogavice ("hlačice' J so si pletle doma iz domače volne, bile so bele ali pisane. Izgotovljene nogavice so dale potem štoparju v stope, da so bile mehkejše. Na glavi so- nosile pečo ali pečico. Pečica je bila manjša od pečo in navadno brez rože. Pečica je bila vsakdanje pokrivalo za delo, namesto sedanjega robca. Zavezala si jo je pod brado. Peča, ki so jo nosile le ob praznikih, je imela veliko vezeno rožo. Peča se jo vazala izpod brade na temenu glave. Kite so nosile trdo spletene, nizko na tilniku povezane v svitek ali pa v obliki polumeseca. Nakit je bil znak šene in ženske zvestobe, nosile so ga le žene. Izmed nakita jc bila metliška jalba najlepša in njen "furm" umetno vezen - raličan. Narejena je bila iz domačega platna. Spredaj so tile našite čipke, ki so padale po temenu glave do čela^ "Furm" je bil navadno črno raličan. Jalba je pristno slovenski znak z ra17"' -> m vezenjem. Da je '.c ■ ... L repše stal na glavi, so vpletale v kite tkzv. "vpletke" ali "navez" ali tudi "mamez". Vpletki so bili ali navadno predivo, ali pa rdeče pobarvane prejine niti. Kite, v katerih so bili vpleteni "vpletki" so pritrdile s koščeno iglo, ki so jo s val e šil jak" . Navedeni nakit so pripeli mladi nevesti, ki so ji sneli z glave svatovski venec, predno se je s svojim ženinom odtegnila svatovski družbi. Da je bila to pristna belokranjska narodna noša, je dokazano že s tem, da so vse blago za obleko dobivali in izdelovali doma. Domači so bili krojači, tkalci, jermenarji, kožuharji, šivilje, vezilje, vse je bilo v domačih rokah, Vsa obleka je bila enostavna pri ženskah in pri moških, enostaven je bil kroj, enostavni so bili okraski, vse po izumu primitivnega naroda, vse je bilo predmet domače obrti. Kipar Alojzij Gangl. '• *>* . K-snov. *7 ^(lang 1 je bil rojen 8. junija 1859• v Meti tki \.ar se je pri j Žanu ‘Jerneju Jerebu, podeželskem podobarju in pozlatarju, naučil rokodelstva- Dotem si je služil kruh kot rezbar v St.Rupertu in v Ljubijahi. Nato je šel h kiparju Jakobu Gšilo v Gradec, kjer je obiskoval večerno obrtno šolo, kjer sta poučevala profesorja Rekari in Lepo-šič. Spoznala sta Gangl o’ talent in mu svetovala, naj gre na dunajsko akademijo - Kanonik h državni poslanec Klun je kupil Ganglovega is lesa izrezanega Krista na križu in mlademu umetniku preskrbel od dež, odbora 300 gl letne podpore. Vstopil je v obrtno šolo, 1.1585 na akademijo in nato na specijalno - ■ ,;■> ^9- .,\ • • • š.dio^š^avn.ege Zumbušcha^ L. 1894. je prevzel v Ljubljani uči-tel'j a nh novoustanovljenem kiparskem oddelku teda-obftn^ ’ šole,.. ;• ■■■’"' ' §-'17 leti službene dobe je bil upokojen,a zopet kmalu poslan- na obrtno šolo v Split z obljubo, da bo reaktivi-ran. DrV Adolf Muller, načelnik v dunajskem naučnem ministrstvu svoje besede ni držal in naklonil Ganglu 30 kron mesečne podpore. Umetnik se je zahvalil za miloščino in odšel domov v Metliko, da si popravi zdravje. Leta 1914. je šel na Dunaj, odkoder se je 1. 1917. „ preselil v Prago. Umrl je leta 1933• v Pragi, kjer so njegovo truplo vpepelili. Njegov pepel so pokopali na pokopališču sv.Roka v Metliki. Vodnikov spomenik v Ljubljani je Ganglovo delo. Izklesal je iz kararskega marmorja Prešerna. To je najboljši Prešernov kip, kar jih imamo, a videti ga je žal samo v muzeju. Izklesal je poprsje Josipa Stritarja, Josipa Cimpermana, barona Schvvegla, Frana Šukljeta, Prešernove ljibice -Ernestine Jelovškove. Ko je biskup Strossmayer dogradil svojo katedralo je največja čast, da izkleše portal simbol vstajenja jugoslov. naroda - Vstajenje Kristovo - doletela kiparja Ganglu. Ko je država poklonila Ljubljani spomenik Valvazorja, ga je naročila pri Uanglu. Vstala je Jugoslavija in prvi vladar princ-regent Aaleksander je sedel najprej za model kiparju Ganglu. V zunanjem ministrstvu stojita soha pok. kralja. Poleg naštetih del naj jih navedem še nekaj: Mati Božja z detetom, koloriran relief iz lipovega lesa. Imma-culata, hruškovina, Rojstvo Kristovo, lipov reliefa v cerkvi Pressbaumu pri Dunaju. Mladi David, prekrasna Maria in stellis iz kararskega marmorja v Narodnem muzeju v Ljubljani. Fran Šuklje. Rojen v Ljubljani 24. oktobra 1849- od belokranjskega očeta« ^er so še imeli svoj rodni dom na Lokvici, se je vedno zavedal svojega belokrajinskega izvora in se čutil Belo-krajinca. Ljudsko šolo in gimnazijo je absolviral v Ljubljani. " Leta 1866. je prostovoljno stopil v armado. Ko se je vrnil od vojakov je maturiral. Na visoki šoli je študiral najprej j us / potem filozofijo'. Med prijatelje je prišteval : Levca, Stritarja, Jos.Jurčiča, Pavla Turnerja in najdražjega med njimi-Janka Kersnika. Po -dovršenih študijah 1872/73. je bil suplent v Gorici potem gimnazijski: profesor v Novem mestu, Ljubljani in bil premeščen v Wiener Neustadt. Mnogo se je, politično udejstvoval in bil11.1885. izbran v drž. zbor. Potezal se je za izboljšanje cest, pričel akcijo za vodovod, podobno se je trudil za pridobitev dolenjskih železnic kirns^ 'V. 1. 1893- in 1894. izročene prometu. Koncem leta 1900. je stopil v pokoj. Leta 1908. je bil imenovan za dež. glavarja. Veliko si je prizadeval za belokraj Insko železnico. Od leta 1912. se-ni več udeleževal .parlamentarnega življenja, pač pa pisal mnogo člankov v "Slovensa", "Pra-ger Prešse" in druga glasila. Engelbert Gangl•__ Engelbert Gangl se je rodil 12.novembra 1873. v Metliki, kjer je obiskoval tudi ljudsko šolo. Na novomeški gimnaziji je dovršil nižje razrede, nato pa odšel na učiteljišče v Ljubljani', kjer je -at ari ral 1. 1892. Od leta 1901. do leta 1903• je obiskoval pedagogij na Dunaju. Kot učitelj je služboval v Budanjah pri. ipavi, nato v Ljubljani. V Idriji je deloval na pripra-..^:^ ^■.. lac - Leta 1919• je postal višji šolski nadzornik v Ljubljani. 1 Engelbert Gangl se je udejstvoval v vseh literar^ nih panogah : V liriki in’epiki, v drami, v romanu in. povesti ter v mladinski književnosti. Lesnikovati je začel že zgodaj; njegove pesmi so že leta 1891. izhajale v "Ljubljanskem zvonu", kjer se je mladi učite.1 jiščnik - pesnik podpisoval Rastislav. Učitelj v pesništvu mu je bil Josip Cimperman, svoja vzornika pa je videl v Stritarju in Gregorčiču. Ta vpliv razodevajo vse njegove tedanje in poznejše pesmi. Njegove pesni so izšle.v posebni knjigi z naslovom "Iz luči in teme" že leta 1897•, 1. 1914. je izdal zbirko "Moje obzorje", v 1. 1926. "Hram slave". Jugoslov. sokolska matica je I. 1933• izdala njegovi zbirki "Mladi sokolski rod" in "Sokolski spevi". V drami je dosegel največ uspeha s štiridejansko tragedijo "Sin", znane pa so tudi njegove igre "Sad greha"', "Dolina solz", "Sfinga", "Veseli ljudje". Kot pripovednik pe je uveljavljal zlasti v žanru 1jud-kke povesti. V svojih največjih spisih "Veliki trgovec” in "Trije rodovi" opisuje življenje Bele. Krajine. Te povesti so imele in še imajo mnogo hvaležnih čitateljev. Posebno velikih zaslug si je pridobil Eng. Gangl v mladinski književnosti. L. 1896. je objavil v Gabrškov! "Knjižnici za mladino" svojo zbirko "Pisanice". L. 1900. je v Ljubljani ustanovil mladinski list "Zvonček". Bil je sotrudnik "Vrtca", Učiteljska tiskarna je izdala pod skupnim imenom ."Moja pot" Ganglove zbrane spise za mladino. V teh 10 knjigah je zbrano mnogo Ganglovih doživljajev in opazovanj, v njih je marsikakšna življenjska modrost, ki bo mlademu rodu dragocena vzpodbudna na poti v življenje. Motivi teh novel in povesti so po večini v zvezi z 'Metliko, njeno okolico in Gorjanci. Engelber Gangl se je mnogo udejstvoval tudi na strokovnem šolskem polju. zvijal je šolske knjige, urejal po prevratu "Šolski li : 1 ,• sodeloval v pedagoških revijah in učiteljskih strokovnih listih. Obsežna je njegova delavnost tudi na sokolskem področju, kjer ni deloval samo kot organizator in govornik, marveč tudi kot ideolog, kot zvest tolmač Tyrševih idej. Topla ljubezen. ki jo Engelbert 8angl goji do svoje domače zemlje, do rojstnega kraja, je obilno razlita preko vsega njegovega dela. Domovina in narod nista Ganglu samo dve besedi, ki ju ponavlja za drugimi, marveč sta mu globoko in najresničnej še doživetje, ki je napravilo iz njega enega največ jih slovanskih in nacionalnih bortrev. Misijonski škof Irenej Friderik Baraga. je eden največjih mož našega očak naših misijonarjev-. Rojen je bil r. 1797. v graščinici Mala vas, ki stoji ob cesti, ki 1 Trebnje z Žužemberkom. Njegov oče je to graščino kasneje prodal in kupil trebanjski grad, kjer je Baraga preživel svoja otroška leta. Gimria^i n0 jo dovršil v Ljubljani, se vpisal potem na Dunaju na vseučilišču, kjer je študiral pravo in ga 1.1821. dokončal. V tem letu je vete 1.1 v ljhbljansko bogoslovje in bil že 21. septembra 16^3 r°r- a. ^ v mašnika.- V tem času je. v.so svojo bogato dediščino pijpisai na sestro Amalijo. Kot kaplan je s’užboval najpreje v Šmartnem pri Kranju, 22. maja 1828. pa je bil premeščen za tretjega kaplana v Metliko. ; r ■ -•V1-.- -jv ’ : • ;, -J-- .. v.„' : . v;Za ; župnika ,iji dekana ' je bil takrat.. V 'Metliki Marko Derganc, 53- letni "Anton Šadavina 'je bil prvi. kaplan", ” drugi kaplan pa Janez Zavrl. Župnija je stela' okrog 6000 duš-. .Skozi Trebnje, kraj mladostnih spominov se je Baraga pripeljal s skromno opravo v Metliko. Nastanil še je v"eni izmed-obeh sob sedanjega,drugega kaplana. V maticah, katere je pa pisal, .... izključno le župnik in Zato v Metliki nimajo ne enega Baragovega podpisa, se omenja prvi njegov pogreb 11. junija 1828., 125 pogrebov še sledi, krstov pa 184. Ostro je nastopil zoper razvade v ženski noši. Zadel je pa na hud odpor, a ni odnehal (Glej "Novice za 1. 1879)'. • •j • • V svoji sobi je imel nedeljsko šolo za ubož- nejše otroke. Za prvi mesec jim je naročil 60 abedednikprr. Deep je najprej naučil čitati in pisati, šele potem je začel z veroukom. . V cerkvi še ni bilo križevega' pota. Hitro je šel na delo in že 28. oktobra, le štiri mesece po njegovem prihodu v Metliko, se je razvrstil svečan sprevod proti cerkvi : fantje so nesli 14 postaj, kupljenih večinoma za Baragov denar. Baraga je lastnoročno obesil podobe. Še" sedaj visi Baragovih 14 postaj križevega pota v metliški cerkvi. Nad vsakim okvirom je križ s sulico in trsom z gobo. Iz svojega je dal Baraga prenoviti glavni oltar sv.Nikolaja in oba stranska oltarja ; prav tako je oskrbel novo cerkveno obleko pri župni cerkvi in pri podružnicah. ljudstvo mu je bilo za njegove trude in žrtve iz srca hvaležno in iskreno vdano. Pri stanovskih tovariših pa ni našel umevanja. L. 1830 je pri ljubij.knjigarnarju Janezu Kle-mensu izšla Baragova "Dušna paša" na 503 straneh v osmerki,in sicer v 2000 izvodih. Natisnil jo je Jožef Sassenberg. Knjiga ima spredaj sliko Dobrega pastirja sredi ovac, pod njo pa napis: "Jaz sem dobri pastir in poznam svoje ovce. Janez 10, 14." Ljudje so tako željo segli po novem molitveniku, da so ga takoj pokupili. Klemensova knjigarna je spravljala ogromne naklade na trg. Že naslednje leto 1831. je tiskar Jožef Blasnik natisnil "Dušno pašo" v 3500 izvodih v večji in 5000 izvodih v manjši obliki. Klemens jo je potem do leta^1858. še sedemkrat založil. Kako ogromno delo je torej izvršil Baraga za Slovence tudi v kulturnem oziru ! Istega leta 1830. je Sassenberg natisnil in Klemens založil tudi drugo Baragovo knjigo v dvanaj stereu na VI 418 straneh z naslovom "Od počeščenja in posnemanja Matere Božje." Knjiga ni izvirno Baragovo delo, temveč le prevod. V Metliki je Baraga prevedel tudi sv.Alfonsa Ligvorijskega "Obiskovanje J.Kristusa v presv. R.T. im pozdravljanje. Marije prečiste Device." , Baraga je bil nesebičen, darežljiv in delaven duhovnik. Slovel je tudi kot izvrsten govornik. Radi svojega neumornega dola je Baraga imel med j an z e nis t ov s kim duhom repoj eno duhovščino veliko protiv-nilcov. In ko je uvidel, d' se ta duh v škofiji še dolgo ne bo dal zatreti ‘je 1. 1830 zapustil domovino in odšel v Ameriko kot misijonar med poganske Indijance. Dne 25• septembra je imel v Metliki zadnji krst, 5. oktobra pa. zadnji pogreb pri Treh farah. Metliško, ljudstvo je bilo silno potrto. Ko se je zadnjo oktobersko.ne- ; del jo v cerkvi poslovil je vsa cerkev glasno jokala. 16 prihbd-e iz cerkve se je množica vsula okrog njega, mu poljubljala.r qke in obleko. Drugi dan,, ko je dospel pred župnišče naročeni"voz, se je na stotine vernikov zbralo, da se po slove, od dobrega pastirja in še enkrat prejmejo njegov blagoslov. Kot otroci za očetom tako so metličani žel ovali za njim. v:' Tudi sredi ‘misijonarjenja je Baraga mnogo/pisal v slovenskem, nemškem, angleškem, francoskem in indijanskem' jeziku. Njegova dela So večinoma nabožne vsebine, ^eta 1837•je : :> izšla v Parizu pri Societe des bons livres za etnografe važna knjiga "Zgodovina, značaj, šege in navade severno ameriških Indijancev". 1.novembra 1853. je bil Baraga v Cincinatiju posvečen za škofa. Umrl j.e 19. januarja 1868. leta v Marquettu. Folklorist in jezikoslovec Navratil Ivčrn. "Rojen je bil 5* marca 1825• leta v Metliki. Osnovno šolo je .dovršil v Metliki, gimnazijo v Novem mestu (1843). Filozofijo in nekaj bogoslovja v Ljubljani (1845)• Od 1. 1846. do 1851. je bil nižji sodni uradnik. L. 1851. je odšel na najvišje sodišče n a Dunaju, kjer je ' ostal kot pisarniški ravnatelj do svoje smrti 1. 1896. Navratil je bil v Ljubljani učenec profesorja Fr. Metelka in se je tudi na Dunaju učil slov. jezika. Pisal je razne članke o gramatiki, zbiral je narodne umotvore in napisal nekaj narodopisnih študij. Njegova glavna dela so : "Odperto pisemce pisateljem Novic ("Novice", III. 7. 1846..). Kako Slovenci Novo leto praznujejo, Narodne pesmi v metliški okolici (Slovenija, I. 90,91 1849;. Uskoki na kranjskem (Glasnik Slovenski, 14 - 20, 1866). Pismo o Bosni in Hercegovini, I. - XVII. (Letopis Matice Slovenske, 48 - 191, 1877;, Slovenske narodne vraže (Letopis Matice Slovenske, 1885 - 1890). VIŠNER STANA. Petrova vas . Šola je bila ustanovljena 1. 1887. Do tega leta so hodili otroci v šolo v Črnomelj. Ker je bilo to nad 1 uro daleč, niso otrodi redno hodili v šolo, posebno v slabem vremenu.v Vsled naporne hoje niso potem mogli doma niče sar pomagati.Želja staršev in otrok je bila, da bi imeli šolo v vasi. Deželni šolski svet je prošnji ustregel, delo je prevzel Jože Doltar iz Črnomlja in istega leta šolo dovršil. Zemljišče za šolo je prodal Matija Absec iz Mihelje • vasi za 284 gld. Šolsko poslopje je staro 50 let. Je že v precej slabem stanju in v današnjih časih neprimerno. Učilnica, kakor tudi stanovanje šol. upravitelja je nehigijenično in vlažno. Vsled tega je v učilnici vedno slab zrak in tla razpadajo.Šola je preceg razpokana. Strop v učilnici se je upognil,vsled tega so strop podprli s stebrom. Okna in vrata se slabo zapirajo. Krajevni šolski odbor dela na tem, da se bo gradilo novo šolsko poslopje. Vsako leto se vlaga 5.000.-din za stavbni fond. V šolsko občino so všolane vasi : Petrova vaš, Mihelja vas, Rožanec, Ručetna vas in Gorenja Paka. - 66- V vasi je cerkvica sv. Ivana, ki je podružnica črnomaljske fare. Na šoli je poučevala učiteljica - pisateljica Mara Tavčarjeva. Službovala je na šoli od leta 1911 - 1920. Poučevala je v narodnem duhu in v času prevrata napisal^ lepo kroniko, kjer se vidi njen pisateljski talent. Mnčbgo si je prizadevala za napredek vasi tudi učiteljica Marija Premrov, ki je službovala na šoli 17 let. Narodne pravljice : Hlapec Miha iz Rožanca. Hlapec Miha je šel na pašo k mali eesti. Tu je bila velika jama. Iz jame pridejo vile in peljejo hlapca v to jamo. Hodili so po lepih cestah, preko lepih dvoran vse z biseri okrašenimi. Domov je prišel čez 3 dni. Povedal je vse kaj je videl. Tam je pojedel 3 hlebe kruha in čez 2 dni je umrl* Turki v Petrovi vasi. V starih časih so bili Turki v tukajšnjih krajih velika nadloga. V Petrovi vasi je v grmovju jama, kateri pravijo "turška jama”. V to jamo so se skrivali Petrovčani pred Turki. Neka -^etrovčanka je v tej jami Turke s cokljo potolkla. Potem so imeli vaščani nekaj Časa mir pred Turka. Turki na Rožancu. Na ^Rožanec so pridivjali Turki in odvedli s seboj neko žensko. Gez 35-let se je vrnila nazaj. Vsidomači so bili na njivi. Tudi ona je šla na njive ter klicala očeta in mater.-Niso je poznali, hiti mogli verjeti, da je ona njihova. Hči je tekla domov in sksiie odkleni la vrata. Sele doma so jo prepoznali, da je res njihova, ki so jo odvedli Turki pred 35 leti. Smuški grofje. Ko so živeli na Smuku grofje so preživljali kmetje težke dneve. Grofa so morali nasiti na nosilnicah 4 moški,eden ga je pa nihal. Ko ga je pjlc-.l je večkrat izpregovoril besede: "Vsaka reč ne trpi dolgo". Srof ga 'je vprašal kaj govori,kmet mu pa odgovori, da se mu sanja. Kar je ponavljal se je tudi uresničilo. Grofje so propadli in godilo se jim je. slabše nego kmetom. Coprnica. Živela sta mož in žena. Mož ni vedel, da je njegova žena^coprnica. Nekega dno je odšla na KI e k. Mož je našel na ognjišču v loncu mast. Z njo namaže voz. Cim je vpregel vole, zdrči voz in voli m oreh. Ko je prišla žena s Kleka se začudi, kxk toda takoj ve, kaj je vzrok, da so odleteli voli z vozom na oreh. Mož je voz namazal z mastjo, s katero se je mazala ona. Izpregovori nekaj besedi in že je voz na tleh. Od tega časa je mož vedel, da je njegova žena coprnica. Kočevar Marija. Planina . Na Kočevskem nam je ločiti naselja po prvotni naselitvi z ozirom na poreklo kolonistov v tri vrste : v prvotno čisto slovenska, v že od začetka mešana in v še prvotno čisto nemška. Opaža se po rodbinskih imenih v urbarjih, da so tako i nekateri mlajši slovenski kakor nemški kraji, ki so ohranili zgolj slovensko ali zgolj nemško krajevno ime, bili ustanovljeni skupno s Slovenci in Nemci. Tako nam o prvotnih starejših slovenskih naseljih, ki srn jih ustanovili Slovenci samostojno pred prihodom nemških kolonistov, pričajo § svojimi starimi slovenskimi krajevnimi imeni plodeči kraji : Crmošnjice, Srednja vas, Brezje, Blatnik, Brezovica in Planina. K mlajšim naseljem z zgolj Slovenskim krajevnim imenom, ki so bila ustanovljena šele po prihodu nemških kolonistov, bilo samo s Slovenci ali pa skupno z Nemci, spadajo n.pr. Lahinja,Konjski hrib, Kleč, Skrilj p±i Planini, Gače i.t.d. Ottenburžani so začeli v 30 letih 14. stoletja naseljevati nemške kmete na Kočevsko ne radi političnih ozirov, ampak radi gospodarskih, da so si zggosteje poseljeno in obdelano zemljo povečali dohodke. V času od 1350 - 1363• se je vršila glavna nempka kolonizacija na Kočevskem s kolonisti iz Frankovske in Turin-ške, ki je v teku sledeče dolgotrajne kolonizacije preplavila vsa do takrat ustanovljena naselja in ustanovila še celo vrsto novih. 0 tej kolonizaciji nam poroča zapisek škofa Hrena iz 1. 1590. Latinski tekst omenjene notice se v slovenskem prevodu glasi sledeče : "Karel IV., cesar, kralj Češke je potem, ko je premagal Franke in Turinge, dal Frideriku, grofu iz Ortehbur&a, na njegovo prošnjo tristo mož z ženami in otroki v sužnost,ki fei sicer morali biti kaznovani radi upora. Iz gornjega bi se dalo sklepati, da je nastala naša vas Planina ored naselitvijo Nemcev, ostali v šolsko občino všolani kraji Kleč, Skrilj, Lahinja i.t.d. pa po naselitvi tu-rinških kmetov do žkoli 1. 1400. Prvi početki šole. Leta 1836. je bila ustanovljena ljudska šola, toda poučevalo se je v prrivatni hiši na Planini št.2. do 1. 1856., ko je zopet upravitelj stvo poiskalo novo učno sobo tudi v privatni hiši št.7. Še isto leto pa j e bilo dograjeno sedanje šolsko poslopje. Šolsko poslopje je bilo prvič restavrirano 1.1873•, ko je poslal cesar Franc Jožef 700 kron podpore. V počitnicah 1. 1935, je krajevni šolski odbor s podporo kr. banske uprave v Ljubljani, dal šoli nadzidati še eno nadstropje in postavil novo streho. Vplivi, ki so pospeševali ali ovirali razvoj kraja. Turški napadi so v teku 16. stoletja napravili kočevski mnogo škode. Po napadu 1. 1522. so Turki napadli in pustošili , ubijali in odvajali ljudstvo v sužnost vsakih par let. Razvoj kraja je trpel tudi radi Uskokov, ki so se namreč naselili tudi med kočevsko prebivalstvo. Radi Turkov in Uskokov so se tudi naši kmetje začeli izseljevati iz tukajšnjih vasi in r.o se naseljevali v notranjosti kočevskih gozdov. Leta 1809. so Francozi zaposedli tudi Kočevsko, ki so jo imeli v oblasti do srede 1.1814* Ko je Napoleon 1809.1. naložil deželi 15,260.000 frankov kontribueije so se mu najprej uprli Kočevarji in Belokrajinci. Ob tej priliki so Francozi izropali Kočevje in vso okolico Kočevske.- Postanek in razsoj fare. Fara je bila ustanovljena 1. 1791. Ima štiri podružnice. Za župno cerkev na Planini se ne ve, katerega leta je bila sezidana. Cerkev sama nima nobene ums tniške vrednosti. Oltarji so sestavljeni iz vseh mogočih slogov. Cerkev se omenja samo zato, ker ima v stranskih Oltarjih dve sliki našega najboljšega umetnika Šubica. Kako so prišli farani do teh umetnin se ne ve, ker nima župni urad do 1, 1935• pisane kronike ... Zanimivejša je cerkev ov.Frančiška na Mirni gori, o kateri poroča "Kočevski zbc mik 1, da je bila nekoč to župna cerkev, v sedanjo faro spadajočih vasi. V cerkvici je izredno lepo risan križev pot in to na steklo, kar je izredna redkost v sedanjem času. ■-- Edini župnik, katerega so ljudje ohranili v dobrem spominu je bil Gašpe?'in Viljem. Bil je po vsej Beli Krajini in Kočevski priznan za najboljšega zdravnika. Protestantizem na Kočevskem ni našel ugodnih tal in to predvsem radi tega, ker so glavni reformatorji širili luteranstvo v slovenskem jeziku ter izdajali v njem tudi knjige. Vendar so se tudi Kočevarji seznanili z novo vero. Duhovnik Janez Schvveiger, rojen Kočevar, je širil luteranstvo po Kočevskem. Znamenite osebnosti v kraju. Znamenitih oseb v kraju ni bilo. V kulturnem in gospodarskem oziru naj omenim samo upravitelja šole Josipa Leinerta, kateri je služboval prvi 14 let na Planini kot domačin. Učitelj Ivan Zagažen je povzdignil Planino in Mirno goro v tujsko prometnem oziru. L. 1925• je dal s pomočjo' po--družnice S.P.D. in raznih podpor zidat planinski doti' na Mirnii.- gori. -k-. ‘7 ’ • .... ; V -• • • . .. . • • ' v r. .. y\.:r . ■ _ . -7. • Kalan Metod. v :'P' v A ' ' , ... - ...... .. V : • D ':b 'V '7 - v\ ... . ..... V ' .... ’• ..-v-'' 1 Po d z e ra-e 1. j. v;' - V p od z e m. l; 1 šolski 'obeliš apadajo vasi : Podzemelj., Boginja vas. Boršt, Dolenje in Gorenje. Dobravice, ’ . Giršiči, Grm, Kaplji. 71 e5 Krr 'incKrivogi avio^;., Mlake, Otok;,. Pril oz jv, -j-imos+.k i.j Skrilje. Vse te vasi iijiajo v lotu 1939/40. 273 učencev. V bližini Boršta so odkrili rimske grobove. V vasi je stala cerkev sv. ^arjote, ki se prvič omenja že'leta 1334. v sporu med zagrebškim kapitljem iti nemškim viteškim redom. Razpadajočo stavbo so 1925. podrli. Severovzhodno od vasi je nekdaj stal dvorec DominiČ-; Sezidal ga je Peter Dominič 1. 1563. Ko je rodbina Domini č jztiinrla, je grad prešel v last baronov Gušičev, lastnikov graščine Gradac. V I.poldulci 19, stoletja so tu gojili sviloprejkb, d čemer pričajo še današnji •L*- ostanki murvinih nasadov. Grad je pozneje razpadel. Pred Dolnjimi Dobravicami je skupen studenec tudi za Gornje Dobravice, v katerem živi človeška ribica. Vas ima podružnično cerkev D.M. presv.rožnega venca- V vasi Grm se še izdeluje domače belokrajinsko platbo. Pri vasi so odkrili begata hallstadtska in keltska grobišča. Zanimiva je starodavna kovačnica na Grmu, katere sledovi so še vidni. Tu so odkopavali številne bronaste in železne predmete. Na strmem in osamelem Kučerju nad vasjo so odkopali utrjeno predzgodovinsko grobišče, ki ga je obdajal 2300 m dolg nasip. Okrog hriba so naleteli na mnoge gomile in najdbe iz hallstadt-ske, latenske in rimske dobe. Izkopanine hranijo v ljubljanskem, dunajskem, monakovskem in berlinskem muzeju. Na južnem pobočju Ktičerja so odkopali tudi predzgodovinske topilcnice železne rude iz 2. polovice prvega tisočletja pr. 'Kr. Kraji od Žežlja proti Vinici do Metlike so polni železne rude, zlasti^rjavega in rdečega železovca. Kučer spada skupno z Vačami in Šmarjeto med najvažnejše in najznamenitej še postojanke predzgodovinskega železarstva. Železo iz Kučerja je bilo gosto, trdo in brez žvepla'ter tako celo boljše od železa iz Vač. . Krasinec ima aluvialno in ilovnato zemljo. Na vzhodni strani vasi teče široka Kolpa, ki žene mlin in nudi lepa naravna kopališča. Zelenjadno semenje, posebno pa čebulo in "polaje" prodajajo ženske po sejmih v Beli Krajini, pa tudi v Kočevju Karlovcu in Ogulinu. 500 m severno od vasi je nekdaj stal grad Krasinec (Crassinitz). Po Valvazorjevem poročilu je grad koncem 17. stol. sezidal Ivan Adam grof Burgstall. Grad je pozneje razpadel . Vas ima podružnično cerkev sv.Antona s pokopališčem. V bližini vasi Mlake so vidni obrisi nekdanjih grajskih ribnikov. Pri vasi Otok so po pašnikih "na jamah" odkrili veliko rimsko grobišče. Podzemelj stoji na položnem pobočju Kučerja, ki je znamenit po svoji^predzgodovinski naselbini in slovi kot lepa razgledna točka. Župna cerkev sv. Martina je bila domnevno sezidana 1375• Prvotno je bila podružnica črnomaljske prafare, samostojna je postala pred 1. 1333., ko je bila skupno z materjo župnijo inkorporirana nemškemu viteškemu redu, kot je še danes. Podzemeljska šola je bila ustanovljena 1. 1857. z otvoritvijo novega šolskega poslopja. Ob novem letu 1858. je nastopil službo na enorazrednici prvi učitelj Franc Mlakar, ki je služboval do 1.1859* Njegov naslednik je bil učitelj KaMJakob Jevšček, ki je služboval v Podzemlju 3 leta. 24. novembra 1862. je nastopil službo tretji učitelj Janez ^arle in služil do 10. novembra 1866. Nasledoval mu je učitelj Luka Kožuh do 24.aprila 1871. Slednji in njegov prednik Janez “arle sta menjala službeni mesti in do 16. oktobra 1893* je služboval v Podzemlju kot upravitelj šole Janez Barle. Z odlokom c.kr. dež. šol. sveta št. 1153 z dne 27-7. 1888. je bila šola razširjena v dvorazrednico in otvorj ena 1.3. 1889• Ža drugo učno moč- je bila nastavljena učiteljica Dragojila Milek, ki je imela radi bolezni mnogo dopustov in je.bila pozneje upokojena. Bolno učiteljico je nadomestoval abiturijent Peter Kambič, ki je pa že 25-1. 1690. umrl v Gribljah, kjer je bila že v jeseni 1. 1889. otvorjena samostojna enorazrednica. Z otvoritvijo šole v Gribljah se jo zmanjšal šolski okbliš. za obseg gribeljske občine. Mesto drugega učitelja je nastopil 6.9.1891. abiturijent van Wialnerič iz Krupe in služboval do 29.29.1892. Njegovo mesto je izpolnila učiteljica Hermina uesler, ki je službovala od 30. 10. 1892. do 1. 9• 1924. Naslednik Janeza Narleta je bil učitelj Rihard Megušar od 1. 3. 1894. do 16.12. 1922. Pokopan je na tukajšnjem pokopališču. V letu 1894. in 1895. je vzdrževala tukajšnja šola dvakrat na teden ekskurendni pouk v Gribljah. 7.10.1888. je bi l ~ v op-oei ieno novo šolsko poslopje h. št. 39• 1. 10. 189? =ie je nastanila v stari šoli orožniška S'- Staniča, ki se je izselila 51 - 9•1904 > V istih prostorih se je nastanil tretji razred, ker je bila dvorazrodnica razširjena z odlokom c.kr. dež. pol.sveta s „.5317 -z dne 1,3»1903• v triraz-rednico. Otvorj ena je bila 1. 9- 1905• in kot tretja učna moč imenovana biturijentka Zofija Škoflanc, ki je službovala do 15• 1. 1925- V počitnicah 1. 1906. se je preuredilo upraviteljevo stanovanje v stari šoli v tretjo učilnico/kuhinja in jedilna shramba pa v učiteljsko stanovanje;, Z. Odlokom c.kr. deš. šol. sveta od 14, 10. 1909. št.6135 jo bila dovoljena•otvoritev vzporednice v Gradacu za otroke gradačkc občine. Učilnica je bila nameščena v pritličju grad a sike graš-čine. Kot prva učna moč je bila nastavljena učiteljica -Erna Rozman, ki pa službenega mesta ni nastopila. Njen naslednik je bil ab i turi jen t Henrik 'Meditsch, ki: je otvoril 14. 2. 1910. pouk na vzporednici za prvi. razred 1.. in 2. oddelek ih 2. razred 1. oddelek, a prihodnje.išolsko’leto. tudi za II.razred 2. oddelek. Učiteljstvo na vzporednici v Gradacu se je večkrat menjavalo. Ker ni bilo učno mesto 'v Gradacu .vedno pravočasno zasedeno, so morali učenci gradaške. vzporednice" obiskovati osnovno šolo v Podzemlju. 4. 8, 1912. se je pričelo popravljanje slabih temeljev, razpokanega zidovja in p.ods tre.šja ,pri stari šoli. Istočasno je bil popravljen tudi vodnjak." . •• . ;v . 7 • Z razpisom vin.šol.sveta ž dne- 9.12,1919• štev. 19684 se je razširila šola v smislu’"§.11 državnega šolskega zakona v petrazrednico, ki je bila otvorjena šele 6. maja 1920., ko so bila vsa‘nova mesta zasedena. Zaradi neprimerne učne’ sobe se" je., ukinila s 16.-2.1920 vzporednica, v Gradacu in je.bila otvor j ena 16.12.1922. za učence 1., 2. in 3• razreda v istem prostoru V gradu,- kjer je bila v lotih 1910/20. : ' 10. maja 1925 • je bil’ otvor jen šolski' oder s . Finžgarjevo narodno igro .: "Divji lovec". Najzaslužnejši predsedniki tukajšnjega kraj. . šolskega odbora so bili : Fužinski vodja iz Gradaca g> Anton Homatsch, ki je vršil to funkcijo in jo umrl 1831. Njegov naslednik je bil nadučitelj Janez Aarle in nadučitelj Rihard Mp.gušar. Sedaj vrpi funkcijo krajevnega šol. predsednika vsakokratni župan občine Gradac. v a- '■ ■ " , ... Šolski 'obisk so v prejšnjih letih ovirale nalezljive bolezni, kakor škrlatinka, hripa, tifus, davica, kolera, ošpice in koze, ki so posebno razsajale h letih 1873, 1874,1883* in 1884. v: Vsako leto so nadzorovali šolo okrajni šolski nadzorniki, v posameznih šolskih lotih tudi višji š-olski nadzorniki . - . ", ’ . L-- V prejšnjih letih se je vsako šolsko leto končalo z- javnim izpraševanjem učencev. , J’ V vsakdanji kakor tudi v ponavljalni šoli so se učili predpisani predmeti in polog tega tudi kmetijstvo. Učiteljstvo je pbdržalalo in preskrbovalo predavanja za odrasle predvsem iz kmetijstva in higijcne. ■ ' .: v 'Iz'šolsko drevesnice sc jo izdalo mnogo cepi jezi- ce v" In 1. 1880. jo dobila šol: šolski vrt, k čemur je pripomogla občina in vlada s pot a 81. JI. Ut' 1732 .• sc. je z državno podporo 40 fl. pos-* ’• 1 ni ga..je. zob časa uni- čil. • J'- V lo tu 1887. je. pokončala šo^kn mladina okoli 42.000 glogovih belinov, v letu 188 pa do 190.000 hroščev-.. Uči-teljstvo je hodilo vedno z vnemo na izvenšolskp delo, stavilo svoje moči na razpolago narodu v njegov pročvit in podvig, za kar mu je bilo ljudstvo hvaležno. To je dokazal' proslava 70 letnice obstoja tukajšnje šole. . ■ J; " ■ Na petrazrednici so je'učiteljstvo pogosto menjavalo. Po smrti nadučitelja kogusarja j e-t bila • imenovana zp začasno voditeljico učiteljica Hermina Megušar. 2 odlokbto min.prosvete z dfre 20.7.1924. št.34-977 je bil imenovan za učitelja -upravitelja 71 Ljubič Matko, ki je služboval v kraju 15 let. Na osnovi odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 8.IV.1933. IV. No ->539/2 je bila dne 16. maja 1933•otvor-jena samostojna dvorazredna nar.dna šola v Gradncu, vsled česar so bile vasi : Gradac, Nloštca:, Vran o vi če, Okljuka in Dolenjci izključene iz šolskega okoliš0 daomelj. Dne 17./XI.19>0. je prikupil krajevni šolski odbor od posestnika Skale Alojz .ja iz Podzemlja št.1 za novim šolskim poslopjem parcelo v površini 360 m?- za 1.500.-din, h kateri vsoti je prispevala kralj. banska uprava 1.000.-din. Leta 1933• sta bili združeni občini Podzemelj in Gradac v eno upravno občino Gradac. Ljubič Matko. P r e- 1 o k a V šolskem okolišu na Prolcki se nahajajo vasi : Preloka, Žuniči, Balkovci, Ziljo in Paunoviči. Deli vasi Prelo-ke imajo posebna imena : Grduni: Jakovini, Kroci in Preloka,ki je farna vas. Preloka se deli v Brdo, hiše na holmu ob farni cerkvi in spodnjo Preloko - Ime vasi Grdunu. izhaja od priimka Grdun, Kroci od Krotec, Jakovini pa so dobili ime morda od Jakob ali Jakov. Prvotna Preloka je bila v Grdunih, kar pričajo prvo hišne številke. Pripovedujose, da izhaja naselje Grduni iz graščine imenovane "Preloški gradT'. (Ime od ;,prek-loke”; graščina preko loke na drugem holmu). Ta grad je baje stal severno od sedanje Preloko proti Adlošičem, menda ob potu, ki pelje na Bo-jance. Vas Žuniči leži nizko ob Kolpi, vzhodno od Preloko in ima z Vukobrati 29„hiš. Pod Sunile je spadala tudi sedaj samostojna vas Skavrini. Se danes kažejo pri Kuničih komaj znatne ostanke graščine pl.Žunijev, baje priseljencev iz Madžarske. Po tem priimku je dobila vas ime Zuniči in je v resnici še danes v tej vasi največ družin s priimkom Kunič. Ta priimek Zunič se je iz Žu-ničev zelo razširil preko Kolne v sosednjo vas Prilišče. Da je ta priimek res priiiel iz SJ c. na urvaško, ne pa obratno, bi bil dokaz, da je rrilišče spadalo do 1.1875* pod župnijo na Preloki, ne sicer teritorijalno, ampak vsled bližine, ker je bila na jbližja hrvaška fara do 1. 1875• Novi grad. Tudi vas Balkovci imajo očividno ime od priimka Laikovec. Vas Balkovci leže 3 km zahodno od Preloko. xriim k Balkovec jo precej razširjen tudi v bližnji Viniški fari in onstran Kolpe med Hrvati, kjer so ga pa po svojo obrazili v Boljkovac. Pod Balkovce spadajo vasi ležečo na obronku m-.d Kolpo in sicer Novoseli, Vidine, Valeti, Dejani in Pavlini. Novoseli so se nakdaj imenovali Kavrani, ime je med ljudmi še danes znano, a se ne rabi. Ime vasi Zilje je najbrže isto kot koroška Žila. Jotacija v Zilje je najbrž hrvaški vpliv, kajti v starih farnih maticah zasledimo Žile. Zilje imajo svoj začetek na hribu, dvigajočem se strmo nad Kolpo zahodno od Preloko. Najbolj znamenita na Ziljah je selo stara podružnična cerkev sv. Antona Puščavnika, ki je največja božja pot za ta del Belekrajmne in kamor poroma tudi mnogo arvatov tam od Otoka na Dobri (Troštv Marije) in Ogulina.Znana je bila že ko. je še spadala ga« kot podružnica pod župnijo na Vinici. Zil-jv se dele v Dolnje, Srednje in Gornje Zilje . * -n 7,11 i' so še Cvetaši (od priimka Cvetaš) nad Ziljskim m_____, j— ^ xxo. V sredi med Šk a vri- ni in Zuniči, na oni znani, nek aj srbski, zdaj notretički zareži, - 72 ki sega skozi do BoJancev, je vas Paunoviči ali Paunovič selo. Ta vas spada še danes politično pod občino Netretič,okraj Kar-1 lovec. Po veri so prebivalci Paunovičev največ pravoslavni, le kakih 30 prebivalcev spada kot rimo-katoliških pod upravo župnije Preloka. Vasi Bkavrini, Paunoviči in ŽuniČi imajo zelo nizko lego ob Kolpi, da vsled megle pšenica ne uspeva. &ate.2&. je najstarejša naselbina ali Zilje, Preloka ali ŽuniČi je iezko reči. Verjetno je, da je Preloka, ki je dala Fari ime,/najstarejša. Farna cerkev na Preloki je najbrž iz 11.stoletja, dočim je Ziljska podružnica mlajša. Obe cerkvi sta bili do 1,1787.,ko je cesar Jožef II. ustanovil samostojno župnijo na Preloki, podružnici križevniške župnije na Vinici. Prvotna cerkeir na Preloki (sedaj posvečena sviTrojici) je obsegala samo sedanji pres-biterij in je bilapravoslavna, baje posvečena sv.Nedelji ali morda, kakor trdijo sv. Petki. Farna kronika omenja, jSta je bila že davno pred letom 1787- farna cerkev razširjena. Kot" •pravoslavca cerkev je morala biti zelo majhna, kajti še danes je z razširitvijo dolga komaj 15 m in široka 7 m. Kdaj so cerkev na Preloki razširili je težko zgodovinsko točno dognati, ako se ne do-žene kdaj so prebivalci župnij Preloka, Adlešiči in Kuniči postali katoliške vere. Ta dva zgodovinska datumas padata skupaj: razširitev cerkve in^umik pravoslavja. Farna cerkev na Preloki je za prebivalce od Črnomlja pa do Kolpe znamenita bo.žga pot,na katero prihaja velika množica romarjev, zlasti na vse*štiri kva-terne nedelje; največ seveda na poletno kvaterno nedeljo, ko je farno proščenje (besede "žegnanje" ne poznajo). Sedanje prošče-,nje zelo zaostaja za nekdanjimi proščenji, čemur je vzrok denarna kriza, ako ne tako zelo spremenjena povojna mentaliteta, ki je ovrgla vse, kar je lepega in narodova lastv Bela noša, moška in ženska, po kateri se ta del bivše Kranjske, med Gorjanci in Kolpo, imenuje Bela Krajina, je bila do konca preteklega stoletja običajna ob vsej meji Kranjske s hrvaško, to se pravi od Prezida do Babnega polja, preko Osilnice in Fare ter Starega trga in Sinjega vrha, Vinice, Preloke, Adlešičev, Podzemlja in Metlike do Radatovičev. Do današnji#, dni pa je ostala bela-nosa še najbolj ohranjena na Preloki. Važna strategična točka še izza. turških časov je pri Preloki dvigajoči se grič Krtinjek, visok. 335 m, od koder je tudi lep razgled tja do Kleka, Velike in Male Kapele. Na njem so zažigali kresove v turških časih. Ko je zagorel kres na Krti-njeku je takoj nato zagorel kres na Gradišču nad Sinjim vrhom ter na Žežlju pri Starem trgu in oznanjevali našim dedom prihod krvoločnih Turkov. Pred ustanovitvijo "šole na Preloki so najpotrebnejše, t.j. čitanja, pisanja in računanja poučevali tukajšnjo mladež domači župniki v nedeljski šoli po nauku. Pouk sc je vršil v župnišču. Leta 1861. pa je občina sezidala na griču nad vasjo poleg farne cerkve veliko enonadstropno šolsko zgradbo za enorazredno šolo. S prvim poukom se je pričelo v jeseni 1.1862. Toda 1. 1922. so morali vsled vedno večjega števila učencev eno-razrednico razširiti v dvorazrednico in nastaviti še drugo učno moč. Na eno kakor tudi na -dvorazrednici je bila ob četrtkih ponavljalna šola. L. 1934. pa so dvorazrednico. spremenili v tri-razredno šolo in mesto ponavljalne-šole ob četrtkih so uvedli vsakodnevni pouk v petih zimskih mesecih. Dotakratno upraviteljevo stanovanje v šolski zgradbi so prenaredili v drugo učno sobo. Upravitelju pa so na šolskem vrtu zgradili lično stanovanjsko hišico. Dolga leta se je moralo učiteljstvo mučiti s tukajšnjim prebivalstvom, da je vsaj malo vzljubilo solo. Ker ni moglo učiteljstvo dobiti v kraju potrebne hrane, ni nič čudnega, da se je stalno menjavalo in da je bila šola veškrat brez učitelja. Tudi krajevni šolski sveti (odbori)^so učiteljstvu sila nasprotovali. V času, ko ni bilo na šoli učiteljev je vršil eksku-rendni pouk ob torkih in četrtkih učitelj Božo Račič iz Adlešičev Poslopje je bilo večkrat zanemarjeno in v razsulu vsled neuvidevnosti krajevnega šolskega odbora- . Tukajšnji /kr$tj jo bil prvo službeno mesto sedaj vpokojenemu banovinskemu šolsk:mu nadzorniku Ivanu Štruklju,ki je tukaj služboval 1. 1901. in 1.1902., in okrajnemu šolskemu nadzorniku Venčeslavu Skobetu, ki je tu služboval od 1913• do 1920. • Hude zime z visokimi zameti, razne bolezni, kakor ošpice, tifus in kolera so večkrat obiskale ta kraj in ovirale njegov razvoj. Leta 1855. je razsajala kolera, ki je pomorila mnogo ljudi. Zadnji je umil za kolero tukajšnji župnik g.Gašper Porenta, ki je previdel vse pred njim umrle na koleri. Vendar pristni narodni običaji, plesi, kola in razne narodne popevke so na Preloki večji del že v pozabi. Le "Kres niče" in "Zelenega Jurija" oživlja mladi rod leto za letom in z njim razodeva milino in tenkočutnost belokrajinske duše. Jug Feliks. Radatoviči - Pučka škola u Radatovidu osnovana je godine 1839. S time se slažc samo donekle narodna tradicija buduci ista na-gadja, da je prije godine 1840- ker nije bilo javne školske zgrade -. obuka se održavala u privatnim kucama. Prvi javni puški učitelj Gabriel Rajakovic jest rodom iz Radatovica - domači sin. - Isti je službovao od godine 1840 -1844, a obučavalo se njcmačkim jezi kom.- - Od godine 1844. počela je obuka na hrvatskom jeziku Akti su pisani njemačkim jezikom i u cijeloj Krajini uredovalo sc njemačkim jezikom. Učitelja Gabru Ra jakovica našlijedio je Janko Kese-ric - domači sin iz sela KeSera -= polazio je'u c.kr. trivialnu školu u Sosicama. Makon toga primi jen je kod Oštrčke kompanije u Kostanjevcu za dnevničara - a odavdc za učitelja. - 0 tom narodna tradicija.- Službovao je do svoje smrti godine 1872. Iz spomenice se vidi da je ovomjeana škola imala samo 2 odelonja i to sve do godine 1871, a zatim so godine 1872/73 pretvorila u čotverorazrednicu s a 6 godišta. - U početlcu je polazilo školu 25 dječe. Škola je pregledovana svake godine od Strane pukov-nijske oblasti u Karlovcu. Katehizncijn cbavljao tadanji mjesni dušobrižnik Janko Bubanovič.- Godine 1850 na stavi p je dužnost mnogoz a. s lužni po ovu školu Jovo Trbojevič mjesni 'župnik - koji je vršio službu učitelja i katehete.- Sa potpunom pedagoškem naobrazbom maturom 1 preparan-dijom imenovana; je od kr. z e na liske vlade učitelj gosp'. ■ miha jlo Vidnjevič, ko ji je služi; sv ;* u 23 . 1885- do 10.1.1895 .godine. Isti učitelj ubrajao se medju najzaslužni je nastavnike ove škole. Godine 1889 dolaži za dušobrižnika -g.Janko Višoševič koji je bio i kateheta na ovoj škodi. - .Službovao je 30 godina. Godine 1895• dolnzi za učitelja g»marko - Perls, koji je službovao ovdje od 10.1.1895- do 8./IV.1925. kada je premje-šten po molbi u Kamanje• Godine 1900. sagrad jena je nova š ko lska- z grad a - i obuka je započela sa i- rujnom u novo j školi. 'Posvetu škole obavio je mjesni župnik g.Višoševič. Školu je tada polazilo 121 djeČak i 79 djevojčica, n u opetovnicu 29 dječaka i 14 djevojčica-- U opetovnici bila su 3 razreda. Godine 1926. imenovan je učitelj g.Janko Smiljanič domači sin iz Doljana.- Slušbovao je do 1929- kada je pre-mješten u Metliku.- U isto vrijefne namještena je za učiteljicu g. Zora Herakovič. 7. marta 1928. riješenjem Ministarstva Pro-svjetc prošircna je ova škola na cetverorazrednicu - pa je 2.marta 1928. postavljena z a učiteljica g. Zlatka Demšar - Vidnjevič, koja još i danas ovdje službuje. Godine 1928 - 5»I. napravljena je od učiteljskog stana treča učionica- dok je učiteljičin stan pretvoren u stan učitelja. %lasni odbor zagrebačke oblasti votirao je sumu od 24.000.-dinara za gornje poslove. Godine 1929. potpala je opčina Radatoviču pod Savšku banovinu sa sjedištem bana u Zagrebu, a banom je imenovan dr. Josip Silovič, sveučilišni profesor i pretsjednik Narodne za-štite. Srez je Jastrebarsko. Riješenjem Ministarstva Prosvete postavljen ga ža učitelja na ovoj školi g. Antun Kneževič i g. Anka Haraminčič. TJ administrativnom i političkom pogledu potpala je 1. jula 1931. činela opčina Radatoviči pod novo osnovani srez metlički sa sjedištem u Metliki, a koji je potpao pod Savšku.bau novinu. Kasnije potpada metlički srez politički i administrativno pod DravsKU banovmnu sa sjedištem u Ljubljani; te time ujedno prvi puta u hiss&oriji ovog kraja žumberački teritorij potpada pod Sloventju.- Isce godine osnovana je kuhinja Podmladka Crvenog Krsta u kojoj se prehraniivalo 200 dece. -Nrigodom svog boravka u župi. biskup križevački dr. Dionizije Njaradi posjetio je i školu interesirajuči se za opče prilike u školi - a napose za napredak i odggg dječe u duhovnom pogledu. 1.IX.1932/33. prema ukazu banske uprave u-Ljubi jani upotrebljavaju se na školi tiskanice na slovenskem jeziku a isto-tako vrši se i administracija. Odlukom Ministarstva Prosvete otvoreno je na ovdašnjoj školi I i II razred više narodne škole. 13. maja 1933 održano je po prvi puta na ovdašnjoj školi učiteljsko zborovanje odnosno sastanak učiteljstva JUU, sekcija za srezove Črnomelj-Metlika. 'lom zgodom sastalo se je učiteljstvo iz najUdaljenijih krajevg sreza Črnomelj- i to iz Vinice, VrČice, Semič, Štrekljcvec, Črnomelj, Podzemelj, Suhor, Radoviča, Metlika, Drage, Rožni dol i dr. 1./XI.1933•otvorilo se je na ovoj školi 7 i 8 razred više narodne škole.- Godine 1934- u jesen održala se,velebna proslava postavijenjem spemen-ploče naj vedem pjesniku Žumberka Jovanu Hra-niloviču. Prisuiino je bilo preko 2000 ljudi iz svih krajeva naše države. Spomen ploča postavljena je na crlcveni portal. Proslauu posjetili jesu nadbiskup zagrebački i biskup križevački - kao i mnogo drugo ugledno svečenstvo iz Slovenije i Rrvatske. Organiza-tori te proslave bili su g.g. dr.Tomislav Firis dekan i župnik te Antun Kneževič ovdašnji učitelj.- Kraj je brdovit i vrlo siromašan zato se mnoge po-rodice šele u druge krajeve - a neki u Kanadu, flrgentinu - a po-gotovo ove godine šele u ITjemačku na rad. Narodnih pravljica i prmpovjedaka nema - jedino se goji narodna pjesma koja je^narodu vrlo omiljela. Kraj se sove Žumberak i okružen je Gorjancima ili Us&očkim planinama, koje su s o nazvale kada su naši ljudi bježali iz Senja pred Turcima i sklonuli se u te gore koje po njima prozvale Uskočke srore.- J^5 * vidi se po gori mjesta gdje su bile njive a i Vv.'_ -uiade, koje se je Več posvc izrodilo i daje sitan plod.- Po svemu se dade naslučivati, da je nekada tu bilo ljudsko naselje.- Nekada je bila tu lijepa narodna nošnja koja se posve zapustila, a šlična je bosanskoj. Nadje se još lijepih pre-gača koje su ostaci od nekadanje nošnje. Demšar Zlata. Pryp, ji.a sei^eiiGiC. v ,.pri ja:zn;R d plini, ob . Kolpi eno uT©. hoda od Stariha tT^a7:;.je/.bir' bc/-i,jiyiskein izročilu, neki Rade (Vuki..). -i reče j obširen slcpr.aj./r ,on, prostor ob Kolpi, ki ima v ozadju prijazne,';':ža yjnggia.dhiityc., prlmerne:,.vzpetine, je bržkonfe privalil omenjenega'Vlaha"Kadeta; 'dalji prekoračil reko Kolpo in na prostoru, ki ga je v davni preteklosti izgladila mirna, včjja-bih pa zelo divja reka Kolpa, ustanovil, svoj novi dom. Po •Hfem ima vas Radenci svojo ime in še danes je v vasi nekaj kme-:tdv, ki se pišejo.,^ priimkpmvRadg. . *-i' - ' -■' ... ■RR-;,g-. ( Vočriejsih ^Mgiit^^niR/kier so natančnejši spisi _o postanku in razvoju/te Vasi Sgčrgli ob požaru starotrškp 'žup-\ . "‘fii-je. Rekaj podatkov bi,.setjobilo y;: kapitel jskcm arhivu v Novem/ mestu. "I'!'/""’/ ./ ;č Po gotovih 'pnakih-in-sledovih (star kelih iz 1. 1530 - 1^40) ter ostankih' oltarja, bi se dalo zaključiti,,da je naselbina obstojala že v 15- stoletju. Sekat-eri starejši ljudj:e „ .pripovedujejo, da so bili za Časa reformacije v teh krajih pro-^•••krbestanti, morda so bili sploh. od začetka (Vlahi!) in da so se oh.-"protireformaciji/riazbožali. V nekaterih ohranjenih pesmih na-božne vsebine je';g-• ak’ ne date vsega tega vzet vam čemo vaš’ga sina vaš’ga sina gospodina. Če nič ne dobijo, tedaj zapojejo : Vaša hiša puna miša da bi imeli tol’ko straha koliko je na peči praha. Bela Krajina je med ostalimi slovenskimi pokrajinami najbrže če edini od tuje nav!r,v"' . oskrunjeni del slovenske zemlje . Bogastvo naj iz vi ^ ^ ^ ^»^.nosov k naši narodni individualnosti nam je najuspešnejša doVo.z, da je Bela Krajina zares popolnoma slovenski del našega naroda in ne, kakor trdijo gotove teorije, le poslovenjeni dol Rrvatske. Najbrže ne bi bila napačna trditev, če bi navajali raziskovalce razvoja slovenstva v Belo Krajino, kjer bi našli trdnih in prav izvirnih prvin pri utripih prave slovenske duše. Pušljar Mirko. Radoviča . Kraj se je razvijal vzporedno z ravzcjem Metlike tako v prosvetnem, kakor tudi dušnonr.i žnem oziru. Kraj je prvič imenovan po-? tem imenom v času, ko se je razvil spor med kapitlom in jamski m viteškim redom, leta 1334. 0 postabku kraja Radoviče je stvar neraziskana.tedanje šolsko poslopje je zidano v letu 1881, prezidavanje pa 1. 1932. Zemljišče so darovali vaščani. Razvoj kraja so ovirali turški nppadi istočasno kakor v Metliki. Važno je to, da je bila Radoviča, Bojanja vas, Krašnji vrh, Boldraž, Radoši v zvezj s metliško mestno jamo radi skrivališč v slučaju samoobrambe. Bo pripoveduje narod še danes, kako so prišli Turki v Metliko in niso našli nobenega človeka. Nared še dandanes pripoveduje še stoletno pričo o "Stari Mari", ki se nananša na enega neštetih turških napadov. Valvazor našteva 21 podružnic metliške župnije, med temm tri v sedanji župniji radovski sedanjo župnijsko cerkev, cerkev sv.Marjete v Bojanji vasi, sv.Urban na Gorenji Brzici. Fara na Radoviči je postala približno 1. 1855« Tega leta se je pojavila v krajih huda kolera. Župnijske podružnice so : Bojanja vas, ivrašnji vrh, Boldraž. Temeljni kamen šoli je bil postavljen 19.maja 1881. Otvorila se je 27.novembra 1832. Redni pouk se je pričel 1.aprila 1883- Vsa dela za šolo je stalo 4399 fr. Prvo leto je bilo 132 učencev. Prva učna moč na šoli je bil Ferdo Strel iz Kamnika. Vsled bolezni ferda Strela - je prišel na njegovo mesto Davorin JudniČ, rodom iz Semiča ter služboval / leta in pol. Za časa njegovega delovanja se je uredil šolski vrt in ograja. Premeščen je bil v Vilto vas. njegovo mesto jo prišel Florijan Kalinger, ki je služboval 7 let, obnovil šoiaki vrt ter zasadil drevje in trtje. Bil je upokojen. Na mesto je prišel Franc Zupančič - za časa njega je bila 1896. davica, za katero je pomrlo veliko otrok Deloval je na šoli 6 in pol leta. Rot ekskurendni učitelj je prišel Leopold Morela iz Metlike. Ni bil dolgo, bi2>a je imenovana Ana Fabjan. Ker je zbolela jo je nadomostoval dvakrat tedensko Konrad Barle iz Metlike. No dveh mesecih je nastopila redno službo do 1. 1902. Istega leta je bila premeščena v Bučko - bil je imenovan Matija xeterlju, ki se je posebno zanimal za šolski vrt. Služboval je komaj leto dni ter bil imenovan v Studenec. Prišla je Marija Bučar - službovala 3 lota. Za njo je služboval Lovrenc Kleindienst iz Ljubljane'do 1908. na katero mesto je prišel Gruden Karl iz Podgrada. Ker je bilo 1. 19l0/ll šoloobveznih otrok 173, je zaprosil, naj se razširi šola v dvdrazrednico - bilo je v tčku - nastala svetovna vojna. Gruden Karl je moral v mobiLh-zacijo. V tem času so nedemestovali sledeči : Anda Pavlin iz Črnomlja, Ivana Dekleva iz Ljubljane, Josip Vrbinc, Viktor Kregar iz Ljubljane. Tekom 4 let in 5 mesecev je prišel zopet Gruden Karl-^takoj po vojni zaprosil zopet naj se šola razširi. Na odlok viš. šol.sveta. 4-12 1919- št.3550 se je otvorila dvorazrednica dne 1. 1. 1920. Prva moč je bila Avrelija Schiller iz Črnomlja-dalje Rada Lukan iz Ljubljane - Janko Bajec iz Ljubijane,Milena Uršič iz Ljubljano - Ruža Lenardič iz Kojzkega, Vida Vardjan iz -78- Črnomlja. Obolel je Gruden Karl, šol. upr.nadomestovala Albina .->ketel j iz Ljubljane 1. 1927. in 1928. pa Rudolf Kobilica, ki je ustanovil šolski oder. Po ozdravljenju zopet nastopil službo Gruden ^arl. Vedno je dregal kraj.šot.svet za razpirjenje šole in se tudi obrnil na oblastni odbor ter spravil do 9o.ooo.-din v hranilnico, da se je lahko leta 1932 izvršila pod vodstvom sol. upravitelja -^ogor Franc.. prezidava šolskega poslopja,ki je sedaj eno naj lepših v Beli Krajini. Z odlokom kraljevske banske uprave IV.štev. 9970/1 z dne 21.7.1934. je bil na šoli otvorjen tretji oddelek. Vončina Drago. Rečice . Prebivalci vasi Vrčice so pošiljali svoje otroke v šolo Semič do leta 1910. V tem letu je društvo "Deutscher Schulverein" vzelo v najem za tri leta sobo v kmetski hiši posest niče Brunskole Vrčice št,1 ter uredilo v razred. Pouk se je pričel še isto leto. Leta 1911. je kupil "Schulverein" njivo in trav-, nik od posestnika Janeza -Lužar, Vrčice 4 ter na tem prostoru dal zidati sedanjo šolo, ki je bila dovršena leta 1912. V jeseni se je^otvorila dvorazredna zasebna šola pod imenom "Rossegger-Svhu-le". Pouk je bil nerazdeljen - poldnevni in v nemškem jeziku. Prvi razred je ostal do 1. 1913. še v najeti sobi, II. razred je bil v novem šol. poslopju. V to^šolo so se vpisale sledeče vasi: a$slovenske: Rečice, uela, b) kočevske: Blatnik, Brezje, Gaber,.Vimol in Stari Tab dir. Kočevarji so prej hodili v črmošnjiško 'šolo. Prvi učitelj na tej šoli je bil Gobleršek Iva*, ki pa je tu poučeval samo dva meseca. njim je prišel Jožef Rom iz občine Planine,srez Črnomelj, šol. upravitelj od leta 1910 - 1918, a je prekinil pouk leta 1914, ko je bil poklican v vojno do leta^l918. Istočasno z učiteljem Romom so poučevali na tej šoli še učitelji Veber Jožef in Harih Jošef. Med vojno je poučevala učiteljica Fale Julija. Kot' učiteljica ročnih del je bila nastavljena Schvsarz Ljudmila. (Natančni službeni podatki niso zn;mi, ker se je kronika izgubila. Upravitelj šole je sestavil kroniko do leta 1918. po ustnem poročilu tuk. vaščanov Andreja Striceljna, Ivana venetiča in Ivana Lužarja). Ob razsulu Avstro-Ogerske je prišla šola pod se-kvester v slovenske rok^. ^ct: 1919• se je pretvprila v eksko-rendo šole v Semiču. oučeval je 1 - 2 na teden učitelj Zorko Razpotnik iz Semiča do 7. 1. 1920. Tega dne je bil pravi začetek rednega pouka v šol. leti 1919/20 na tej šoli. Pouk je prevzel novi učitelj Karel črnj e, ki je tu poučeval do konca šol. leta 1922/23. Leta 192*0, je kupila šolska občina Vrčice od društva "Deutscher Schulverein" sedanjo šolo za 3750--din, ki se je pretvorila v enom^redno državno mešano osnovno šolo. Vzdrževanje šole sta prevzeli občini Somi č in Črmošn jice. ‘Krajni šolski svet se je sestavil 7.7-1920. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Štricelj , posestnik v Blatniku ,'t.l9> za podpredsednika Ivan Vene tič posestnik na Vrčicah št.2, za odbornike pa Kapš Franc,Sola št.1, Rom Janez, ^aber št.3 in Troje Franc, Brezje št.5« Pouk se je vršil v slovenskem jeziku. Obiskovalo je 26 Slovencev in 40 •Kočevarjev. Kočevarji so bili nezadovoljni s preureditvijo pouka- /• ah te . 1 i sf nemšl i pouk. Radi tega je Imel učitelj Crnjnč Karel Lu.. .• boje z njimi. •- 79 - V šol. lotu 1972/25 se je otvorila vzporednica za Aočvvar je, ki pa vsled prema jhneg" št c-vi la pravih Nemcev ne obstoji in el c tudi v II. oddelku vrli pouk v slovenskem jeziku. Sedaj poučuj ta na šoli gdč - Judnič Regina in Kincl -vgust, oba v slovenščini. Leta 1955• je mn istrstvo za notranje zadeve s št. 45-596 z dne 3. 2 - 1935■ odobrilo spremembo imena kraja Vrčice v Rečice. Vončina Drago. Rožni dol Legenda .pripoveduje, da je v času, ko sta še hodila po svetu Kristus in sv.Peter, priše] v ta kraj Kristus. Z njim je bil tudi sv.Peter. Iz kotline v kateri leži vas Rožni dol,sta se spenjala speta moža po bregu proti Pribišju. Sv.Peter se je ozrl nazaj po poti, ki sta 7c prehodila in pogled mu je obstal v kotlini. Vprašal je -Kristusa, >:akt naj imenuje ta kraj, in Jezus mu je odgovoril : 'Rož ni dola". Sv. Peter pa je rekel : "Rožni dol mu recimo". In od tedaj se kraj imenuje Rožni dol. Tako pripoveduje legenda. Verjetno pa je, da je Rožni dol nastal od imena "rož jo" = dračje, grmovje. Rožni, dol pomeni torej dolino z neiz-trobljenim gozdom - dr čj.em, kar tudi v resnici je. Nadalje se tudi govori, da pomeni dolino pod gorovjem Rog, kar pa je manj verjetno, ker se gorovje Rog razprostira precej daleč od Rožnega dola. Podružnica Rožni dol spada k župpiji Semič. To župnijo je ustanovil Bel a III, 1173- - 1196. Rožni dol pa je najstarejša scmiška podružnica - barija Magdalena. Zgodovina Rožnega dola se je pričela še za časa Rimljanov. Dne 7- aprila 181 S. je izdaj visoki gubernij zaprošen po škofijstvu, odlok, naj se dola med ljudstvom na to, da se ustanovi v Rožnem dolu lokalna kaplanija. Skoda, da je ostalo gledc_ Rožnega dola le pri odloku. Vendar pa ima ta oko1 V*-*tv- da je Rožni dol ostal še nadalje tesneje zver o-" ~ . vm, tudi svojo dobro stran, zlasti iz na rod na g . .no jo, da so Rožnodolci, zlasti iz vasi Rožni dol, pa tudi nekatere družine iz sosednih vasi, Kočevarji. Ko bi bili dobili samostojno cerkveno upravo, bi brez dvoma hoteli imeti v cerkvi nemško službo božjo. Govorili so deloma nemško. Isto bi se zgodilo g teku časa tudi s šolo. 7 nevarnosti bi bile glede narodnosti slovenske družine 'č ko sc pa to ostale popolnoma, nedostopne kaki primesi v jezikovnem oziru, pa še ostali K0g0varjj s0 so privadili pravilni, slovenščini, ker so obiskovali njihovi otroci šolo v 5 raiču in tudi odrasli so ostali navezani na službo božjo v al)venskem jeziku, ker se za nekaj ljudi na taki župniji, kakor' jo semiška, ki šteje nad 5000 duš, ne more delati izjem, zlasti radi tega ne, ker so dobro ve o njih, da govore in razumejo, posebne mlajši slovenščino mnogo boljše,kakor pa kočevsko narečje. K podružnici Rožni dol, za katero gorenje ovire več ne drže, da bi ne postalo lokalna p kaplanija in bi biloxHxxxx naravnost dobro in koristno, oa bi se odlok iz 1. 1818.obnovil, ker prebivalstvo govori slovenski jezik 1 a. se čuti Slovence j spadajo še sledeče vasi • (zrnje ■ - ' ^šje, Brezje, Hrib, Potoki in Prelogi. Ime Laze m nastalo iz "laz" =*, posekan gozd. Vas šteje 5 hišnih č Levila, dočim jih šteje Rožni dol 12. Nekatere so -80 - praZne, ker so se ljudje izselili v Ameriko. Absolutna višina kraja jo 440 m, Rožnega dola pa 370 m. Iz Gornjih Lazov v Rožni dol se pride po stezi. Fribišje pomeni na višjem kraju ležečo našelje.Vas šteje 15 hišnih številk. niše so raztresene, Le 7 hiš je skupaj na 440 m.visoki rebri. Nekatere hiše so tudi tu prazne, ker so se ljudje izselili v Ameriko. V Rožni dol se pride po izredno slabi poti, dasiravno so ljudje plačali lepe vsote radi izgubljenih tožba z lesnimi trgovci, ki so po tej poti izvažali les iz Pešeenka na postajo, a- poti po uporabi niso popravilil Ljudje izgubljenih vsot s tožbami še niso preboleli, zato je pot že več let nepopravljena in zato obupna. Pravijo, da bi lahko imeli tlakovano pot, za denar, ki so ga morali plačati za tožbe. V bližini vasi Brezje rastejo brezo, od tod tudi ime. Brezje šteje 4 hišne številke in leži 420 m nad morjem.Tudi od tu se je več družinskih članov izselilo v Ameriko. V Rožni dol se pride po stezi. Vas je od Rožnega dola oddaljena 1 km, dočim sta vasi Gornje Laze in rribišje oddaljeni 2,2 km. . . Vas Hrib pri Rožnem dolu se razprostira na planoti vrhu hriba, ki se dviga na zahodni strani Rožnega dola in ima odtod tudi svoje ime. Vas šteje 3 hišne številke, iz katerih se-je tudi izselilo več članov v Ameriko za zaslužkom. V Rožni dol se pride po strmi stezi. V času suše je po vseh okoliških vaseh,tako tudi na Hribu veliko pomanjkanje vode. Prebivalci teh vasi vozijo vodo iz studenca v Rožnem dolu, ki je znan radi dobre vode. Potoki so dobili ime od dveh potokov, ki tečeta ha obeh straneh hriba, vrhu katerega je naselje. Vas šteje 6 hiš in ima več izseljencev. Absolutna višina kraja znaša 410 m. V Rožni dol se pride po slabi stezi. Vas Prelogi ima ime od prolog - opuščena njiva. Iz vasi vodi grda neurejena pot na cesto, po tej pa se pride v Rožni dol. "Derbinčeva cesta" ima b a j č,ime po glavarju Derbincu, je bila zgrajena 1. 1854. vesta drži iz Črnomlja skozi Kot pri Semiču,mimo Rožnega dola in Uršnih sel v Tpplice. Vas šteje 6 hišnih številk in leži 412 m nad morjem. Tudi ta vas ima več izseljencev. Številb izseljencev iz soseske Rožni dol presega št.50. Do 1. 1909« so hodili, kot je bilo že omenjeno,otrobi V šolo V Semič, kjer je bila redna šola že za časa Francozov. Po njihovem odhodu pa je redna šola zaspala. Ker je bilo z obiskovanjem šole y Semiču združenih mnogo težkoč, zato je deželni šolski svet sprožil, da se ustanovi šola v Rožnem dolu. Ze 1.1904.je bil izvoljen prvi odbor kraj.šolskega sveta. Sc isto leto so kupili parcelo št.2695 pribiške davčne občine, ki meri 51,41 a, od Katarine Stariha iz Rožnega dola št. 6 za 714,50 K. Leta 1909. pa je bila dograjena na kupljenem zemljišču zasilna šolska stavba - baraka, ki jo je dala zgraditi C M D v Ljubljani, čigar last je še danes, z namenom, da se ohrani slovenski živelj v tem kraju. roslopje bi se moralo graditi že prej, pa so z delom odlašali, dokler ni začela pretiti nevarnost, da bodo otroci začeli hoditi v nemško zasebno šolo enorazrednico na Dolenjih Lazih, ki jo je 1 leto prej ustanovil nemški "Schulverein", zato se je pričela za tamkajšnjo šolsko mladino zanimati C M D v ■Ljubljani. Delo je bilo izročeno g.dr. Josipu Maleriču iz Črnomlja. -Fri seji kr. šol. odbora in občinskega odbora^ je bilo sklenjeno, da mora stavba služiti učnim namenom vsaj 4 let. V praksi pa sklep ne bo držal, stavba je bila zgrajena nagle kar iz svežega lesa. V stena se je prej sveži les usušil, vsled^česat nastajajo razpoke omet odpada, dočim je temelj gnil. V učilnici, kot tudi v ostalih prostorih je v zimskem času občuten mraz, ker so stene debele le 12 cm. Kupljeno je že stavbišče za novo šolsko poslopje. Tudi g fond za novo šolsko stavbo rfd se že nabira. 81 Cerkev na Mirni gori pri Planini. Mirna gora ima ime od tod, ker je na njej nastal mir, poteki ko je tam padala prej toča 7 let zaporedoma. Kodaj je bila cerkev na Mimi gori zidana ni znano. Zelo verjetno je, da je bila zidana v 17. stoletju. Umetna slika oltarja in bakrena plošča je iz 1. 1743. Ta letnica je na sliki. Cerkev šv.Frančiška Ksaverij a je bila posebno do leta 1790. zelo obiskana romarska cerkev. N'e samo iz domače župnije, tudi iz sosednih župnij Črmošnjice, Poljane je bilo veliko otrok krščenih v tej cerkvi. Tudi več porok iz omenjenih župnij je bilo v cerkvi na Mirni gori. Navadno sta bila tudi nastavljena dva duhovnika. Cerkev na Mirni gori je časten spomin na naše pradede. Nartnik Marija. Sela pri Jugorju. V tistih težkih, črnih dneh, ko je Turek moril po naših krajih in vaseh, je malo Srbijo popolnoma ugonobil.Moril je.vse, kar so mu ni pokorilo. Pa so se dvignili nekateri možje z ženami in otroci in zbežali pred krvolokom. V Beli Krajini so se ustavili. Zgodovina jih imenuje Uskoke, kor so "uskočili" iz Srbije v Belo Krajino. Kakor močan zid so se zajezili pod Gorjance in gor jč Turčinu, kadar je naletel nanje. V večnem boju s turškimi razbojniki, jo njihovo življenje dobilo svoj poseben pečat. Že majhen Srbčič je bil deležen namesto abecednika - nabite puške. Živeli so življenje junakov- hajduško življenje. Tam pod Gorjanci so se ustavili in si izvolili svojega starešino. Tako so nastale naselbine, iz katerih so pozneje'nastale vasi : Selo, Maline, Jugorje, Mačkovec, Božičev vrh, Škeml.j;evec in Drage. Ze iz teh imen je razvidno, da so vasi srbskega, oziroma hrvatskega značaja, kar potrjujejo tudi ljudske navade.Ohranili so tudi svojo grkokatoliško vero in'deloma srbohrv stski jezik.Tekom let so se nekoliko asimilirali s prvotnimi prebivalci,vendar pa se je njihov jezik nekoliko izpremcnil, tako, da je nastalo precej izpremenjeno hrvatsko narečje. Tako so sedaj v vaseh družine, ki govore slovenski, oz. hrvatski jezik in so grko-oz. rimokatmliške veroizpovedi. Šola se nahaja v Selih pri Jugorju. Sola pomenijo v slovenskem jeziku vasi in baje je nastalo od tega tudi ime vasi-Sela. Jugorje je kraj na hribčku, ki leži ob državni cesti ter pobliže označuje vas Sela. S hriba Škrbca pri vasi Maline je nekoč tekel potok, ki je gnal mlin. Od tega je nastalo ime vasi. (Mlin- malin-Maline) Vas Drage loži sKrita v globoki dolini. V govoru tukaj šnjih prebivalcev sc imenuje dolina -draga. Iz tega se je začela klicati tudi naselbina Drage. Od šole je oddaljena tri četrt ure in ne spada v naš šolski okoliš. Omenjamo jo radi farne cerkve grkokatolikov, kamor so pristojni tudi naši grkokatoliški vaščani. Za ostale vasi šolsjega okoliša ni mogoče ugotoviti nast-nk- imena. Prvi početki šolo. Leta 1932. je bila vložena prošnja za ustanovitev šole ki je bila od banske uprave dravske banovine ugodno rešena.Sestavili so jo gg. Badovin'c Peter iz Jugorja št.23, Klemenčič Ivan 82 - iz Sel in šol.upravitelj ig Suhorja g. grozeč Stanko.Komisija je pregledala tedanje prostore, določila adaptacijska dela in po dovršitvi teh dovolila ustanovitev šole. Sola je privatna zgradba in sr nahaja v poslopju g. -Popovič Janko ta iz Sel št.11. Sola je lils o-* jena kot samostojna enorazrednica dne 27- junija 1933 - z nomest, tvijo dnovničarja* Spendla Avgusta. Po njegovi premestitvi so začasno vršili šolsko delo dodeljeni nastavniki iz drž., ljudske šole v Suhorju, dokler ni _bil nastavljen dne 29. maja 1934. učit, pripravnik Zorn Otmar. Za je zaprosil za ustanovitev dvorazrednice, ki jo je kralj, banska uprava dravske banovine ustanovila z odlokom IV.No. 14.210/1 z dne 17• ‘septembra 1935. leta. Nato jo bila nastavljena druga učna moč Bajec Adela ki je prišla dne 29• septembra 1937.leta. « Vplivi, ki so pospeševali ali ovirali razvoj kraja. V času turikth napadov so bili pfebivalci ob Kolpi ' in še višje gori proti Škrjancem vedno v življenjski nevarnosti. Turški neverniki so plenili in požigali naše lepe vasi. Da bi odpravili to zlo, so se zbr°lš hrabri junaki slovenski in hrvnt-ski in z orožjem v rokah bdeli v ogroženem ozemlju. Kakor močan zid so se postavili Turkom v bran in zajezili mejo od Gorjancev do Kolpe. Ker so mejo (granaca) čuvali pred turškimi vpadi,jih je ljudsko imenovalo, igrani čar jevi. Graničarji so imeli naporno vojaško službo in vzoren red je vlada 1 v njihovih vrstah. V Vahti - gorjanskem sedlu - tam£ kjer je izpeljana državna cesta, so graničarji ve/čksat počakali Turke. Dostikrat sc je vnela huda borba, v kateri so navadno zmagali hrabri Uskoki Za časa Avstrije je ravno po tek ftrajih tekla meja med Avstrijo in Ogrsko. G teh časih nam priča še hrib, ki se imenuje Stražnica radi tog”, ker so tu stražili vojaki me jo.Stanovali so v hiši tik sedanje šole v Selih pri ^ugorju. hiša, kjer so stanovali, stoji še danes in jo ljudje imenujejo kasarno, kar pomeni vojašnico. •Pred zgraditvijo železnice Novo mesto - Karl ovac, se je vršil ves promet . po državni cesti hj-uhl jana- Karl ovac, ki poteka tudi skozi te kraje. Takrat so prebivalci precej zaslužili s prevozništvom in je vladalo med njimi precejšnje blagostanje. Z zgraditvijo omenjeno proge pa je zaslužek odpadel in kraji so postali pasivni. Ravno tako slabo vpliva- na razvoj gospodarstva kraja slabo rodovitna zemlja in veliko pomanjakanje vode. Obetajo pa se boljši časi, ker že grade v Gorjancih vodovod, ki bo Daje prišel tudi k nam. Šolski okoliš v Selih pri Jugorju nima samostojne fare, ampak spadajo vaščani romok”toliki pod faro v Suhor,grko-katoliki pa pod faro v Dragu. Na Jugorju jo sezidana podružna cerkvica sv.Vida. Maša se vrši samo vsako leto parkrat. Opravlja jo suhorski župnik Vsako leto na dan sv.Vila je žegnanje, kor cerkvica slovi kot božja pot. __Narodne pravljice m'j in ar Markič . Piv: iuL 6imi, mnogimi leti je tekel z Vah te proti vasi Sela močan potok - še danes se nek.liko pozna njegova struga Tekel je dalje čez travnik in izginjal v prvi dragi v globok prepad. Malo pred prepadom jo inv 1 svojo hišo mlinar Marki.Potok mu je gonil velika mlinska kolesa potok mu je prinašal vsak dan kupček denarja. Daleč naokrog pc Beli Krajini ni bilo drugega mlinarja. - 83 r Dober človek je bil mlinar Markič. Nikoli ni šel kdo mimo njegove hiše lačen in potreben pomoči. Nikoli ni kdo zaman trkal na njegova vrata - Noč in dan so se vrtela mlinska kolesa, samo ob nedeljah so mirovala. Takrat je hodil mlinar Markič okrog potoka ali pa v sobah prešteval svoj denar. Iz kupčkov so rasli kupi in mlinar se je Smehljal, ko so mu drseli cekini med prsti. Ob takih trenutkih mu je bilo ^toplo pri srcu. Kako neki ne ? Vsi so ga imeli radi in tu pred njim - ta blešče= ča dobrota. Kako se ne bi smehljal ? Nekega dne je potrkal na mlinarjeva vrata popotnik. Ampak čuden popotnik. Obleko je imel skoraj novo, tesno se prilegajočo. Na nogah svetle škornje, na glavi zelen klobuček.Govoril je le|>o in uglajeno. Fosthegel mu je mlinar z vso svojo gostoljubnostjo, kajti malo takih popotnikov je prišlo k njemu.BeSeda je dala besedo in popotnik je postal vedno bolj zgovornejši.Povedal je, da je mlinarski pomočnik in mimogrede Omenil, da bi kad ostal kar tukaj, kajti on ni Čisto navaden pomočniki Kjer je on, tam je denar,, kupi denarja. Fri tem je pomenjljivo pogledal Ali-narja. Markiča je spreletelo po vsem telesu. Denar ! Topel vfel mu je šel okrog srca. Denar ! Visoka, nadstropna hiša, v sonbu se bleščeča* polna klet, polna kašča, žena in otroci v svili, on počaščen. Se župan bi se mu odkril in se mu globoko priklonil. In morda nekoč .........Mlinar se je prevzet zalotil pri misli, ki so ga prej begale včasih le v sanjah. Pogledal je popotnika, ki so se mu tako čudno porogljivo svetile oči. Bolje bi bilo, da mu ne zaupa, da ostane vse, kot je bilo. A popotnik je prigovarjal in končno hiša, bogastvo - ali je mar to kaj slabega? Novo Življenje se je pričelo v mlinu,Prihajali so kmetje s polnimi,težkimi vrečami žita, a vračali so se z lahkimi, precej izpraznjenimi. Ni jim bilo prav, a kam naj nosijo mlet, ko ni daleč okrog nobenega mlina. Mlinar je videl njihove užaljene poglede, videl je tudi pomočnika,ko je "rahlialkv njihove vreče, a ni rekel ničesar. Obrnil se . je v s tran in se delal, kot da ne vidi nič in ne sliši ni nič. V mislih je videl samo svoje načrte} \ko- bo mogočen in čaščen. Tako visoke so bile njehove misli, da ni več'videl siromakov okrog sebe, In ni odprl tistim, ki so trkali na njegova vkata. Tudi zdaj so se noč in dan vrtela mlinska kolesaT a ob nedeljah niso mirovala mlinar 'je hitel ob potoku in mu pel slavospeve. Hodil je is sobe v sobo in prešteval denar. Smehljal se je svetlim cekinom in toplo mu je bilo pri srcu. Saj bo kmalu uresničena njegova sanja. Kaj mu mar prošnje in solze revežev ! Nekega večera je mlinar opazil, da se je njegov pomočnik izmuznil iz hiše. Vso noč ga ni bilo, zjutraj se je vrnil izmučen in spehan. Mlinar ga je vprašal : "Kje si hodil ?" "Ej, na zabavi sem bil", je odgovoril pomočnik, "na Imenitni zabavi. To je bilo smeha, plesa in pijače !" "Pa kje je tisti kraj?” je ves radoveden izpraševal mlinar. Pomočnik pa j j e rekel: "Ne smem ti povedati, zakaj nihče ne sme tja nepovabljen. Ne smem povedati, zato nikar ne izprašuj." Mlinarja je mučila radivednost. Mislil si je: "Gotovo hodi ta moj pomočnik v imenitne družbe, kjer dobi dosti denarja. Zato je vedno tako lepo oblečen in dobre volje". Radovednosti se je pridružila še zavist. Zakaj pač on, mlinar, ne bi smel tja, kjer je denar in zabava ! Pomočnik mu je menda nevoščljiv. Mlinar je sklenil, da bo žel sam iztulital, kam zahaja njegov pomočnik. Spet se je hotel nekega večera pomočnik izmuzniti, a budno oko mlinarja ga je opazilo. Sel je potihoma za njim. Videl je, kako je prišel pomočnik do^prepada, kjer izginja potok in slišal besede : "Vodica, voda, počakaj, poštoj - prostor mi naredi, da grem v dom svoj!" Voda je namah obstala. Pomočniku je odpadla obleka s telesa in prestrašenim mlinarjem je stal črn kosmatinec z dolgimi r'-'*«v.., z4" -h rokah in nogah. Mlinar je od st’\...u zakričal. Pomočnik - vrag je ^pazil mlinarja, se strašno r__icrohotal in izginil v prepad. Mlinarja pa so ljudje našli drugo jutro mrtvega ob izsušen.! strugi potoka. - 84 Ljudje v mlinu pa odslej nobeno noč niso mirno spali. Pravili so, da straši. Izsušena je bila potokova struga, a sredi noči so se sama od sebe zavrtela mlinska kolesa. Zaropotalo je v kuhinji. Zdelo se je, kakor bi kdo skušal zakuriti peč. Slišalo se^je, kot da ^do v mentrgi mesi kruh in ga z loparjem stavi v peč. Potem je pa tako milo vzdihnilo pri gospodinjini glavi, da je vsa prestrašena planila is postel'je in nažgala luč. Vsi so bili prestrašeni. Brez luči. niso nikdar legli k počitku. Dajali -so za maše, molili, gospod župnik je škropil mlin z blagoslovljeno vodo - a vse ni nič pomagalo. Nekoč je poprosil v mlinu za prenočišče star berač, mirno se je vlegel^v kuhinji na tla, čeprav so mu vsi branili. Zaspal je. Sredi noči ga je zdramilo ropotanje. Kkkor megla je stal nekdo pri mentrgi in mesil, mesil - čeprav je bilo vse prazno. f Nič se ni prestrašil berač. Dvignil se ja na svojem ležišču in vprašal : "Kdo si duša božja in kaj 'eliš?"Tedaj je naenkrat iz megle stopil stari mlinar Markič in mu dejal :"Jaz sem, mlinar. Pokorim so za svojo skopost, oderuštvo in lakomnost. Hudobni duh me je zapeljal v te grehe”. Derač je vprašal: "Kako naj te rešim ?" Mlinar je odvrnil : "Zapravite veliko peko. Iz 6 mernikov različne moke napravite’kruh, pokličite siromake,, revne popotnike in razdelite med nje kruh." ^rikazen je i zginila*. Berač je zjutraj povedal, kar je slišal. Storili so vse po'njegovem nasvetu. Spekli so kru|; iz 6 mernikov pšenice, ovsa, rži, koruze, ječmena in prosa.^Sklicali so siromake, revne popotnike in jih pogostili. Drugo noč je biro vse mirno, D polnoči pa se je zasvetila soba, kjer so vsi spali. Zaslišali so glas mlinarja Markiča:"Hvala vam vsem, ki ste rešili mojo dušo.” Potem je vse izginilo. Od takrat so imeli stanovalci mir. Nič več ni jih vznemirjalo ropotanje mlina in rogovilenje po kuhinji. Mnogo, mnogo desetletij je že preteklo od takrat. 0 mlinu in.hišici ni več ne duha ne sluha Prepad - je v.es zaraščen in pokrit s kamenjem. Nihče še ne zmeni zanj. Namesto nekdanjega potoka je ostala samo velika mlaka v globeli tik pod Vahto. ljudje jo imenujejo Luža in napajajo v njej živino. • • .v v ' . " ' • \ ' . . 7. ■ V. . Puščavnik. ■ - V dpVi‘, khr.eriiti včbtlini n od Gorjanci je živel puščavnik. Poleti o‘e je hranil ^ 4^3odami in borovnicami. Za zimski čas si je spravljal lešnike, orehe - in posušeno sadje. Imel je edino kozo, ki jo je pasel po travnikih. lNi se družil s ljudmi. Vendar ni bil sam. Veliki,- strupeni gadi so se sončili pred njegovo votlino, se sprehajali po njegovem stanovanju in tudi spali-v votlini. A pičil ga ni nobeden. Kadar je puščavnik pomolzel svojo kozo, je nalil mleko v lončeno posodo in zaklical • "Gadje,moji dragi bratje, pridite!” In gadje so se priplazili od vseh strani ter se razvrstili okrog posode z mlekom. Ko je legel n: zemljo mrak, se je vscdel puščavnik na svoje trdo ležiš ‘-e. ; d ilieal gade in jim čital iz sv.pisma. Gadi so prišli k njemu - nekateri so se mu plazili v naročjedrugi pa so se razvrstili okrog njega. Gadje so poslušali mirno in pazljivo in zdelo se je, kot da vso dobro razumejo. Potem je puščavnik zaspal. Gadje so se stisnili k njemu in ga varovali. Tako seje godilo dan na dan., Bog ve, koliko let je preteklo-. Puščavnik se je postaral in lasje so mu osiveli. oko o je težko zbolel. Zaman so se plazili gadje okrog njega. Samo žalostno se jim je nasmehnil. Začutil je, da so mu‘bliža zadnja ura. Zaželel si je duhovnika. A kako priti do _ njega ? Saj ga no nosijo -več stare' noge in duhovnik je daleč ..Žalosten je postal puščavnik in tudi p-n d j e so žalostno povešali glave. Tiho so so. plazili .... ’ "Onika. Ko. je začutil, da se mu bliža zadnja ura, je poklical gade k sebi in jim rekel: "Vse življenje . - 85 - sem prebil z vami. Čutim,, da sv mi bliža zadnja ura in težko mi je, ker se ne morem pred smrtjo izpovedati duhovniku." Po teh besedah se je onesvestil. Mirno je spal. novomeški frančiškan pater ^elostin v svoji celici. Kar ga prebudi nekak ropot. Bila je lepa svetla, mesečna noč. Dvigne se, pogleda na okno - in ostrmi. Velik gad je stal na prizidku okna in je s svojim repom udarjal na steklo. Pobožen človek je bil pater Celestin, zato se je globoko zamislil. Morda pošilja gada sama božja previdnost, da reši kakšno dušo. Celestin je vstal in se oblekel. Trkanje na okno j znak da so od t .m ljudje budno pazili na sovražnika in z: 'zažiganjem'kresov na tem hribu.opozarjali vaščane na pretečo hevarne st. Pred krvoločnimi Turki so se ljudje poskrili -v "Lapič grad" t. j .• nek votlin-' v precej visoki, strmi skali nad Kolpo kjer so bili popo.lnom- varni ; red sovražnikom. Prihod, zlasti pa. odhod jo tu jako t-Čaven., /ib zdi Kolp;-. na tem mestu jo izredno globoka'. I rvi prič-tki tuna j šn. j o far . segajo v 17 .mdr d a še celo v i'6. stolet j .., žar p ni mogoče točno ugotoviti. Prva farna cerkev je bila n . 'hri. r /Jv.Iv na. kjer je sedaj 'pokopališče, župnišču pa j^ stalo pr1"' . .. četku vasi, kjer je sedaj posestnik Šnešfcor Mate,' h. i' "',j: rvoaj se je sedanj- farna cerkev zidala, ni znano. Med ljudmi pa kroži pripovedka a farnem zvonu. Ljudje so kupili nov zvon, ki so g-, nameravali obesili v zvonik sedanje župne cerkve sv.Janeza Evangelista v Sredini vasi. Jvon pa .se nikakor ni dal spraviti v zvonik, temveč se je prevračal^potrgale so. ,s.e: vrvi, škrat v. - ni zlo. •••;to so se pomenili, da bi zvon obesili "zvon v zvonik pokopališča- cerkvice in so ga spravili na hrib ''sv-Ivana„ Pa so bili n,,d ljudmi zopet neki nezadovoljneži, .ki' .'so.,, lok hoteli, da bi visel ta zvon v farni cerkvi Vpregli so konje", konji pa se niso niti *retaaknili z vozom, na katerega so naložili zvon. mislili so, da konji nočejo voziti, pa so.vpregli, v voz tužke, močne vole. Ti so sicer prič li peljati, ali v sredi hriba so se vstavili in jih nobena sila ni spravila naprej. Tedaj -- 91 je dejal nekdo, ki je gledal to prizor :"Vi imate slabe konje in vole, lom pa jaz dal svoji dve kravici, da bosta peljali" Obrnili so voz, vpregli dve kiavici, ki. sta z zvonom na vozu naravnost tekli v hrib-Tako so potem obesili ta zvon v zvonik cerkvice pri sv.Ivanu, kjer je še sedaj. V svetovni vojni bi bili zvon pobrali, pa je bil že prestar. Pravijo, da zvonenje s tem zvonom prežene točo in hudo uro. Prvi župnik tukajšnje župnije, čigar ime. v j e ohranjeno med ljudstvom, se je imenoval župnik Segelj .0 župniku Babiču pripovedujejo sledeče ; ^eka ženska, še priletna, po imenu Grgečka iz h.št.2 je šla v gozd v Sebetih nabirat dračja. V gozdu je opazila v neki kotlini ljudi sumljive zunanjosti., -ki so se med seboj pogovarjali. Skrila se je v grmovje in 'prisluškovala, vendar ni mogla veliko razumeti. Tudi se je bala odurnih možakov in se jim ni hotela pokazati. Iz njihovega pogovora pa je sklepala, da ne nameravajo nič dobrega- Urno se je vrnila domov ter opozorila svojega soseda župnika Batiča, naj se umakne za to noč iz župnišča, ker se v gozdu zbirajo razbojniki, ki bodo najbrže napadli župnišče. Župnik pa ji ni verjel in je mislil, da se šali-Ponoči, ko sovsi ljudje pospali pa so res pridrli iz gozda razbojniki in napadli^župnišče. Se prej pa so povezali vrvi pri zvo-npvih, dane bi nihče mogel zvoniti na pomoč. Ubili so župnika, izropali župnišče in odsekali kuharici roko. Domači hlapček pa je zlezel v mesnik ( kjer so shranjevali posušeno meso) pod streho in se tam skril, da ga niso mogli najti. Hrup in vik je prebudil vaščane, ki pa se niso upali blizu, boječ se za svoje življenje. Le neki vaščan, po imenu Medved, ki je bil kot lovec v posesti puške, je iz vrha hribčka nad vasjo Rtiča, sprožil strel proti razbojnikom, Ti pa so mu odgovorili s streli iz svojih pušk. Streljali so izpod sedanje šole, kjer se cesta strmo dviga v hrib ter je razbojniška krogla predrla strg blizu Medvedove hiše na nasprotnem koncu vasi. Tragično je končal tudi župnik Kramarič, rodom iz Radoviče pri Metliki, ki je pasel duše v Sinjevrški fari nekaj let pred svetovno vojno. Dne 1,/XII.1909- ali 1910. leta je bil naprošen, da takoj pride s sv. popotnico k nekemu bolniku v Vinico. Si er so tam imeli svojega g. župnika, toda dotični bolnik in župnik Kramarič sta bila velika prijatelja, pa si je baš njega zaželel. Ker se je župnik Kramarič do mraka zadržal v Vinici, je hotel najti voz,- da bi se vrnil domov. Tr-Hn nihče ga ni hotel peljati, nappustno so ga baje zadržali. Bila je že trda noč,ko se je odpravil proti Vrhu.~ Drugi dan so ga ljudje na Vrhu zastonj pričakovali v cerkvi pri zornicah, prav tako prihodnje dni-Izginil je brez sledu. Kmalu pa se je razvedelo, da so našli njegov plašč v bližini mostu, ki drži Čez Kolpo v Vinici. Truplo pa je pozneje naplavila voda v bližini Preloke, kjer so ga pokopali na farnem pokopališču. Med ljudmi je razširjena govorica, da ga je v kritični noči nekdo ubil. in vrgel v včbdo. Kmalu potem, ko je bil izvršen roparski napad na sinjev.;ško župnišče, so farani sklenili, da napravijo gospodu novo, bolj utrjeno župnišče. Dogovarjali so se s posestnikom sedanjih Šnelerjev iz hiš.št. 35, da bi zamenjal svojo hišo s starim župnišče. Ker ga niso mogli pregovoriti, so se poslužili zvijače. Poslali so ga pod neko pretvezo v Stari trg. Ko pa se je vrnil domov, je našel svojo hišo že vso razdrto in tako se je moral preseliti v bivše župnišče, kjer še sedaj gospodari ta rod. Novo župnišče pa so ljudje sezidali kot kakšno trdnjavo in ga tudi opre- . mili s' strelnimi linami, da bi bil njihov župnik varen pred haj- 1 duškimi napadi, Pri pregledovanju starih župnijskih knjig sem našla staro krstno' knjigo iz .1 1658, kdo pa je delal vpise se ne da ugotoviti, ker manjkajo p c dni si risana je v latinskem jeziku. Tukajšnji ljudje so potomci bosanskih Uskokov, ki so pred Turki pribežali v te kraje. Bistveno se ločijo od Poljancev, pa tudi od drugih bel okrajinčev. ' Da se. *je začela, najprej razvijati vas Sinji- odnosno sedanji- Sinji vrh je vzrok,.-ta, . d'aše nahaja tukaj živa .voda/po ostalih vaseh pa imajo le'kapnice. C.vaškem studencu, iz katerega• je bil larv-kr- leto' speljan vodovod, pravi ljudska pripovedka, da so uo vod$ c'vj:rje:, ki so ril.e po zemlji, e* Na nekem mestu se ,je zemlja nenadoma vdrla, voda pa je vedno bolj v vrela-, na dan,. Zato kg d sl ljudje v bližini žive vode zgradili svot . je ‘domove, na mestu pa, kjer je- prihajala voda iz zemlje, so nar • pravili majhen vodnjak. Po /Ljudski govorici priteka ta Studenc > iz podzemskega jezera, ki se menda nahaja pod.hribom "Srednji _... vrh". . Ub času večjega deževja je čuti šumenje vode že v globini dobrega metra pod površino. Omenjeni studenec leži v naj idilične j šem kraju tukajšnje konice in je prav privlačna točka,zlasti še odkar je g. župnik Kolbezen zgradil ob njem kapelico Lurške matere Božje. ^eta 1834. je bila tu taka suša, da se je drevje sušilo, presahnili so vsi studenci, razen omenjenega, ker so čez. noč in dan nastregli 4 škafe vode. . V času, ko je n?.š kmes še tlačanil gospodi, so bili tukajšnji ljudje podložni gospoščini v Predgradu pri Starem trgu. lam je gospodoval rod Auerspergov. Ker so ljudje edili tu ovce v večjem številu, so morali dajati kot desetina tudi vsako 10. jagnje. Gospoda je zahtevala velike snope pšenice in sploh desetino od vseh pridelkov, le od ajde ne. Nekoč pa je prišel graščak sam v revno kmečko hišo. Gospodinja mu je skuhala za zajtrk ajdove žgance, ki so se mn tako dopadli, da je od takrat naprej zahteval tudi desetino od ajde. Tukajšnja ljuds’~n šola je bila ustanovljena 1.1859,. po vodstvom takratnega '"'krajnega glavarja g. Schullerja, g.dekana Martina Skubica, vrhovskega župnika g. Simona Zadnika in župana Ivana Špeharja iz Daljnih njiv št.5- Šolsko poslopje je bilo kupljeno od občine za 450 gld., kot bivši vinski hram kneza AnitCna Auersperga iz desetinske dobe, ki je prišel pozneje v last občine. Prodajo za šolo je posredoval neki lackner iz Daljnjih njiv št.11. Že 1. 186o. se je poučevalo v tem poslopju,ki pa je bilo do 1. 1865. v prav slabem stanju. Vse je bilo razdrto,Je par klopi in . lesena tabla je tvorilo edino šolsko opremo. Prvi učitelj na tule. šoli je bil Franc Muhič.L.1876. je 'kmetijska družba darovala nakup šugLHiŽKia zemljišča za drevesnico 6o goldinar jev. Kupno pismo je bilo sklenjeno s Petrom Kobetom 3./9.1876 za prostor v izme-ru 392 m .Deta 3-m , v> h-1*1 ° ' . Temelj in Kot iz Vini- cevna Vrh". 31/5. " 1.. 18,jc --j. učitelj Franc Muhič prestavljen v Št. Jernej.Za pomožnega učitelja na šoli je bil postavljen župni upravitelj g,Rajmund Kalan. L. 188o, se je v kraju razširila epidemija črnih koz. Veliko ljudi je pomrlo in šola je bila več mesecev zaprta. L.1882. so bili Izdelani načrti za preureditev šolskega poslopja,vendar ljudje s turni načrti ni.3§ bili zadovoljni, tako, da se je pričelo s popravilom šole šele 1.1,306.Ker je manjkala primerna soba,kjer naj bd ao začasno poučevalo, je prepustil župnik g. K ven faro veki sk d en j v to svrho in tako je bil n^kaj časa skedenj šolska soba.Pozneje se je vršil pouk pod vaško lipo,-, odkod r pa je dež večkrat pr " učitelja in učence v cerkev. Pozi, i šele se je zopet poučevalo v šoli, kjer pa so učitelji in učenci prezebali, ker so bilo stene šolske sob.e le surovo ometene, vsled tega pa tudi jako vlažne. L. 1887- j ti bil postavljen na šolo za učitelja Fran Juvanec. ki jo vršil učiteljsko službo .na šoli do konca avgusta 1911. lota. L. 1918. je razsajala v tem kraju huda epidemija španske bolezni in je mnogo ..ljudi pomrlo. Lr. 1921. je tedanji šolski nadzornik Pretnar izposloval pri oblastvih 1.5oo kron podpore, da se tukajšnja enorazrednica pretvori v dvo-razrednico, ki se jo tudi v eolskem lotu 1921/22. razširila v do-razrednico in dodelila šoli šo ena učna ranč. Dne 15.marca 1925. si je ogledal tukajšnjo " šolo in prisostvoval pouku g. 'minister Niko Zupanič. Za revno šolsko deco je daroval 4oo kron. .Dno .3« januarja 1925 je izbruhnil sredi vaSi:'\'.v' požar in je 8 posestnikom vse pogorelo. Šolsko upraviteljstvo je po posebnem odloku sres.poglavarstva prejemalo darove za Pogorelce. V času obstoja tukajšnje šole-, ki praznuje letos ..80-letnico., je .poučevalo na šoli 19 učnih moči, ki so si vV<„ vse' prizadevale,, vnesti v ta, od kulturnih središč oddaljeni kraj") čim'več naobrazbe-’s šolskim poukom, raznimi predavanji in prireditvami. Res, da se je ljudstvo precej izobrazilo,dobijo pa se še vedno primeri prav precejšnje zaostalosti. Nedaleč od tu je gora Klek, ki je znana po svojih pripovedkah o čarovnicah. Nekateri tukajšnji ljudje, zlasti szaj-KŠi starejši pa še vedno trdno verujejo v čarovnice, 'ki po njihovem naziranju delajo točo, uroke pri živini pa tudi razne bolezni. Pravijo jim "vešče". Upajmo, da bo mlajši rod, ki sedaj dorašča,re-. šen tudi teh srednjeveških predsodkov ! /. ' ' •. . \ ■ .Praprotnik Angela. ' : ' V ' ' ■ . •' . . / . 1 S t •. a ':'r a lipa. ------:-------------- • • i ■: ... SSara iipa leži deloma v bregu, deloma na ravni- ni ob banovinski cesti Črnomelj - Vinica 171.4 m nad morjem. Ima s črpalko opremljeno vodno jamo -"breg". Šteje 86 prebivalcev ter ima 18 hiš in prav toliko posestnikov.. Kdaj je vas nastala, ni mogoče ugotoviti, vendar pa po poljanskem urbarju 1. 1576 še ni obstojala. 0 nastanku imena pripovedujejo stari ljudje : Živela je siromašna stara ženica, ki si je. dala napraviti iz stare lipe skromno kočo. Kmalu so si v bližini njene" koče tudi drugi ljudje začeli postavljati svoje domove. Tako je. nastala vas, ki so jo v spomin na prvo hišo, napravljeno iz stare lipovine, nazvali "Stara lipa". V šolski okoliš Stare lipe spadajo sledeče vasi: 1. Nova lipa, gručasta vas,, ki stoji ob vznožju hriba Tominec.Na svoji južni strani imasčrpalko opremljeno vodno jamo'- Breg. Vas šteje 162 prebivalcev, ima 33 hiš, 31 posestnikov in dva kočarja. 2. Hrast ima slikovito lego na hribu, oddaljenem 1. km od banovinske česte Črnomelj - Vinica, ilovnat in vrtačast svet proti banovinski cesti pada, na severno in vzhodno stran pa se dviguje.Vas ima studenec,Pečino in skavlo. podružnična cerkev sv.Roka sp.Cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo, ki je razsajala p6 Bolokra-jinil .1646. Zgodovinska znamenitost je star zvon iz leta 1338. '*» Pri vasi se nahaja debela premogovna šila, boksit in železna ruda. Vas ima 191 prebivalcev, 36 hiš, 34 posestnikov in 2 kočarja, 3. Drežnik stoji v gruči na javnem. Okrog se širi polje spplitvimi vrtačami.xoleg svojih Vodovodov uporablja Drežnik Novolipsko studenčnico jamo "Breg".,Vas- šteje 63 prebivalcev, ima 10 hiš in prav toliko hišnih posestnikov.’ 4. Dolnji Suhor je gručasta vas, ki lepi ob banovinski oesti Črnomelj - Vinica. Vas ima tik ceste proti Vinici s črpalko opremljeno studenčnico jamo, "Breg2 imenovamo. Vas šteje 68 prebivaleve., ima 15 hiš in 15 hišnih posestnikov. 5. Gornji Suhor stoji ob vznožju hriba, na katerem stoji podružnica cerkve sv.Antona. Na severni strani vasi se proti Zapudju, stisnjeno med pobočje Norajčrnog-1 Urnika in grobaka, razprostira rodovitno suhorsko polje, ki se ob povodnjih periodično poplavlja. V Zgornjem Suhorju se nahaja hudourniška struga studenca Breg,ki im ponikuje in prehaja pod zemljo v ^erajčico. 94- Probivr.ilel Stare lipe dri-vseh vasi, ki spadajo v njen^šolski okoliš., so' pečajo' s poljedelstvom, živinorejo,vinogradnik tvom, deloma tudi j sadjarstvom, čebelarstvo jo v razvoju* -Sejejo lan in konppljo dri pozimi tkejo ;domače platno, ki ga tudi prodaja JO. 'Hrastov, bukov in kost an jev gozd daje los za domačo. • porabo, pa .tudi za 'prodaje. V vseh'vaseh so ohranjeni še nekateri ■lepiu'domači; običaji kot ; Zeleni Jurij, Kresnico, Trije kralji. i^nogo'1" je''izseljencev, ki grd do: za -zaslužkom v tujino, največ, v Ameriko. ' . ••• • '• 1 • Stara lip- spada' pod župnijo Vinica. ' -Župnij-a Jiriica ( dekanija Semič) ima 2124 duš. ^ri farni;cerkvi je pokopališče. Župna cerkev najdenja sv.Križa je zelo s taragotska stavba, prenovljena, je bila 1.1929. pod ometom pa so gotske freske. Pod glavnimi vrati je zvonik z baročno streho. Na stropu so Ogunove freske (Poveličanje sv.Križa). Slavni oltar je baročen. V cerkvi, so tri' šiite Antona Čeberja. V glavnem oltarju je slika, ki predstavlja Najdenje sv.Križa. Na tej je podpis : Ant. Cebey pinx 1750. Na evangelijski strani je slika brezmadežno, ba desni pa slika sv.Frančiška ^saverija. Ti dve sliki nista signi-rani, vendar sta brez dvoma tudi Ccbeyevo delo. Prvotno je bila cerkev podružnica črnomaljske prafare. Stalnega duhovnika. imela najbrž od leta 1228, ko je oglejski patrijarh ustanovil črnomaljsko župnijo in ji podredil poleg Metlike, bemiča in Podzemlja tudi Vinico. Gotovo pa je obstojala župnija že 1. 1268. -u. 1338 je bila. skupno z materjo župnijo definitivno inkorpprirana Nemškemu viteškemu redu. Križevniškemu redu, ki izvršuje patronske ptavice nad župnijo je še dandanes inkorporIrana. Prafara je mati sedanje župnije Dragatuša, Sinjega vrha in Preloke. Cerkveno je prafara je pripadala do 1,. 1751 • oglejskim patri j arh om, nato do i. 1787. gori-ški nadškofi ji in nazadnje ljubljanski škofiji. Podružžnična cerkva prebl.Device Marije na Zežlju je zel/ stara. Veliki oltar je eden najlepših oltarjev v Sloveniji. ivinogobrojni stebri in arhitravi ga dele v tri nadstropja. Ima več kipov. Tudi oba stranska oltarja sta -baročna in prav tako prižnica pod 'polkrožnim slavolokom mod svetiščem in ladjo. Visok zvonik ima spodaj čotverokoten tloris, ki 'pa kmalu preide v osmero-kotnik. Prislonjen je južni strani ladje ob glavnem pročelju.Temu je prizidana velika - lopa ( reddvor). Tlorisna grupacija posameznih delov cerkve je podobna oni crngrobske. V notranjosti cerkve so znamenite Langusove slike. Na Zožiju so. odkrili predzgovmnsko naselbino. Ob poti na Žezelj, s katerega so nudi krasen razgled po» Hrvatskem so kapelice- postaje Križevega pota. Cerkev Matere Božje na ^e-žlju je poleg Treh far najbolj obiskana belokranjska božja pot zlasti na "Posvetvališče" (nedelja po Malem Šmarnu). Prvi početki šole. •v 1' • Z odlokom- dež. ..-.veta v Ljubljani z dne 7.2.19^6.- se .ju dovolila ustanovit ;,v onoraz rodnic e v Stari lipi. -'olsko poslopju so začeli zidati : bo '- niči, ki je bila 'last posestnika Jureta Šnelerja iz Nove Lipe 16., od katerega sojo kupili za 400 kron-,. Zidalo so je. na stroške občino Vinica- Dne 7. 3- 193)0. je bila- .onoraz rodnica' dograjena, blagoslovljena in slovesno o tvor jena. Istega dne -s.o je .pričel tudi redni šolski pouk. Dne 20. 8. 1929• jo bila šola razširjena v dvoraz- ,,' rodnicoTega leta je ministrstvo prosvete s svojim odlokom O.N. Br.19802 z dne. i3.Il.1929. na prošnjo vaščanov iz vasi Hrusta pre-šolalo isto iž' šolskega okoliš' Vinica v tukajšnjo šolo. ,Vplivi, ki so pospeševali oz.ovirali razvoj kraja. Stara lipa in ::oliske vasi so mnogo trpele 1.1646. ko je po vsej Bolokrajini razsajala kuga. Pozneje pa jo zaviralo - 95 - razvoj kraja izseljevanje za zaslužkom v Ameriko. ,_Nar o d ne _pratlj_ic e__ ■ . v: '' •• ./ Hudobni duh ho s i kamen.. ■ Hudobni duh je prišel iz pekla, da bi si v hovi hipi poiskal pogubljenih duš. Oblezel je' vso vas, a nikjer hi našel ničesar, ko je šel iz vaši je ob poti zagledal kamen, večji od vsake hiše. Jezilo ga je, ker ge je vračal praznih rok, :pa'-'je svojo jezo Znesel nad kamenom. Povezal ga je z verigo, in si ga zadel n-a hrbet. - Odnesel ga je v gOro nad vasjo, ko je začul petelinovo petje, ga je spustil v gozdu s ramen. Ljudje še dandanes hodijo gledat ta kamen, ki se na njem-poznajo sledovi hudobčevih, verig. Ko hodijo okrog kamena, se čuje z gore bobnenje. Hudobni duh se namreč jezi, ker nima do nikogar moči-.' Temu kamenu pravijo Hudobčev kamen, ker je od hudobca zaklet, Grad na Kolečaju. , ■ Med Podgoro in Poljanami je hrib Kolečaj, ki daje njegov les hrano Suhoreem in Lipljanom. Včasih je .bil' na ‘'.vrhu Ko Leča ja grad, ki so ostanki njegovih zidov poznajo še. dantiane$:» V njem je živel silno močan velikan, ki so se ga - daleč.naokoli bali' vsi ljudje. Vse najbližje vasi so mu morale dajati hrano. Če; so ' mu to dajatev odrekli, je prišel v vas, rušil in požigal hiše in :> pobijal vaščane. -krivijo-, da je bil ta^o močan, da je vrgel te- / žak železni bet sk ^o lečaja ha Beieji vrh. , . Nekoč pa se je zgodilo,• da je prišel ustrahovat vaščane, ne vedoč, kaj ga v vasi čaka. Imeli so v vasi zaprtega medveda., , • ki so ga ujeli v. ovčji staji. Ko je velikan s K0lečaja priuel v vas, so nadenj spustili medveda, ki je velikana razrtggl; Vaše Eni so bili veseli, da so se rešili hude nadloge. Iz vseh vasi so se zgrnili na -^p le čaj , pobrali iz gradu vse velikanovo bogastvo, grad sam pa 'šo požgali in razdejali, da se ne bi nikdar-več nanj naselil- kak strahovalec. Pravljica o Francoski jami na Gor.Suhorju.____ Ko so živeli Francozi v naših krajih, so nekoč prišli tudi-v Gornji Suhor . Vaščani se jih niso. vsaj . nič razveselili, ker so ropali in 'požigal j. ter preganjali ljudi iz njihovih "domov. Nekega vaščana je njihovo vedenje tako razjezilo, da je prijel najbližjega Praneoza ter mu zasekal sekirico v nogo. Francoz ga je milo prosil, naj ga pusti, ker ima doma ženo.in otroke.'Toda vaščan je bil trdosrčen. Pošteno je Francoza pretepel in ga nazadnje odpeljal.nad vas, kjer ga je vrgel v isg&globoko jamo.Od takrat imenujejo vaščani to 'jamo ."Francosko jamo". Zeleznik-Makuc Bogdana.• Stari trg. Že beseda sama pove, da je Stari trg že stara naselbina. Ge pomislimo na nastanek najstarejših selišč, vidimo, da imajo prav naši kraji precej teh pogojev. Sega ob Kolpi, ki tvori naravno zvezo med ^Hrvati in Slovenci in dober gorski, a vendar mil zrak, vse to je privabilo ljudi za naselitev Na njivah pri Starem trgu so našli izkopanine predzgodovinske naselbine in blizu rimske grobove.. V začetku mala naselbina se je vedno bolj Širila in počasi postala središče trgovine med Poljanci in Hrvati oh Kolpi. V srednjem veku je trg dobil tudi posebne trške^pravice. Kdor jih je kršil, ga je zadela roka pravice, priklenili so ga k sramotilnemu kamnu, čigar ostanek se še vidi na starotrškem župnišču. Da se tudi v cerkvenem oziru ljudje osamovsoje,so si sezidali cerkev, ki je bila prvotno podružnica črnomaljske fare, potem je bila samosfajen vikarijat in od 1.1248 še samostojna župnija, podrejena najprej oglejskim patriarhom, nato goriški nadškofiji in zdaj ljubljanski škofiji, Najbolj je cvetel kraj v srednjem veku. L. 1527. se imenuje Stari trg že s tem imenom. V srednjem veku pa kraj ni samo rastel, temveč tudi dosti•prestal• Lila je to doba roparskih napadov turških paš iz ,13 o s ne in pozneje iz urvatske. Ob- Kolpi je bila naravna pot pod Starim trgom, Predgraaom na Brezovico in odtod na Kočevje in Ribnico ter Ljubljano ali dalje na hotranjsko. Vse te naše skale ob Kolpi bi znale pač mnogo povedati o turških vojskah, o trepetu naših prednikov in njihovem skrivanju v pripravnejša zatočišča. Na "farovških" njivah na Vidmu pod pokopališčem je stal trški grad. lega so Turki v začetku svojih pohooov razrušili. Ker je bil slabše utrjen in pohodi Turkov niso kmalu ponehali, ga niso več sezidali. Ljudstvo se je zatekalo v turških bojih v utrjenej-še Doljane, stari grad ra preigrajsko cerkvijo na skali. Od tega so ostale do današnjih eni le razvaline. Trav blizu razvalin so našli tudi predzgodovin^ :e izkopanine. Do gradu roljane je dobila vsa dolina svoje ime, ki se je pod njim razvila, Predgrad. Grad, stoječ itak na skali-, je bil obdan še z jarki in nasipi. Preko nasipov je držal viseči most. IT a grajskem dvorišču je stal "Tabor", to so bile male kočice ena pri drugi. V nje so se zatekali ljudje za časa turških vpadov z ve o družino in vsem imetjem toliko časa, da je nevarnost minila. Rajhujši napadi so bili 1.1528, 1559•, 1582, 1584. Koliko poljanskih otrok so v teh dneh odpeljali v Bosno tri gradu so v tej dobi zažigali kresove. loljanski grad je bil prvotno last domače rodbine "roljenskih gospodov", nato OrtenburŽanov in CQpjan0v. Ko je rod Celjanov 1.1456. izumili, je grad postal dezelno-knežji in Habsburžani so ga dajali v zakup, loznejši grajski lastniki so bili v 16. in 17. stol. Schnitzerbaumi, nato Kizlji. Ti 30 grad združili s kočevsko gospoščino. V 17.stoletju je kupila celo kočevsko gospoščino rodbina pl. Auersperg, ki je še danes lastnica Poljan, to grofih Auerspergih se imenuje grad tudi "Auerspergov grad". Sedanjo graščino so sezidali Auerspergi, ki sestoji le iz večje enonadstropne hiše. -roleg graščine stoji sramotilni kamen. V gradu je bilo dolgo časa sodišče in okrajno glavarstvo. Spomin na sodno oblast poljanskih graščakov je tudi hribček "Gangl", nedaleč od Predgrada, kjer so v starih č 3ih po ljudskem pripovedovanjuaobe-šali kaznjence. Doljane sc t začele zbirati okoliške ljudi. Stari trg je izgubil vpliv v obrambnem oziru, a tudi trgovina se je začela živahneje hibati v Predgradu, poljanski graščaki so potegnili še sejme k sebi. Oni del Predgrad' > se je začel imenovati Novi trg v nasprotju s St"rim trgom, ali Tržišče, t.j. oni del pod cerkvijo proti razv linam. Ljudje so si zgradili tudi večjo cerkev, katere sprednji del jo ostal do današnjih dni. Seveda samostojna župnija ni bil' nikdar, pač p- se je trška fara imenovala žu pnija Stari trg pri xolj -n h (ne ob Kolpi), kar se še danes pozna, na župnijskem * eč-tu. Preje še precej obljudeni kraji v Poljanah so v turških česih izgubili mnogo prebivalstva- Začeli so se priseljevati Hrvati in Uskoki. 0 teh Uskokih pravi lepo Valvasor, da so dobri vojaki, a surovi in divji, "krofak in dober poveljnik pri njih ničesar ne opravi, čim strožje z njimi ravna, tem bolj ga ljubijo, Brez ropanja in klanja ne morejo živeti." Ti Uskoki so se sicer pomešali med ost lim prebivalstvom, a ostale so mnoge njihove lastnosti. Po propadu turške moči so se kr".ji počasi spet opomogli, sejmi so se ponovno vršili v Starem trgu, a izgubili so svoje srednjeveške privilegije, rosebno dobro je šla trgovina z lesom in živino. V zadnjem č-ju so prih .jali mnogi reški in tržaški,prekupčevalci ("trstinarji"). Zdajšnji ljudje še vsi dobro/pomnijo vesele "trstinarje11. Prišla; je s ve to vri . vojna, prav v tistih dneh je stekla železnici Ilovo mesto - Črnomelj - Karlovec. Jromet je krenil čisto drugo.pot. Zaprle so se meje ob koncu vojne, po nekaj ■teletih je n.stala še svetovna kriza, ki je Poljance spravila v težak položaj• Ostalo je dvojno : ali v tujino, ali ostani doma z lakoto za mrzlo pečjo, ker kr. iška zemlja je prerevn- , da bi nahranil, vse ljudi, kot bič je bedel spomin nad njimi o minulih dneh. Narečje in imuna prič ;jo od nekdanji moči in mešanici prebivalstva. Tu so blovenci, Uskoki, Kočevarji in nrvati. Vsej n :Stopni priimki jasno to kažejo, nižal, Sterk, Fugina, Butala, Turk, Prebilič, Rade, Maierle, Kump, Rauch, Wolf, Verderber, BchneTler, Osterman, Lackner, St.audoh.ar, Rottel, Sute, Bare, Stefane, Vuk, Muh vi č; Tomi janovič , Tekavec, Mavrin, Kranjc i.t.d. Vse to pisano življenje je vtisnilo Poljancem smisel z-:, trgovino in veliko borbenost. A kaj bo roljanec s temi lastnostmi v ozki, zaprti dolini ? Z grozo gleda na vse to in v slepi bolečini grize brata - soseda !(to priča črn.sodnija). Ko pa bo prišel oni veliki dan, ko. bo odprta dobra prometna cesta v svet, ko bo stekla železnica,.bo zaceljena rana. Poljanec bo imel spet pravo torišče svojega dela in nastopila bo. nova doba Starega trga in Predgrada. Koman Ana,šol.uprav. ro sporočilu starejših mož se je šola oz.pouk začel v Staren trgu 1.1820 pod župnikom Panjanom, -toučevalo se je v beneficij atovi hiši, ki je bil na mestu, kjer stoji današnje poslopje. Ta se je začel kmalu rušiti, fcato je napravil sodev-ski Kobe v svoji hiši na Barčevim poslopjem na Bajsovem prostoru sobo, ki je služila kot šolskr: soba. število otrok je bilo tolikšno, da je ta kmalu postala pretesna, zuto se je vzel- v najem hiš.-". Ivana Panjana na Močil ah. Kot prvega učitelja naj omenim g. rusta, ki pa je bil odpuščen iz službe ker o o priliki birme ni mogel opraviti službe organista. Bil ge n .mreč velik prijatelj sladke kapljice in je na koru zaspal, ker se je omamljen od vina prepustil prijetnim sanjam. Njegov namestnik je bil dober prijatelj Ivana Strben-ca iz Močil št.12. Kmalu se je tu vzela soba v najem, v kateri se je poučevalo vse do 1. 1844., ko se je zgradila sedanja šola. L. 1888/89. se je začelo poslopje prezidsvati za bodočo dvorazrednico. In res, že n slednje leto 1889. je bilasi slavnostno blagoslovljena novootvorjena dvorazrednica. Vsa šolska mladina v spremstvu duhovščine, okrajnega glavarja in šol.nadzornika je proslavila ta dan z mašo. Po maši je bilo blagoslovljeno šolsko poslopje in govor, v k term §e povdarja namen in vzgoja katoliške šole. Pouk je obiskovalo mnogo otrok, ker so k nam zahajali tudi otroci iz Radenc, Dečine, Žagozdača ter Dolenje in Gorenje * Podgore. To se je nekoliko omililo 1. 1901., ko se je v začetku januarja'otvorila radenska enorazrednioa. 8 let pozneje, torej 1.1909 p' je ustanovila enor .zrednica v Zagozdacu, vsled česar so se odpepile od st uro trškega šolskega okoliš-:, vasi - Zagozdac, Gorenja* in Dolenja Podgora. Dvorazrednica je ostal -, vse do 1. 1921., ko se je ustanovila današnj i 4-r-"zredn . šola. Zgradba soma j■ bila do 1.1 01 ^ zelo slabem stanju. . Nujno so rabili stropi in stxu... _ri. .vila. Naslednje leto o počitnicah so bili res napravljeni novi stropi iz železobetona in nova streha. Na prošnjo takratnega upravitelja je podarila l$ubč 1jonska hranilnica tudi precejšnjo vsoto in to za napravo vodnjaka S* P,- tudi šolski vrt ni ostal zanemarjen, že takrat so mu posvečali mnogo skrbi. Naši predniki so vestno in točno opravljali svojo dolžnost, kljub napornemu šolskemu dilu. Poučevati so morali tudi v Lazih, tedensko dvakrat in sicer v torkih in četrtkih. Večkrat pa je kaka učna moč obolel;, in da pouk ni trpel, so poučevali tudi ob nedeljah popoldne. Omenjena šola se je popolnoma osamosvojila šelel934. leta. Mladino so vzgajali v verskem in narodnem duhu.Vzbujali so v nji zvestobo, ljubezen in vdanost do prezvišene kraljeve hiše, kar se je zlasti pokazalo na dan državnih praznikov, ki so jih proslavili s primernimi deklamacijami in pevskimi točkami. Tudi zadnji dan vsakega šolskega leta so z ključili s primerno slavnostjo. Najpridnejši učenci so bili vedno obdarovani in tudi razstava ženskih ročnih del je bila vedno hvalevredna. Izmed mož, ki so delovali na šoli ,gre posebna zahvala Petru Režeku, ki se je trudil dolgih 30 let kot župnik, predsednik okrajnega šolskega odbora in okrajni šolski nadzornik. Ob priliki 25-letnice, se mu je mladina izkazala nadvse hvaležno za njegovo plodonosno delo, ki ga je posvetil le v prid šole. Užival je velik ugled ne le pri mladini, spoštovanje in ljubezen mu je izkazovala tudi širša javnost. V spominu ga imajo predvsem naj-, pridnejši učenci, ker jih je vsako leto obdaroval z molitveniki. Razen tega mož:, se je za našo šolo posebno zanimal tudi tukajšnji rojak dr. Jurij -Jterbenc iz Starega trga št.27. Služboval je kot župnik - dekan in duhovni svetnik v Leskovcu, potem v Kr-nju> pri sv.Jakobu b Ljubljani in drugod. Bil je velik šolski dobrotnik. Kadarkoli je rišel v svoj rojstni kraj, je vselej obiskal tudi šolo.Tukajšnja šošika knjižnica ima precej knjig, ki jih je on daroval, tako n.pr.;vse štiri Valvazorjeve knjige : "Die Ehre des Herzogtums Krain". Znatno vsoto je daroval tudi za novo šolsko zastavo. A ne samo šoli - tudi fari je pomagal z denarnimi, sredstvi. Pripomogel je veliko za napravijo Kalvarije in kapele v Dolu. K0t velikega dobrotnika, ga im1; ljudstvo če danes v najlepšem spominu. Omenim naj še kot prvega okrajnega šolskega nadzornie ka Antona Jeršinoviča, ki je dolgo let inspiteiral tukajšnjo šolo in učiteljstvo. V splošnem pa je pouk precej trpel in to radi pogostega menjavanja učiteljstva. Bartol Pavla,učit. Posebnosti šolskega okoliša. Sv.Štefan -- dan po Božiču in "vuzamski" pondeljek je bil v prejšnjih letih dan kol .. Takrat so "kolali" v Predgradu (pri kapeli) in tudi v Starem-trgu. Plesali so polansko kolo na besedilo in melodijo kakor ga je bilo 1 hko. videti ob priliki festivala v Črnomlju. Seveda je sed- j to "kolanje" padlo v pozabljenje in samo starejši doma.Čini sc ga še spominjajo. Noč' pred Jelovim - prižiganje kresov, česar pa na ozemlju bivše Štajerske ne poznamo. Isto prižigajo kresove 24.6. t.j. na "Ivanje", kar pa je n jbrže posneto od Hrvatov. 13« junij - sv.Anton Padov inski - z Sivino no vozijo in no delajo - svetemu Antonu na čast. Ta običaj je še močno ukoreninjen. Čaščenje različnih, tudi nenapovedanih praznikov je zelo priljubljeno, kar p. n jbrže nima globjega, religioznega značaja - marveč je posledica splošnega pasivnega zadržanja prebivalcev • odtegniti se delu, kjer je to le mogoče. Zato je tudi toliko različnih "trgovcev", "prekupčevalcev", "nmeriksncev", ki iščejo zlato v tujini - in divjih lovcev. Ostro nasprotstvo vasi Stari trg -Predgrad je prešlo že v rod. Pokalni patriotizem sopnjov n do poslednjih meja ! Mrlič . Čuvanje ponoči- rožni venec, .nato veseli pogovori, -Pogreb : Oče, mati - se ne udeležita pogreba za sinom ali hčerko. Tudi v drugih sorodstvenih'; odnosih ostane najbližji sorodnik doma kot čuv~r. Ženitovanje : -hiranju svatov, postavij-m je mpstu fantov, če je nevesta vzela drugega ..farana - je podobno ost-;lim krajem v Sloveniji. ; v _■ '.' v. Posebnost je darovanje, ko svati proti jutru darujejo ženinu in nevesti denar i-n sprejmejo od.in-jih*.poljub. Ta ceremonija je trgovski trik in sevd"da. združena.: s; .solzami. Kako je nastala. cerkev v. Starem trgu. --------------'--:----—----ij-rt*-*-—-“---- ■ , j'f .4. . '■* • ■ Prvotno so j.o mislili zidati...na gagihnem hribčku, tam kjer sedaj: kapela (majhna cerkev) s kapelicami - Kalvarija. Toda ko so na tistem hribu tesali les. za ritivo" cerkev, so ponoči ptice odnašale treske v trg pred lipo V'Zatč so smatrali to za božji namig, naj postavijo -oerkev:na. dotično mesto. Tako je nastala župna cerkev v Starem trgu. Cerkvica sv. Jurija-v Dolu. . Ta1 cerkvica- Je bila. pa podlagi ljudskega izročila zidana* • vi-zahval 0 sv. Juriju, ki je premagal zmaja pod "ko j žicami" (stena nad Dolom). Ta zmaj-je vsako leto zahteval n.a jlepšo Dolanko,šele 'nato' je miroval. Ko ga je sv,Jurij uničil,' so njemu n nas naselili Slovenci in kodaj so bile ustanovljene prve vasi nam pi znano. Verjetno pa je, da je bil naš okoliš obljuden še pred Črnomlju", ki ga prvič omenjajo 1. 1165. Ttekrat je bil sezidan grad, k ga je dal postaviti. Oton Kraški (von Karstberg), Danes stoji na tistem mestu Stoničev grad. Potomci Otona Kraškega so se imenovali Cmomoljski gospodje.Gospodarji Črnomlja so ostali do srede 16. stoletja. Kaši kraji so veliko trpeli za časa turških napadov, ki se začno z lesom 1408. končajo pa z z adn j im vnap ad om 1.1578. V tej dobi ju zabeleženih 21 večjih napadov na Črnomelj, kateri je bil pa Turkom nedostopen radi vode, ki obdaja mesto od treh strani S tem večjo jezo so se vrgli v najMišjo okolico - naš šo1ski okoliš - koder so neusmiljeno gospodarili. Leta 1516, so morala na ukaz cesarja Ferdinanda I., oddati iz naših cerkvic vse zlate, srebrne in drugo predmete in zvonove v Ljubljano, Vse to so je pozabilo za obrambo prcc Turki. Tako so se zgubili vsi zgodovinski predmeti, ki bi nam prJ Mii o naši preteklosti. Ostalo sta uničila ogenj in zob časa, Vasi, ki spadajo v naš šolski okoliš so ; Dolenja Naselje: stoji na terasi, nad Zajčjim-potokom. Ta izvira iz 2 studencev pod Dol.Pako. Gotovo je v zvezi s stitidencem pri Otovcu in z nabiralnikom vode pri Petrovi vasr in če nr:z^j .Viden je prirodni žleb Petrova vas, Otovec, Dol.Paka, kateri priča,da je nekoč po njem tekla voda, sčasoma si p e pa izdolbla v apnena t.1 -tek pod zemljo. Vas je oddaljena 0.8 km od banovinske ceste. Vas ima kapelico sezidano 1. 1814. Lokve leže na ravnem polju 100 m od ban,ceste I.reda. Vas i ma edcepek vodovod: Blatnik -Črnomelj. V vasi je kapelica "Matere Božje". V bližin^ se nahaja jama s studencem, ki ga imenujejo "buri". . ... .Naklo-.. - • :. -M Vas stoji v rebri med sadnim drevjem in- vinogradi. 5 km od banovinske cesto jo občinska cesta II.reda. V N.aklu je cerkvica sv.Jakoba, ki jo bila sezidana 1.1665- Leta 1834. jo bil prizidan zvonik, ki so ga postavili za 100 fo. _Otovec pravilneje Otave o stoji, na ravnem polju ob železni M, ki teče na južni str-uii vasi po znanem 30 m visokem viaduktu, ki ga je postavilo podjetje Lončarič 1. 1912.-1.914• ko so gradili želoznico.Pod viaduktom se siri lepo polje. K Otovcu spada tudi naselje treh hiš imenovano User. Cerkvica sv.Jerneja se prvič omenja 1.1526. ^Rodine Naselje leži na terasi in po rebri med vinogradi, Prebivalstvo je revno in zapuščeno, Veliko hiš ju. zapuščenih, Skozi vas vodi pot na Mirno goro. Kraj je znan po narodnostnih bojih med Slovenci in nemškim "Schulvereinom", ki je prod vojno ustanovil nemško šolo. Poslopje te šole polagoma razpada. V vasi je cerkvica "Marijo Pomagaj". L 1890 jo trtna uš uničila vso vinograde. Veli gospodarjev se ju izselilo v Ameriko, Obnovljeni vinogradi so last prebivalcev iz šol, okoliša Planinc in Omamlja. Domačini imajo malo vinogr- ,dov, -107 - EtožlžL-grk— je oddaljen od banovinske coste 1.5 km in lezi tudi med vinogradi. Tu je kapelica sv.Roka, zidana 1. 1855 v zahvalo,da je prenehala kolera. Zvonček, ki je prinesen v to kapelico je visel nekoč v zidni lini cerkve sv.Florijona v Dobličah, ki je pa ni več. Sela pri Qt:vcu stoji na neznatni vzpet os ci tik pod istoimenovano železniško postajo. Talčji vrh je majhno naselje, ki leži pod rodinskimi vinogradi in je oddaljeno od banovinsko cesta 1.8 km. kod vasjo je studenec "v Bregu" , ki je bržkone v zvezi s "Suhorno" pod Tuševim dolom in drugimi prepadnicnmi, ki imajo najbrže izvir višje kje v Lahinji ali pod Planino. Do leta 1881. so v tem studencu lovili rake, ki jih je omenjenega leta uničila račja kuga. Tušev dol leži na ravnini pod vinogradi Stražnjcga vrha in Rožič vrha. Poti ru zna cerkev Marije Magdalene se prvič omenja 1526 leta. Leta 1858. so zgradili na polju pod vasjo pokopališče. Do toga leta so pokopavali okoli sedanje cerkvice, ki je bila do tega leta le pokopališka kapelica. To leto so uresbiteriju prizidali še sedanjo ladjo. V starejših časih so pokopavali pri sv.Sebastjanu. Zajčji vrh stoji na terasi 0.3 km oddaljeni od banovinske ceste. V teh vasicah jo 142 hiš s približno 488 prebivalci, ki sc pečajo s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Svet je kraški, zemlja, ilovnata in težka. Kostanjevi in bukovi gozdovi se stalno izsekavajo. Kaj bo, ko zmanjka še tega ? Ljudstvo se tolaži z novo železnico, katero so pričeli letos graditi iz Črnomlja do Vrbovškega. Otroci iz nršegaašolskega okoliša so že od nekdaj obiskov li šolo v Črnomlju. Tu bi bilo zopet treba takratno štiriraz-r dnico razširiti in naši občani bi bili morali prispevati.Začeli so misliti na zidanje lastne, šolo. Otrok je bilo dovolj. Vv ; Dne 9*II. 1906. je nemški "Schulvcrein" otvoril svojo šolo ‘v privatni' hiši v Rodinah. ••••■ v> ; Slovencem'ni kazalo drugega kakor to, da so tudi oni za šolo n jeli hišo v Naklem i' t .25. Za ustanovitev slovenske šole si . je največ prizadeval dr. Josip-Malerič;, zdravnik in predsednik podružnice sv.Cirila in metoda v Črnomlju. Tofnjegovem prizadevanju je Družba cv.Cirila;in Metoda v Ljubljani plačala del najemni-J;;aVne, popravila hišo, nakupila šolsko-'opravo in 'preskrbela vso učence s knjigami in šolskimi potrebščinami. /• Dne. 16. II. 19'Q9 • je bila s love sna-''šolska sv.maša pri sv. Jakobu v" Naklem. Udeležilo se jo' jev učiteljstvo iz Črnomlja z učenci in mnogo ljudstva iz naše in sosednjih občin. Zvonovi so slovesno zvonili, topiči so pokali, slovenske zastave so vihrale na zvoniku- in šolski hiši. Učenci is Črnomlja 'so prepevali zadnjikrat skužno z našimi v cerkvi. Lo končanem duhovnem opravilu se je pomikala šolska mladina z zastavami v procesiji proti m*li,leseni, z mlaji in venci okrašeni hiši, kjer bo nadalje slovenska šola. Novo učiteljico Marijo Grobovšek so prisrčno pozdravili. Daljši govor je imel župnik 1 ehare Stanko in nadučitelj Fran Cetina iz Crnomlj v katerem je zadnji s lepimi besedami opisal ljudem pomen te šole, omenil vse dobrotnike in jih navduševal za vse,kar jo našega slovenskega. Otrokom jo dr.Majerič prekkrbel zajutrek, ki se je končal s tri>>*n+r>im vzklikom ''Živijo". Ganljiva je bila ločitev naših učencev od bivt>j.n so učencev in učiteljev iz Črnomlja. Ker je bilo šolsko poslopje v Naklem le za silos so sezidali novo šolsko poslopje na Talejem vrhu, ki je bilo dograjeno 1. 1. 1914. Z zemljiščem vred jo stalo 25-869 K. Otvoritev in blagoslovitev se je slovesno izvršila dne 8.1.1914. letna I' >3 ^ed vojno so jo sicer poučevalo ali obisk je bil zelo slab, ker je morala šolska mladina pomagati materam pri delu. V šolskem letu 19*20/21. je postala sola dvorazrcdni-ca in leta 1934. trirazrednica. Radi pomanjkanj■ učilnic je kraj.šolski odbor leta 1934. najel sobo n.-. Otovcu v kateri se poučuje že 5 leto. Zato se je letos določilo, da se sedanje šolsko poslopje nadzida. Skubic Vida,s.r. učit. Tribuče . Belokrajina, zemlja med Kolpo in Gorjanci je bila naseljena že v naj starejših časih, v prazgodovinskiv dobi, kar nam pričajo bogate prazgodovinske izkopanine v okolici Črnomlja,Vinice, na Kučerju pri Podzemlju in na Plešivici. Tribuče so bile obljudo ne že v rimski dobi. Na holmcu, kjer stoji danes cerkev in okrog njega so našli rimske grobove in v njih orožje in denar. Zal, da se jo vse porazgubilo, ostal je le novec iz dobe rimskega cesarja Antonina Pija (138 - 161 po Kr.r.) Kdaj jo nastala vas Tribuče, se ne da ugotoviti,naj-brže pa šele po dobi turških vpadov. Tedaj so Turki uničili skoro vsa naselja, v črnomaljsko - metliški ravnini. Po ustnem izročilu je stala vas nekoč v jugozapadni smeri od današnje in od njo pol ure oddaljena. Temu mestu dandanes pravijo Stubica in je to tudi najbrže ime prvotne vasi. Vas sestoji iz štirih zaselkov, ki se zovejo - Golek, kjer je šola, Vlaščansko, eikonjskc in Dolenjsko selo. Golek je najvišji del v si in je dobil ime po goličavah. Vlaščansko selo se imenuje po Vlahih (pravoslavnih Uskokih), ki so se bajb prvi tod naselili. Dolenjsko (Dolinsko) selo se sove zato, ker je od vseh naselij najnižje, bikonjsko pa po priimku Si~ konj , najbrže po prvem naseljencu. Bedenj, ki je delom. všolan v ljudsko šolo v Tribučah, je prejel ime najbrže po nasipu (izvor besede iz sbohrvaščine), ime vasi ribinči pa izvira po ustnem izročilu od zadnjega imena rribina. Nastanek vasi (po ustnem izročilu) . Tribuče: I.verzija. Ko so Turki hodili po naših krajih, so prišli tudi v kraj, Kjer danes stoji vas Tribuče.Tedaj je stalo tu le par hiš. Na ograji neke hiše so bile nasajene tri zrele buče. mirno te hiše prijahajo Turki in eden vpraša drugo : "Kaj pravite, menici, k •'.ko naj bi imenovali to vas, da bomo vedeli doma povedati, kod smo povsod hodili?” Pa se oglasijo njegovi drugi . "Evo, tri buče n-"1 ograji, pa naj se vas z o ve Tribuče". II. Verzija- Vas ima ime po treh hišah, iz katerih so nastalo pozneje tri vasi ; Dolenjsko, Cikonjsko in Vlaščansko selo. (Tri kuce -- Tribuče). Obe verziji sta malo verjetni, ker bi^se v tem slučaju reklo : Tri buče. Treh buč in ne Tribuče, Tribuč. Vaška -cerkev stoji na hribčku sredi vasi, posvečena sv.Janezu Krstniku, -trvotni je bil baje podružnični patrcn sv.matija . Cerkev je imela prvotno lesen zv,.nik, ki so ga 1.1850. podrli In sezid li kameni tega. Danes im- 1 oltar, nekoč pa sta. stala v njej dva. Drugi, ki je imel Vaje vrezano letnico 1654, se je 1. 1851• zrušil. Piibinči : I. verzij- - Turki so požgali vas 5tubi co, ki jo danes- ni več. Vašč 1 so se razbežali na vse strani,nekaj jih je šlo proti vzhodu Ustavili so si blizu v gozdu pod lepim hribčkom, se pribrali in sklenili, da novo $ras ustanove v gozdu, kjer bodo varni pred Turki . Ker so se vaščani pribirali kot begunci, se njih vasi pr vi j- a ib inči. II.verzij n . Vas ju nastala iz zadruge, katere starešina se je z val ^ribinu in po njem. je ostalo vasi ime Pribinci. III.verzija. Na kraju, ki mu pravimo Dvorsko, je stal nekdaj mogočen grad, v katerem je bival velikan Pr ib in a. 'oq dandanes se poznajo tam okrog sledovi velikih jarkov in zidov, ki so jih mogli zgraditi le velikani. Po velikanu Pribini je ostalo ime Pribinči. Ta grad ja imel cerkev, ki se je ohranila do turških časov. Tedaj so jo požgali in porueilu, kraju kjer je stala pa je ostalo ime Cerkninn. Med prvimi vaščani je bil Kozan Marko, ki go ga zvali tudi Prerok, ker je napovedoval reči, ki so se potem uresničilo, kakor : "Tlaka propade.- Deležna kača bo ovila ves svet.- Duhovniki bodo trgovci - sodniki pa golobradci. Ko bo najslabše na svetu, bo vsemu svetu zavladal en vladar". Pedenj. Vas je po ustnem izročilu nastala v turških časih.Ko so Turki prišli v vas, so vrgli v vaški studenec Hupo veliko železno kad (bedenj - recte bodanj) in vse zamotali s kamenjem,da ne bi vaščani dobili več vode,po tej kadi je vasi ostalo ime. Plešivica vinorodna gorica, ki ji n"; vrhu stoji cerkev sv.Magdalene. Hrib je bil nekoč vus gol, zato je prejel ime Plešivica. Cerkev, ki stoji dandanes vrh Plešivice, je bil:-, 'nekoč blizuVo-likega Bukovja na -uipovicah. Turki so na svojih pohodih zapirali vanjo konje. Da bi so nehalo to brezbožno početje, sc jo cerkev sama premaknila na vrh. -t lestvice, na Lip o vicah, p a je so dandanes poznati cerkveni prag, ki je ostal v dolini. Zgodovina šole. Adlcšički župniki so imeli v župnišču prvo šolo, ko so poučevali krščanski, nauk. L. 1860 so otvorili.v Adlešičih zasilno šolo v leseni hišici na župnijskem vrtu. Kot prvi učitelj se imenuje neki Schellingor, ki je hodil v Adlešičo poučevat iz Črnomlja. Staro šolo,, današnjo gostilno Vrlini<5,’ ;o zgradili 1861-66. 11.maja 1883. je bil osnovan v Tribučah kraj. šolski svet, ki naj bi pripravil vse za gradnjo in tudi zgradil novo šolsko poslopje. Šolsko zemljišče, ki meri 56,76a so kupili za 60 gld. Vsa šolska stavba .je stala skoro 5600 gld. rol te vsote je bi lo plačane z občinsko" doklado, po eno četrtino pa so znašali stavb ni fond z obrestmi in darovi. Deželni odbor kranjski je daroval 1100 gld. ,kranjska hranilnica in ous.ar Prane Jožef I. pa po 200 gdl. Šolsko poslopju jo -bilo dozidano 1.18 6, blagoslovljeno 21.XI.1896, redni pouk p . so je pričel 23»XI.1896." Prvi učitelj, ki je služboval na šoli 25 let po njeni otvoritvi, je bil Anton Kadunc. Veliko šolsko parcelo jev toku svojega službovanja lepo uredil. Zasadil je prostor.za šolo s sadnim drevjem, na vrtu. napravil hlev, ker je radi mnogoštevilne družine stalno redil kravo, južni, od šole najbolj oddaljeni del parcele pa je preoral v njivo. Napravil si je tudi majhen vinograd . Ker šolsko poslopje' ni bilo trdno zgrajeno in ker se z-. popravila kr. šolski odbor ni dosti zmenil, so stala popravila temeljev, oken, podov in sten, ki so se izvršil' 1.1922., pol milijona kron. 1.XII.1925» so je proslava zedinjenja vršila na novo postavljenem šolskem odru, z s katerega je zbral srudštva in sodeloval pri postavitvi takratni šolski upravitelj Gabrijel Lumbar. Otvoritvena predstava je bila "Divji lovec". Z odlokom -kr«banske upravo IV.No.2331/1 z dne 16.2. 1934» je bil na šoliotvorj en 2. oddelek, a druga učna moč je nastopila. službo šele 7.1» 1935♦ Do tedaj so nasoli službovali le učitelji, nova učna. .moč pa je bila prva učiteljica v 'Tribučah. število šolskih otrok je do 1.193C raslo pologom ., od tedaj pa so je dvignilo bolj kot vseh prejšnjih 3U let. Vzrok temu je najti v letih gospodarske prosperitete po svetovni vojni . _ypllvi, ki so_ppsppčpyali ali ovirali_razvoj kraja.___ V zgodovini Bllpkrajine,kakor tudi vsakega njenega našelj-a^ločimo tri dobe, ki so s svojim vplivom docela spremenile način življenja prebivalstva. To so dobe : 1. naselitve in pokristjanjenje, 2. turških vpadov in njenih posledic - hajduštr in 3* izseljevanja v Aneriko. Viri za vso to zgodovino bi se našli edinole v arhivu nemškega viteškega reda, ki se nahaja na Birna ju in ki obsega ogromno gradiva. Kakor nam dokazujejo izkopanine, je bila Belakrajina n seljena že v prazgodovinski in v rimski dobi. Kako se je izvršila naselitev Slovencev, ni znano. Tudi življenje do prihoda Križarjev ni preiskano. Gotovo pa je, da'maloštevilni grajski duhovniki niso izvedli pokristjanjenja, ker so v to svrho oglejski patriarhi podelili Belokrajino križarjem nemškega viteškega reda, ki so prišli od Baltika. Pokristjanjenje se je najbrže tudi tu izvršilo deloma s silo kar lahko sklepamo iz dejstvi, da je bila ta naloga podeljena Križarjem, ki so bili preizskušeni v bojih s Severnimi Slovani in da so začeli križarji svoje delo spočetka le v središču podeljenega jim ozemlja v Cmomlju, odkoder so si zgradili nove postojanke ob belokranjskih mejah na Vinici, v Metliki, Toduemlju in Semiču. Turki so s svojimi vpadi in roparskimi pohodi ponovno spremenili zunanje lice Belekrajine. mnogo vasi je bilo do kraja! uničenih, preostalo prebivalstvo pa si je zgradilo drugod nova našelj .. n a zapuščeno ozemlje so karlovški generali in poveljniki Vojne krajine naseljevali begunce iz južnih delov naše države. Tako so nastala trd docela srpsko-hrvatska naselja v Bojancih, Marindolu in Bumberku, mnogo teh beguncev pa se je pomešalo med ostalo prebivalstvo, k r izpričujejo še dandanes njih priimki. Ti novi naseljenci so prinesli s seboj hajduštvo,ki se je ohranilo še dolgo,-ko so turški napadi ponehali in ki so ga zatrli šele.Francozi. Iz hajduških časov se je ohranilo mnogo pripovedk in po ustnem izročilu je bilo hajduštvo do konca neke vrste socialno gibanje, ki je izravnavalo razlike prvotno med osvajalci in domačim prebiv'lstvom, po meje pa med zatiralci - graščaki in tlačenim ljudstvom ter ried bogatimi in revnimi. Gospodarska stiski, ki je nastala po osvoboditvi kmeta v drugi polovici XIX: stoletj" in pomnožitev prebivalstva sta tista dva vzroka, ki sta pokrenila izseljevanje. Pričelo se je že okrog leta 183^• in je naraščalo vse do svetovne vojne.V vsem šolskem okolišu je skoro ni hiše, ki ne bi še danes, imela sorodnikov v Ameriki. Tj- so odhajali fantje- in deklet-1., ki so prejeti z dom- čije potni strošek kot doto in ki so ostali tam. Vračali so se le tisti, ki so doma prevzeli'posestvo pred ali po odhodu v Ameriko. Tudi mnogo ml jših gospodarjev je zapustilo dom, da so si v zlati deželi prigarali sredstev za plačilo dolgov in za podvig domače kmetije. Vsa pred svet..vno vojno na novo zgrajena poslopja so postavljena z zaslužkom iz Amerike. Posestva so se r .zbreraenila dolgov, a način obdelovanja zemlje se ni mnogo spremenil. V racionalnejpe gospodarstvo navijajo tukajšnjega poljedelca razne gospodarske organizacije, ki so se v kraju ustanovile po svetovni Vojni, kakor kmetijska.podružnica, selekcijsko društvo, čebelarska in sadjarska podružnica. Brez•globljih posledic za Belokrajino so ostale dobe { protestantizma, kmečkih uporov in vladanja Francozov, ki pomenijo v razvoju te deželice le kratke epizode. 111 IV, Zgodovina fare .__ Ko so se Slovenci pokristjanili, je spadala vsa Belokrajina pod oglejski patriarhat, ki je imel za ta najbolj oddaljeni del ustanovljen dolenjski arhidiakonat. Od njega je prišla Belokrajina pod zagrebško škofijo. V cerkvenem oziru je bila radi oddaljenosti od vseh slovenskih pokrajin najbolj zapuščena. L. 1923. so se naselili v Belokrajini križarji, ko jim je oglejski patriahh Berthold ustanovil župnijo v Črnomlju. Zagrebška škofija je še vse 13-stoletje pobirala desetino v. Beli Krajini. Tedaj se je vnel med Oglejem in Zagrebom prepir za desetino in Belokrajina je bila vrnjena Ogleju. Iz črnomaljske prafare so nastale štiri najstarejše belokranjske fare : Metlika (Tri fare), PodzemeljSemič in Vinitra. Ozemlje današnje adlešičke župnije je spadalo nekoč pod Podzemelj. V času jožefinskih reform so obsežne župnije delili in tako je bila leta 1789» ustanovljena fara v Adlešičih. Mesto župnika pa ni bilo takoj zasedeno, ker so še več let po ustanovitvi župnije v podzemeljskih cerkvenih knjigah vpisana rojstva , poroke in smrti. V. Narodno blago .__ Kolednica » Iz Jutrove dežele smo poslani, Gašper, Miha, Baltezar Ena zapoved je semkaj prišla od cesarja Avgusta, da se ves svet popisat ima, tudi sv,.Jožef in Marija, Iz Betlehema rajžata, enega oslička imata, ■ Marija pa pravi :"Jožef, Ti moj, pojdimo v to štalco revno nocoj!” Na Judovski zemlji se čudo godi, pastirji so pasli do polnoči, nato se zasveti. Čujangelce peti ! Nato se nebesa široko odpro. (Pesem so peli o Božiča 1938.-najbrže je le fragment.) '» Jurijevska - Prošel, je , prošej. ■, pisani vužem, došel, je, došel, zeleni Jurij. Donesel je, donesel, laket dolgo mladico, pedenj dolgo travico. Dajte mu jajec, da ga ne bo zajec. Dajte mu pogače, da mu noga poskače. Dajte mu mesa, da pojde v nebesa. Dajte mu pleče, da bo k letu večje. Dajte mu sira,da se vam krava tira. Dajte mu kruli a, da vas ne bo buha. Dajte mu vina, da ga ne bo zima. Dajte mu groš, da dojdle k letu još. Kresnice. Bog daj,Bog daj dobro večer,daj Bog , Marija daj dobro leto, za večerkom bolje — n — Me nocoj smo malo spale, _ It _ malo spale, rano vstale, _ M _ • vaše polje varovale. Varoval ga Bog, Marija, Bog, Marija, sv.Ivan, __ 11 _ Da vam Bog da štiri vole, — T’ ~ da bi polje razorali. — . in pšenice posejali ! Dajte, dajte, ne štcntaj te. — ™ — ( se poje le,če se ne odzovejo) Hvala« hvala na tem darv daj Bog, Marija daj dobro leto s katerim ste nae darovali, Mi se od vas odločimo, in vas Bogu izročimo, II. Bog daj, Bog daj c :»bro vJsr, daj Bog Marija daj dobro leto, za ve Če rkom bolje utro Za j u tr om je k ra t cn i e a, -- na tratorki posteljica. Na postelji sinko dragi,daj Bog Marija daj dobro leto a vuž njega njegova, majka, "Stani se gori, sinko dragi, tvojo rožo drugi trga,-Ki jo trga, naj jo nosi, ki jo nosi, naj jo vonja. Koja bude pravo moja, deti ču jo pod peruti, nesti Ču jo preko morja, preko morja, kraj Bimava, kraj Dunava, k mili majki, -"- k mili majki lahkotici, lahkotioi, iastavici-r " Dajte, dajte, ne -štenta j te ,; (se poje le, če se ne da ideao brzc dalje. odzovejo). Hvala, hvala na tem daril, daj Bog ,Mari ja daj dobro leto, ki ga ste nam daroval 1 Daroval vas Bog, Marija, -?t- z žitnim poljem, svinsko trto. Daj Bog, Marij a.,.da j dobro leto. Navade in . raže . Božič : 1., Na badnjak denemo pod mizo volovski jarem, da so voli - .sle žn 1 pr i ‘ v o žn j i, 2. Na.miz o denejo poč prt semenje in denar. Semenje-zmešajo, med dri. *o se čnje v kašči, da dobi polje s tem semenom božični blagoslov, denar'-pa zato, da je potem es.e leto denar pri. hiši. 3- Na Sveti večer hodijo v ris na križpotja in tam tam s 3 letno leskovo ^»onamujejo ris, v katere- ga člogek stopi- 0rioči prihajajo k risu razne živali, ki se sager v človeka, Kdor to prestane, pride, potem k njemu zrag in ga vpraša, kaj si želi. Zeljo mu vrag.izpolni, a zapisati mu mora dušo. 4- Ce na sveti večer komu mačka preteče'pot, je tisti potem vse leto nesrečen. 5- Na badnjak prerokujemo vreme za vse leto. Na mizo' denemo 12 čebulnih lupinic in v vsako malo soli. Lupinice pomenijo mesece. Tisti mesec, ki se v njegovi lupinici sol zmoči, bo moker- 6. Ce na sveti večer goreča sveča' pade pred zaročeno d - potem tist-n . ^-1-~a kmalu ziblje. (. Če se n~ .. opujueči moški čez desno ramo skozi okno .v hišo ogleda, vidi v njej .rakev in v rakvi tistega, ki bo to leto umrl. 8, Kdo na badnjak bos po hiši hodi, se mu napravijo rane po nogah. 9- Pepel,ki na badnjak ostane v peči,.se spravi in v vrečici se polaga na vrat, če koga vrat boli. 10.Na badnjak denemo pod mizo slamo, ker se je Jezus na slami rodil- • j - 11, če im? .k nri « + je na b 'njak ali o kresu prd cU;bi, pa za ^ i -e, čuje živino govoriti, 1° «^e je kdo ob 11-uri prod polnočko v Cerkvi na badnjak, vidi čar o va. ce', ki hodijo okrog oltarja. 13- Če ženska od polnočnice grede pade,potem tisto leto ziblje, 14. Če se kdo o božiču na mizo vsede, se mu napravijo tvori po vsem životu. 15- Kakor daleč kdo gleda na božič iz hiše. Tako daleč gred o njegova piščeta- 16. ha božično jutro vodijo okrog mize jagnje, da jim je za pravega gosta. 17. če gre ženska o praznikih kam v gosti, potem pri tisti hiši, kamor je prišla ni tisto leto piščancev. 18. Na božič se dene ped mizo metla, če pride kak slab človek k hiši, je treba za njim pomesti in smeti vreči v ogenj, da ne bi pri hiši pustil urokov. 19. Na staro leto se zberejo možje, skopljejo jamo in vanjo zakopljejo staro leto, da se več ne vrne. 20. Ge pride na novo leto ženska prva k hiši, ni sreče.Bolje je, da pride moški, ta pa mora mirno sedeti# da koklja raje sedi, ko vali. 21. če pride ženska na novo leto v vas.k sosedom, pri njih pokajo obroči. 22. Zenska, ki v novem le tli pride prva na studenec po vode, se prva poroči. 23. Na novo leto se po dvoru okrog hiše trosi zrnje,da raje r^odi, 'Pust: 1» Na pust skuhajo žgancev in jih zdrobe v rešeto,Če se bolj drobe, več bo piščancev. Žgance damo kokošim in če pridejo zob^t brez klicanja, sc potem vse leto skupaj.. 2. Če se na pust hiša devetkrat pomete in vsakokrat v peč pogleda, bo tisto leto dosti'ptic. 3. Na pust denejo v škatljico Žohar je (.ščurke), stričke in vso golazen, ki je pri hiši »Potem se odnese ta škatl-jica na križišče in tam pusti, po poti grede pa se ne sme nazaj ozreti, pavni pri hiši golazni. 4. Če na pust s kravjim zvoncem zvonimo okrog hiše, ne pride lisica po kokoši. 5. Če se o-pustu skuha žalodija (žoli.oa), se morajo ostale kosti od hiše daleč vreči; do te daljave se lisica približa hiši. 6» Če na pust o Zdravi Mariji pokajo z bičem, odggng-a-jo s tem rjave hrošča. 7. Če se o pustu mastnica (klobasa) kuha in z njeno juho poškropi kurnik, kokoši nimajo tekotov (uši). 8. Če se o pustu pred senčnim vzhodom zruši semenska debelača, se potem koruza na njivi ne opali. 9. Na/pustni večer se pred polnočjo vragi pode po ložah, in kdo gre v ložo, jih lahko vidi. 10. Na pust se dene v obroč od soda zrnje kokošim zobat, da so kokoši bolj siožne. 11. 0 pustu denemo toliko koščic cd žaludije na lopar, kolikor je deklet v vasi in pri vsaki koščici si mislimo neko dekle. Lopar sc postavi pred psa, in tisto dekle, katerega koščicA a-rvo pograbi, se omoži. 12. Ce se o pustu kosri od 'žaludije vržejo v kal,žebe ne regljajo, 13" če se na pust skuha zelje in z zeljno vodo na pepelnično jutro poškropi vrt, krti po njem ne rijejo. 14. Na pust moški ne smejo hoditi v selo, ker bi bila repa rašljasta (puhla) ~j Pepelnica:!, Na pepelnico si namaži z vodo na.pust kuhanega zelja noge, roke in kožo po obrazu, da te kača ne piči. Cvetna nedelja: 1. Ce se Šibo za butare odrežejo na tujem, živina rada na tuje zajde. 2. Če se v butaro vplete polna brin.jeva vejica, bo dosti fižola. 3- Če se šibe za butaro vrežejo v enem grmu, se potem žitfina skupaj pase. 4. Na cvetno nedeljo ne držimo butare pokonci, da živina - 114 - ne štrka (bezlja). Gregorjevo: 1. Na Gregorjevo se treske s tnala zložijo na kup, potem je treba iti gledat po.bližnjem grmovju, pa se najdejo ostanki ptičje pogače. 2. Če se na Gregorjevo pred 7-uro trščico hiti čez streho, se zna za vse tičice. Velika noč: 1. če ne velikonočno jutro trosimo jajčne lupine blagoslovljenih pisank okrog hiše, ne pridejo k hiši kače. 2. Ge se zlomi kost blagoslovljenega plečeta, se zlomi tudi svinja nogo. 3. če se na kosti blagoslovijenega plečeta naredi križ, se ga drugo leto spet najde na kosti. 4. Papež na velikonočno jutro ob 7.uri blagoslovi ves svet in ljudje so neko§ ob 7.uri postavili žegen na hišni prag, da ga je papeiž. iz Rima blagoslovil. 5. Če se veliki teden, ko zvonom gredo v Rim in se vrnejo, poljubi zemlja, ne bole zobje, 6. Na veliki petek se zemlja ne sme prevračati, ker ne bi rodila * Jurijevo: 1.Mladico, ki jo da zeleni Jurij, je treba dati v kurje grezdo, da kokoši raje ne so. Kres : l.Če o kresu moški skoči čez kres in pade, še tisto leto umre, če pa ženska, poten še tisto leto ziblje. 2\ Na Ivanje se za vsakega člana družine zatakne po en cvet v steno zunaj hiše, Pred sončnim vzhodom se gre gledat, in tisti cvet, ki ovene, pomeni smrt onega, čigar cvet je. 3« Za vsakega člana družine se na kresni večer vrže po en šopek na streho. Ge se šopek obrne gori, bo tisti šel v nebesa, če pa doli, gre v pekel, 4. Če vržeš šopek na Ivanje na streho in če pade s strehe, se boš vdal, sicer .ne. Splošno: Na kresni večer potaknejo v streho steljo in vržejo na streho venec iz ivanjščioe, da kresnice počivajo v njem. Verne duše:l. Kdor, se ne Verne duše češe, mu po smrti uši lezejo po glavi in lasje mu ne strohne. Mrlič: 1. Ce je mrlič v hiši, se ne sme ta Čas pometati,ker bi s smetmi pomeli iz hiše tudi deco (bi pomrla). 2. Kadar kdo umre, se ustavi ura, da se ve, kdaj je umrl. 3. Ko nesejo mrliča iz hiše, se obrnejo v hiši vsi stolči, da se smrt ne vrne več nazaj. 4. Kadar leži mrlič v hiši, 'se ne sme nikomur nič dati, ker bi se tista stvar pri hiši pokvarila in usmradila. 5. Če pride mačka pod mrličevo ležišče, hodi mrtvec naz a j . 6. Če dete zleze pod mrličevo ležišče, potem ne raste več 7. Kdor noče, da bi ga mrlič strašil, ga mora vleči za palec na rokah, ko leži v hiši. 8. Mrliča se samega ne sme pustiti v hiši, ker bi prišle mačke in bi ga nagrizle. Svatba: 1. Kadar je svatba, je treba deti v mizo mrliško koščico ali^žebelj is krste, pa svatje ne bodo mogli jesti. 2. Če svatje nevesto čez prag v hišo odnesejo, ko se vrne iz cerkve, bo nevesta srečna v hiši. .3. Ko se nevesta vrne iz cerkve, se postavi sredi hiše stol, in če ga nevesta primakne k mizi, bo dobra gospodinja. 4. Če ženin nevesti sname venec z glave, bo vedno z njim složna. Živina:!. Na sv.Blaža in sv.Antona ne vpregajo živine, da ne bode. 2. Ko se živina prvič izganja na pašo, se položi na na prag obroč od soda, da živina čezenj korači iz hleva, pa bo okrogla kot obroč., 5. Ge se zleze pri hiši tele ali svinjče, se tisti dan ne sme nikomur ničesar dati, ker potem ni sreče pri hiši. 4. Ge se pri h.i ši le moška jagnjeta lezejo, imajo potem svatbo pri hiši. 5. Ko gre govedo prvič na pašo, se potakajo po blagu jajca, da bo debelo in polno kot jajca." 6. Ko se prvič goni na pašo, udarimo vsako živinČe z blagoslovljeno $ibo iz butare, da ga ne bi ubila strela. 7. Ce se svinjske kosti mečejo skozi okno, svinje zahajajo skozi okno v hišo. 8. Če imajo mlado tele dihi svinjče pri hiši, pa se mu čudi, kdor ga prvi vidi, je treba pljuniti vanj, sicer se ne goji. 9. če je blago bolno, naj se mu dajo drobtine božičnika,od svetih Treh kraljev spravljenega. Kokoši: 1, Kadar pri hiši kokoš vali, se ne sme piti naravnost iz škafa, ker se piščanci ne bi zlcgli, 2, Ce hoče gospodinja čopaste kokoši, se mora za glavo prijeti pri vsakem jajcu, ki ga vloži v gnezdo. ^5. Ko gospodinja nasaja jajca, mora pri vsakem jajcu reči kokoš, le pri zadnjem kokot, da se ji izvale le kokoši in en ne-telin, 4. Kokošim moramo vreči prvo pomladno jagodo; če jo pozoblje kokoš, bo dobro leto, če kokot , pa slabo. Živali : 1. Kdor prvi pred vsemi drugimi vidi metulja, naj ga ujame, pa na&j ne bodo šle čebele„ 2c Kdor prime zeleno žabo medmašnico v roke, se mu po rokah spustijo bradavice, ki so jih ne more odpraviti. 3. Zena, ki prvič v letu vidi kačo, naj ji razbije glavo in vanjo položi lconopno seme, vse skupaj naj posadi v zemljo. Ko zraste konoplja, naj jo zvije v vrv in sc z njo opaše po golem telesu, pa ne bodo proti njenim otrokom zlobni jeziki nič opravili . 4- S katere^strani se mačka umiva, s tiste nekdo pride k hiši. 5. Ce se maček,prinesen k hiši, noče privaditi, ga je treba podrgniti po topli peči ali pa mu noge v pepel pred pečjo, da bo udomačil. 6. Prve kače,ki jo spomladi vidiš, ne ubij, ker bi te potem druga pičila. 7. Kdor spomladi prej živo kačo vidi kot ubito, jo vse leto pri delu uren. Zo Ptice: 1. Če se komu ptičje gmemdo pod streho (v hiši) pove,zleze kačavv gnezdo in pomori mladičke. 2. Če sova poje čuvik-furilc, pomeni njeno petje ' smrt, če pa huri-hUj bodo imeli pri hiši svatbo. 3. Ce se za sovje gnezdo pod krovom (v hišo.) komu pove,zažge sova tisto hišo. Kukavica: 1. Če kdo vzame skorjo z drevesa, pod katerim je stal in je nanj priletela kukavica, je potem vse leto kukavica z nji^ (kukavica Q.c srečna ptica). 2. Ce kukavica po Petrovem kuka,je tisto leto slabo. 3- Ce kdo kukavico na teščo čuje,potem kmalu umre. 4. Ce kdo kukavice na tešče čuje, bo živel Še toliko let, kolikorkratvzakuka. Vreme : 1. Če na Jurijevo sojjce sije, bo dosti kruha, če na Markovo dežuje, pa dosti vina» 2. Ce prosinc^ ni snega, ga malitraven mnogo da. 3• Vroče sonce o Martinu - huda zima. 4. Ce pred naš božič ali po vlaštekm badnjaku dež pada, bo dobro leto. Če^pada toča, se mora s koso zvoniti ali pa nabrati toče in jo -J?rcči v ogenj, da ne napravi velike škode. Razno:1» Kolikor vrtincev ima kdo na glavi,tolikokrat se bo ženil. 2» Če kdo kaj vozi pa mu kača preleze pot, potem verz zvrne 3. Ce so kdo tehta pa potem opolnoči umrje, je pogubljen. 4. če se s stolcem škiječa (na stolu z$blje),postane živina 116 šepava-. 5“ Ge'pride kdo-k hiši kupovat, .pa. tedaj pometajo, 'd,ma srečo -• pri kupčiji. . 6. Cc trgovec sestane s človekom, ki se je sam ostrigel, nima sreče pri kupčiji. 7. Go pride na sc-manji dan sosed k sosedu, drugi nima sreče. 8 Ge kdo. žene v semenj, mu ne sme nihče pota pretoči, ke ti tila kupčija slaba. - 9 • Ge ženska konjem preteče pot, se upirajo in noče j c •••voziti. -10. Ge se pozabi kak’ kos’ njive obsojati> da ostane praženj potem nekdo pri hiši umrje, . 11. Ge se živega srebra vrže v kal, potem ne drži več voda. 12. Ge se prašna zibelka goni, rada glava boli (2. verzi j.a-umre) tistega otroka, ki navadno v njej leži.-; 13• Ko se buče s ad e, se ne sme koščic jesti, ker bi s tem poj e1 vraga od semena. 14. Ce se kd.o odpravi na pot, pa sreča najprej ženske, nima sreče privsvojih opravkih. 15. Ce:gre kdo skozi okn§, v hišo, ne.nore več rasti. 16. Ge se skleda na' mizi začne sama zibati, se nekomu k tisti hiši jakovnudi. 17- Ge hodijo koga coprnice gazit, mora deti pod se v postelj poročno obleko, da nimajo do .njega več moči. 18. Kadar je' sončni mr m,; se" mora gledati skozi okno, in kakršnakoli želja se izreče, se tedaj izpolni, le da vrag tedaj človeka moti, da želje prav ne' nore spregovoriti,ker se vedno zmoti.Nekoč si jo gospodar ob mrku zaželel debelo blago., pa je rekel debelo glavo; glava mu. je potem.tako odebelila, da so morali steno zrušiti , da j e lahko šel iz hiše. 19. Kdor beraču ničesar n c da, postane sam berač. 20. Go kdo- prazen vitel goni, ko se štrene motajo, ga bo zato vrag vzel. 21. Ge kdo ogenj, pogasi; ko se zakuri, se drugič noče več vneti. •22. Kadar krt rije pod streho (pod kap ona), ne kdo pri hiši umre. 23. Ge se seme. pose juje, ga mora gospodinja s tremi prsti vzeti nazaj, sicer odda seme za vedno od hiše. ,. ! Moški dnevi - 1. (pondel j^ toim.v, Četrtek in petek)Na moški dan ne v sme jo sejati konopljo , ker ne bi rasla;. 2. Ge se na moške dneve kokošim nasaja, se zvale le petelinčki. 3. Ge se na moški dan kolje, vrag meso v pekel odnaša drugim vragom za hrano. Ženski dnevi:!, (nedelja,sredain sobota)- Moškega,ki se rodi na ženski, dan, rad mesec nosi. Pr i p o V e d K e . Tat . Dete je ukradlo šivanko pa jo prineslo domov, a mati mu ni za to nič rekla. Drugič je vzelo jajce, in mati mu spet ni nič- prigovarjala. Tako se je fant navadil krasti in ju postal velik tat in pozneje razbojnik. Ko so ga ujeli, so ga obsodili na smrt. Prečno je bil obešen, si je zaželel videti mater. Sklonil se je, kakor da bi jo pred smrtjo hotel poljubiti, pa ji je odgriznil nos.Potem ji je prod sodniki in drugimi ljudmi očital, da mu je ona kriva žalostne njegove smrti, ker ga pri prvih tatvinah ni kaznovala. V i 1 e . Vile so bile dobre ženo, vi so ljudem pomagale. Kdor je til z njimi, se mu je dobro godilo, gorje pa tistemu, ki se jim je zamoril, ker so ga grozno kaznovale. Nekoč je kmet vozil iz mlina. Sila je svetla mesečna noč. Pod drevesom ob poti je spala vila, odeta v lepo belo tančico.Kmet je mislil, da leži kaka pijana gola ženska in vilo jezen ošvrkne z tičem :"Tu imaš nesnaga babja! Scš drugič vedela gola ležati ljudem v očeh!" Vila je potegnila, kmetu pa je še tisto noč poginil vol in kmalu zatem drugi, potem pa še ostala družina, tako - 117 - da je bil lemet v enem tednu brez živine. Tako se je vila maščevala . Čarovnica . Nekoč je hlapec služil pri hiši, kjer je bila gospodinja čarovnica. Hodila je vsako noč hlapca gazit. Hlapec je vprašal staro izkušeno žensko za svet in ta ga je napotila naj si da napraviti podkev ir naj jo v cerkvi na skrivnem pomoči v blagoslovljeno vodo. S to blagoslovljeno podkvijo se bo čarov- * niče lahko ubranil. Hlapec vse* to stori. Ko pride ponoči gospodinja spet nadenj, • jo udari s to podkvijo po čelu in gospodinja se spremeni v kobilo. Hlapec jo odpelje v hlev. Kotilo so dali podkovati in so delali z njo. Gospodar je pogrešil ženo in jo povsod iskal in povpraševal po njej. Hlapcu se je gospodar, ki je žaloval za ženo, smilil, pa mu j e-povedal, kaj se je z njo zgodilo. 5 posebnimi blagoslovi so kotili vzeli iz čela podkev in spremenila se je v žensko, le podkev na rokah in nogah ji niso mogli iztrgati. Gospodar ni hotel več živeti z ženo čarovnico, privezal jo je na dvoru k stupu in jo Ek ubil.^ Župnik in šaljivec. Župnik je imel dosti vina in nek vaščan ga prosi,naj mu ga da piti. Župnik mu naroči, da mu to'dal piti, kolikor to mogel, ko se bo drugič zglasil pri njem, le da ne sme k njemu priti peč, niti prijahati in ne pripeljati se ne po poti in ne ob njej. Kmet si izposodi osla, eno nogo položi napj, s drugo pa hodi ob oslu in se napoti naravnost čez polje proti župnišču. Župnik se zvitemu šaljivcu nasmeje do solz in ukaže hlapcu, naj mu da piti, kolikor mere izpiti,- čudoviti zvonec. Nekdo je ukrai kravo, ki je imela okrog vratu obešen čudovit zvonec, ki je vedno zvonil:"Vodi me nazaj, vodi me nazaj." Ker zvonec ni nehal zvoniti, ga je tat za hlevom zakopal v zemljo, a zvonec se je še iz zemlje oglašal :"Vodi me nazaj, vodi me nazaj." I er se.je tat bal, da ga to ta zvonec izdal, ga je izkopal in navezal kravi spet na vrat in jo jev pozni noči odpeljal nazaj v hlev, iz katerega jo je ukrai. Starost - modrost. V davnih časih so imeli navado, da so ubijali stare ljudi, ki so onemogli in niso bili več za delo. 7 Bednju je nekoč živel star mož Eatuzalcm. Ko se je postaral in je prišla zanj doba smrti, ga sinovi niso hoteli ubiti, kakor bi ga morali, ampak so ga skrili pod kad in so mu na skrivnem nosili hrane. Tisto leto je prišla nad deželo grozna suša, dani zemlja ničesar rodila. Kar so imeli starih pridelkov, so jih porabili, da jim ni ničesar ostalo za setev.^Vse polje je ostalo neobdelano. Sinovi so potožili sturumu očetu, skritemu pod kadjo in on jim, j.e svetoval, naj populijo slamo iz strehe, jo zdrob e in posejejo-. Sinovi so tako storili in njih polje je bogato otč?Ddilo. Ljudje so jim zavidali in jih spraševali, kje so dobili some. Sinovi so vse povedali in pripeljali med vaščane starega očeta. Ljudje so spoznali, da ne delajo pravg odpustili so sinovom, da so prekršili zapoved in so od tedaj opustili navado, ubi-jati stare ljudi. Stara Dora • Nekoč je živela stara ženska, ki ji je bilo ime Dora* Ko so Turki prihajali v"naše kraje, so se ljudje skrivali prod njimi. Ko so nekoč.spet pridivjali, se stara Dora ni imela časa skriti drugam kot v,grmovje pri hiši. Neki Turek jo prijahal k hiši in pred hišo hotel obrniti kobilo, pa ji je zaklical : De, Dora,de! Kobili je bilo namreč tudi ime Dora. Stara Dora je mislila, da jo Turek zeve,, prišla je iz grmovja in vprašala - 118 Turka, kaj bi rad od nje. Turek je videl, da stare ženske ne V more voditi s seboj, pa ji je odsekal glavo. ^ x Sveta Agata ir: Butoraja . Ha lepem gričku nad Lokanj o stoji vas Butoraj, znana po dveh mlinih. Nekega dne je pasla ženica izb Butoraja živino po Konjem Vrhu. Na paši je zadremala, ta čas se ji je vsa živina razgubila. Ko se prebudi, ae vidi živine nikjer pa jo gre iskat po gozdu. Išče jo vse popoldne do večera in še dolgo v noč. Ko tako blodi po gozdu, zagleda v gošči svetel steber. Sama pri sebi si govori ."To je pa naša svetnica Agata, ki so jo brez-božneži vrgli iz cerkve." Butorajci so namreč nedavno prej odločili, da bodo zamenjali cerkvenega pa'trona. Sveto Agato, ki jim je skrbela za vsakdanji kruh, so vzeli iz oltarja in vanj deli svetega Marka, kr je varuh vinske trte, saj preskrbijo dosti kruha vaški mlini. Senica si je mislila, da ju Agata 3u-torajcem odpustila njihovo pregrešnost in da želi priti nazaj v cerkev. Pozabila je na izgubljeno živinico in odhitela v vas, oznanit ljudem veliko" novico. Klicala je po vasi in zbirala ljudi :"Pojdite v Konji vrh in vzemite s seboj baltice, da ogradimo sveto mesto, kjer se je pokazala sveta Agata." Butorajci odidejo v procesiji prčtl Konjem vrhu. Zenica gre prva in moli naprej, drugi p.a-korakajo za njo in ji v molitvi od go var j a--• jo. Ko pridejo v Konji:vrh, do tistega mesta, kjer je bil svetli steber, vsi pokleknejo in prosijo svetnico odpuščanja. Zenske molijo,: moški pa postavijo ograj.o okrog stebra- Tako molijo dolgo v noč, potem pa odidejo domoo. Irugo jutro se -je napotil ned Tribučan v Konji vrh po drva. Zagledal je ograjen, suh + opou in se vpraševal,•kdo je bil tako pameten, da je šel gre to sušeno. Začel je razdirati ograjo, da bi naložil topol in,-ga odpeljal domov. Predno je prišel do topola, so mu približa kopa Eutorajcev, katerih prvi je nesel škaf blagoslovljene vode. Butorajci mu zakličej o:"Kaj delaš , Jože ? To jo svet kraj, ne skruni ga-1' Tribučan se jim: nasmeje in pravi, da mu.v njegovi 1nzi ne more nihče braniti drv. Butorajeo, ki je nosil blagor i :v J. j eno vodo, postavi škaf na tla in prične Tribučami ^lipc/edovat., kako se je sveta Agata čudežno vrnila. Med tem pripovedovanjem se je vol privlekel do škafa in iz njega izpil vso vodo, ker nihče ni pazil na njo. Tribuški Jože se nasmeje in prav:. ‘Bodite pametni Butorajci, in poglejte, da je to suh topol, ‘ki se ponoči sveti, ne pa vaša svetnica." Butorajci so zmajevali Z-glavami, ker od njih še nihč "ni nikdar čul, da se suh. lov ponoči:-.sveti. “Poslušaj te,mož jo", spregovori star mož, onmv te vaščani! Kosi tega čudovitega topola bi se dali uporabiti na- ‘svetil j ko . Kakšen velikanski napredek ti bil v naši vasi, če no bi. rabili več petrolejk, pač pa bi svetili s tako moderno lučjo, ki se jim o njej v -Črnomlju niti ne sanja in je najbrže tuli. v Ljubljani nimajo. Možaki se vstopijo u: .-krog in natiho med seboj sklenejo, da kupijo topol od Tribučana za vsako ceno, samo da ga on ne odpelje -domov. Lahko bi si Ir:.‘.računi omislili tako razsvetljavo pa bi ves svet hodil" v Tribuče občudovat ta čudež in ne v Butoraj . Vprašali so Tribučam.: "Buje Š-, Jože , za koliko nam prodaš ta topol?" Jože jo uganil .n-jih misli in se sklenil z ugodno priliko dobro okoristiti. "Prodam, seveda prodam, ampak ne vem, če boste zmogli toliko, saj vidite, da je topol-velika dragocenost. 150 forintov mi prinesite, pa bo topol vkv' : Nek kmet r.s Butoraja je imel pri seb-i ves izkupiček od volov, ki jih ju ravno prodal, položi prod tribuškega Jožeta ves denar, cer ju mislil, da bo potem on delil razsvetljavo. Kar je r ar j 'ra] o, so določili ostali vaščani. • Ko so kupčijo potrdili, je Tribučan spravil denar, Butorajci so si pa naložili topol na ramo, in ga odnesli v vas.Ko se znočilo, se je. zbrala vsa vas pri topolu, ta pa se je samo svetil, a svetloba ni metala nobene sence. Butorajci so še mislili, da jih je Tribučan ukanil, kar se domisli star možak in svetuje, naj panj za dalje časa zakopljejo v gnoj, da se bo prelezal in potem bolje svetil. Rečeno - storjeno. Gez četrt leta se zbere.vsa vas okrog gnojnega kupa,ki so vanj položili svetlo topolovino. Kopljejo in razkopljejo ves kup, a v njem ničesar ! Tedaj se v trumi dvigne prepir :”Ti si vzel! Ti si ga, jaz že ne!" V prepiru in jezi se vsa vas razide, žalostna, ker je šlo upanje na razsvetljavo in slavo po vodi. V večernih pomenkih so sosedje ugibali, kdo je vasi prizadejal največjo nesrečo v njeni zgodovini, a dokončali niso ničesar. Ko je šel ne koč revni kmetič■Jože na njive valjat,mu je valj v hrib grede cvilil; Lani nismo palili, lani nismo pa-lili!, ko ga je obrnil v dolino , pa je se oglasil: 3ogrne, ne bomo ni letos, 3 ogrne, ne botiio ni letos! To so culi sosedje ir: za tatvino obdolžili Jožeta. Ob njem in njegovem valju se je Irnalu zbralo pol vasi in vaški odbornik mu je začel očitati:" Cuieš,ti, Jože, tvoj valj te je izdal! Lani nisi kfoal, a imaš slanine poln strop. Odkod si jo dobil? Ti si tisti, ki natn je' ukral našo razsvetljavo. Prodal si jo in si kupil slanine!’1 Naj se je revni Jože izgovarjal kolikor je hotel, vse vasi ni mogel preglasiti. Zbrani vaščani so takoj sklenili kazen za grešnika in začeli zbirati grude, da ga bodo z njimi potolkli. Jože je videl, da je zanj najbolje, če se čimprej umakne.Za njim so stekli zbrani vaščani in vsa ta gonja sc- je podila proti vrlini, skozi katero se je prišlo v vas. Zadnji so kričali na prve :"Ne daj blagu čez vrlino!", da bi bi voli zadržali in z njimi grešnega Jožeta. V krilcu in viku se niso razumeli, pa skoči mlad fant k svetemu Marku v Zvonik in zazvoni z zvonovi: "Ne daj blagu čez vrlino"! Od tedaj pojo butorajski zvonovi tako in branijo blagu na njive. Ko se je razburjenje po vasi malo poleglo, ju grešni $ožu vendarle dopovedal sosedom, da jim je panj najbrže v gnoju seg nil in da je on slanino dobil kot plačilo za star dolg, a tega preje ni hotel povedati iz strahu pred m voščljivostjo in preti-tatvino. Tako so Butorajci izgubili moderno razsvetljavo. Godec in čarovnica • Tam nekje pod Gorjanci so napravili o predpastu veliko sv-atbo. Sli so iskat daleč okrog znanega godca, da je® svatom njegova godba dvogavala urne peto. lili so, jedli in plesali že dolgo v noč. Vsem je bila- zabava jako po volji, če Ženinovemu očetu je šinila Čudna misel v glavo, da spregovori:"Vse je lepo na naši svatbi, vsega so pripravili nevestini starši, kar so mogli; če bi nam pa postregli Le s grozdjem, ti bila svatba kakor pri graščaku!" Tedaj sc pririneta do očeta dve ženski in vprašata, koliko jima da, če mu prineseta grozdja. Vsi svatje sc nasmejejo, oče jima pn v smehu obljubi‘za vsak grozd goldinar. Zenski se obrneta in skočita v sosednjo sobo, godec, ki je takoj zasumil, kaj je to, pa za njima. Stisne sc v kot, kjer je bila ;o stolih in po peči pometana obleka svatov in opazuje, kaj bo. Ženski se sklonita pod omaro in vsaka izvleče izpod omare majhno skatijinol V njih je bila čudovita mast, s katero sta sc ženski namazali pod kolekom in pazduho, zraven pa govorili;"Iznad grma, iznad trnja, do dalmatinskega vinograda." Vrata se žensk.",na sama od pr o, da odfrčita skozi nje. Godec prileze iz skrivališča, pobere, skatijico izjjpd omare in jo ogleduje. Talcoj mu pade na ura, da bi se tudi on po Žetal do dalmatinskega vinograda. Namaže se s čudovitim mazilom kot oni dve čarovnici, samo radi šuma in govorjenja svatov ni dobro čul, kaj sta govorili, pa se je zagovarjal z besedami : ■120- Izmed trnja, Izmed grma do dalmatinskega vinograda!" Komaj to izgovori, že odleti skozi vrata proti jugu. Radi nepravega zagovora ga vleče čudovita moč mazila' po vsakem trnu in skoz vsak grm do dalmatinskega vinograda in do zidanice v njem. Tam ugleda obe čarovnici s svatbe, kako si s 'stropa nabirata spravljeno grozdje. Najprej ga nista spoznali,tako je bil raitrgan in opraskan. Ko sta videli, kdo je, pravi en: drugi:"Izdal naju boi Usmrtiva ga!" Drugi pa se je godec zasmilil in preprosila je svojo pajdašico, da sta ga prfetili, le s strašnimi prisegami jima je moral obljubiti, da ju do smrti ne bo izdal. Ko sta si nabrali grozdja, sta čarovnici odleteli nazaj, godcu pa sta vzeli moč letenja, da se je revež ped vračal tri mesece. Nikomur ni povedal kje je bil in kaj se mu. je zgodilo, šele^na smrtni postelji si je olajšal dušo s to skrivnostjo. 0 hajdukih . V Velikem Bukovju, ki se razprostira od Preloke in Sel do Pribincev, Bojamcev in do Hrasta, so imeli hajduki kaj dobro skrivališče. Ljudje so se jih jako bali in nihče se jih ni upal izdati, ker so se bali njihovega maščevanja. Ponoči so jim morali na njih pohodih'kazati pota, a gorjo tistemu, ki ni na ta opravek pri priči pozabil, ampak o tem komu pravil.Požga-| 11 so mu dom In pobili družino. tNekoč pridejo v Griblje k staremu možaku in trkajo na okno:"Ustaj tre!'1' koš' si je takoj mislil, kdo ga zove, odprl je vrata in stopil iz koče."Vodi nas v Semič!", mu zapove ha-rambaša. Starček sc je pričel izgovarjati, da težko hodi,a vse mu pomagalo. Ko prip Rje hajduke blizu Semiča, se usta- vijo., eden pa pravi -"Hodi nazaj, a glej, da nikomur ne poveš, koga In kam si vodil'." Drugi pa se oglasi :"0, ne takogi ha j demo raje v drago!" Starčku sc dvignejo lasje na glavi, ker je mislil, da mu bije zadnja ura. Ko sc vsa truma zgrne v drago, odpro hajduki svojc_ torbe i;i mu dajo jesti vsakoja^ega mesa in piti dobrega vina. Potom pa stopi harambašn z nožem v roki pre- denj in mu zagrozi:" T-le nož bo končal tvoje življenje, če kdaj komu poveš o tj nočni poti. Sedaj pa naravnost domov!" Hajduki pa so napotijo v Gorjance in naprej, Bog ve, kam. Nekoč so prišli spet v Bukovje, ljudje so zvedeli, da nameravajo ostati dalj časa v gozdu. Tribučani so dogovore in eden odide -v Novo me..Po javit, naj pridejo hajduke polovit. Prišla je stotnija voj. a kov, ki so obstopili ha j dušico skrivališče in prekinili njih pojedino, ko so se gostili s pečenim volom« Pozvali so hajduk,- n predajo* Hajduki so se razbežali, nekaj so jih na begu pobili, nekaj pa ujeli. Ujetnike so sodili: v Novem mestu in nihče ni več zagledal belega dne. V ječah so vsi dc zadnjega pomrli. Nekoč je šel neki mmt iz Brdarc pri Dragatušu v košnjo na Vrbovško. Pred neko liso j; zagledal slepega starčka, ki se je sončil. Vpraša ga, odkog je. BrdarČan mu odgovori, da je od Crnomlja."0j, nisi ti od Črnomlja, ti si nekod od Draga- tus: :.u odvrne starček. Petem mu pove, da je bil or. med ti- stimi hajduki, ki- so jih ujeli v Bukovju in ki se je najbrže edini rešil od vseh štiridesetih. Izda mu tudi, da so imeli pred Veliko Plešivico skrivne pot iz Bukovja do Pobrežja pri Adločičih, kjer bi se lahko rešili, kot so že mnogokrat preje, a tedaj ko so jih uj.li, straže niso vršile dolžnosti. Vhod v Plešivico so ime li' v Vardi.x-.h>vi dragi pod Plešivico. Na križ-potju sredi Plešivico so zakopali žganjarski kotel naropanih dragocenosti, nanj pa so položili kamen, vrhu njega pa vilice in nož navzkriž. Starček mu. pova, da bi šel on še zdavnaj odkopat ta zaklad, a radi slepote ne more na pot. Ta Brdar-" 0: ■; j napotil kop at v Vard jahovo drago, - 121 - da bi dvignil hajdušici zaklad. Jama jc bila zasuta s kamenjam in prstjo. Ko je že precej odkopal, je .prišel do rdečo kačo, ki je tako smrdela, da nihče tam ni vzdržal* pa so kopanje opustili. Dolenc Stane, šolski upravitelj in Vuko t ic -Z akra j š c k Nada,učitelj in- V IKIČA. - Zgodovinski razvoj kraja in fare. Občina Vinica š t*e j e 3058 prebivalcev, ima 597 hiš, s 563 posestnikov, 40 kočarjev in 15 najemnikov. Površina znaša 8801,31 ha; od tega 1443 ha njiv in vrtov, 5935,67 ha travnikov in pašnikov, 260 ha vinogradov, 921,50 ha gozdov in 241,14 ha drugega sveta. Občina ne tvori nikake geografske enote. Vzhodni del je hribovit in vepji del v gozdovih in stelnilcih. Proti seve-rozapadu od Vinice se razprostira nizko obdelano podolje s plitvimi vrtačami, na zapadu je pa svet zopet hribovit, gozdnat in kamenit. V hribovju med Preloko in Vinico ter Dragatušem se nahajajo debeli skladi premoga, boksit in železna ruda. Vsa naselja so gručastega tipa, v njih prevladujejo lesene hiše, ki sc ponekod pokrite s slamo. Prebivalstvo pred.... .stavija mešanico Slovencev z Uskoki, ki so se naselili v prvi polovici XVI. stoletja. Hrvatskl vpliv se ne pozna le v dialektu, ampak v marsičem. Uskoškega izvora so vasi Učakovci, Vukove!, -Salkovci, L cavrini, Kroci, Jakovinl, Grdimi, Sečj e selo, Ogulin in Damelj ter priimki Hajduk, Vlahovič, ijugina, Sterk, Miketič in dr. Občina Vinica ima štiri šolske okoliše "• 1. Stara Lipa z vasmi : Stara in Kova Lipa, Gornji in Dolnji Suhor, Breznik in Hrast. 2. Sinji vrh z vasmi : Sinji vrh, Dalnje njive, Damelj, Draga, Gorica in Špeharji. 3• Fre loka z vasmi : Salkovci (Novoseli, Vidine, Valet-Dejani, Pavlini) , Skavrorini, Preloka ..(Kroci, Jakovini, Grdimi, in Zilje (Dolnje, Srednje in Gornje). 4. Vinica z vasmi ■: Drenovec. Prebivalcev ima 86, hiš- 14, posestnikov 13 in 1 kočar. Nadmorska, vi ina 198 n. Vas leži na gričku ob banovin ski cesti 0.5 km od Vinice proti severozahodu. .Okrog vasi se širi vrtačasto polje. Pod vas spadata studenca Potolč in Gabrovec. ■ Golek. Prebiv. 20 , hiš 15, posestnikov 13 in 2 kočarja. Nadmorska višina 195 m. Vas stoji na. neznatnem gričku ob občinski poti 0.5 km o a Vinice proti severovzhodu. Nad vasjo se razprostira hrib Zeželj (.334) m z znano božjo potjo in razgledno točko. Ob vznožju hi 1" a sc vinogradi, na vrhu pa hrastovi gozdovi . Vodo dobi vas iz Potoka. Ogulin. Prebivalcev 4 5, hiš 10, posestnikov 8 yin '2 najemnika . Nadmorska višina 190 m. Vas stoji ob vznožju Slemin, ki so znane po ostankih gradišča is latenske dobe. Ima studenec Cerkvenik. V Ogulinu so imeli Rimljani svojo utrdbo, ki j. bila 900 m dolga "z enim okroglim in 4 Štirioglatimi stolpi, ki je' stala poleg viniške župne cerkve. Ogulin je oddaljen od Vinice 0,3* km. Perudina. Prebivalcev 102, hiš 19, posestnikov 19, kočar 1 in en najemnik. Nadra. višina £57 m. Vas leži deloma na h::i bregu, deloma na hribu. Ima studenec Stolnice. Od banovinske ceste I.reda je oddaljena 1,5 km, od Vinice 2 km. 122 Pod klanec■ Prebivalcev 171, hiš 33, posestnikov 31 in 2 kočarja. Nadm. višina 158-200 m. Vas ima več zaselkov in leži v vznožju hribov, Klanec (319 m) in deželj. Od Podklanca se proti Kolpi na Loki širi zelo rodovitno polje. V vasi izvirajo studenci : Jarbol, Potok in Hruškvar. Mimo vasi vodi na Prelcko banovinska cesta. Od Vinice je oddaljen 1-2 km. Sečje selo. Prebivalcev 118, hiš 23 > posestnikov 21, kočar 1 in 1 najemnik. Nadmorska višina 188 m. Vas stoji na visoki deformirani terasi nad Kolpo tik.banovinske ceste Vinica - Sinji vrh - Stari trg. Pod vasjo ob Kolpi izvira "Potok'1. V bližini drži preko Kolpe betonski most na Hrvat-sko. Oddaljenost od Vinice 0.5 lan. Učakovci. Prebivalcev 167, hiš 37, posestnikov 35 kočarja 2. Nadmorska višina 200 m. Vas stoji na terasi na levem bregu Kolpe, ki žene 2 mlina. Okrog se širi rodovitno polje. Vas ima studenec Zlanik. Leži ob občinski cesti II.reda in j e oddaljena od banovinske ceste 2.5 km, od Vinice pa 3 km. Vukovei. Prebivalcev 114, hiš 12, posestnikov 11 in 1 kočar. Nadm.viš. 180 m. Vas stoji na terasi na levem bregu Kolpe. Pod Vukovee spada tudi Kovačji grad (6 hiš), kjer je stal nekdaj grad - odtod ime -, in vas Otok (3 hiše)-. Od banovinske ceste je vas oddaljena 4,5 km, od Vinice pa 5 km. Vinica. Vinica je trg. Prebivalcev 290, hiš 62, posestnikov 48t kočarjev 8 in 8 najemnikov. Nadmorska višina je 190 m. Od Črnomlja je oddaljena 18 km. Tara ima sr e sko načelstvo, 'sodnijo, davkarijo, zdravnika, železniško postajo in stanico finančne kontrole. V Vinici pa je občinski urad, župni urad, žandarmerijska stanica, pošta in telegraf, ljudska šol a s 5 oddelki, S.K.J., P.R.K., P.J.I, P.S.V.D., Gasilno in Prosvetno društvo. Vinica stoji ob banovinski cesti I.reaa na terasi, ki je čdiro odrezana pod viniškim gradom. Trg ima ime po vinu (lat. Vinitium) . Pod Vinico izvirajo trije studenci:• Potok, Kaček in Jurček. Vinica nudi prijetno življenje letoviščarjem,ker ima senčno lego in lezi ob Kolpi, ki je prikladna za kopanje in ribolov. Pripravni so tudi lepi izleti ± bližnjo in daljno okolico. Vinica z okolico ima mnogo predzgodovinskih naselbin in gomil. V letih 1905-1914. je vojvodinja Meklenburška izkopala 353 grobov iz hallstadske in latenske dobe. L.1933• je bogato, okoli 20.000 predmetov broječo zbirko prepeljala v Ameriko, kjer je bila 1. 1934. prodana v Nevv Jorku na javni dražbi. Najvažnejša predzgodovinska naselbina je bila na hribu Šlemine. Tu je stalo utrjeno keltsko--Latensko gradišče, od katerega se še vidi kamenje in nasipi. Tudi v rimski dobi je bil kraj naseljen. Srednjeveško naselbino omenjajo viri že 1. 1082., ko je Katarina Zovneška prinesla poleg Ribnice in Sodra® žice tudi Vinico kot doto Konradu Turjaškemu (1067-1107). Auerspergi so 1. 1227. prodali Vinico gospodu is Loža- Poznejši trški lastniki so isti kot lastniki viniškega gradu. Pomembna je bila Vinica v turški dobi kot obmejna trdnjava v obrambi proti turškim napadom. Radi izredne strategiČne lege je bila Vinica povzdignjena v trg. Glavne trške pravice in privilegiji so bila lastna uprava, sodstvo in trški grb . ptič s razprostrtimi perotmi, z grozdom v krempljih - imenovan "graif"• Ta grb se je ohranil na štampiljki viniške občine do 1. 1924• Trška vešala so stala na hribčku tik Vinice, ki se še danes imenuje Vešenik. Kot trg je bila Vinica obdana z močnim obzidjem in obrambnimi stoLDi> zato trga po Valvazorjeveme poročilu Turki niso mogli nikdar zavzeti. Turški napadi na Vinico so bili zelo pogosti. Mimo Vinice je namreč v celi Beli Krajini najlažji prehod če s Kolpo iz Hrvatske na Kranjsko. NajRuj si napadi na Vinico so Lili 1.1469 in 1471, ko so Turki na Pctu. iz Bosne pod vodstvom Izak paše taborili pri Vinici. Pri Vinici so zažigali v tej debi kresove v znak, da prihaja Turek v deželo. Požari so uničili večji del trga 1.1874 (pogorelo 17 hiš) in 1.1888 (pogorelo 54 hiš). Tedaj so pogorele tudi ■ trške listine in privilegiji. Znamenit in star je tudi viniški grad, ki stoji nad ' • bregom Kolpe. Kot trg je bil tudi grad utrjen z močnimi stolpi in obzidjem.. Prvi znani grajski lastniki so bili Zovheški gospodje. 1. 1082 vje grad prešel z ženitvijo Konrada Turjaškega s Katarino Zovneško na grofe Auersperge, ki so ga 1. 1227. prodali loškemu gospodu, ministerialom Ortenburskih grofov. Ko je rod OrtenburŽanov 1. 1418. izumrl, so nasledili glasom dedne pogodbe iz 1.1377- njihova posestva Celjski grofje. Pozneje so gospodarili na gradu : Thurni, Burgstrilerji , Semeniči in zopet Burgstallerji. Poznejši lastniki Gusiči so grad prodali zagrebškemu Židu Grunvvaldu, ki j e 1. 1890 in 1891. grajsko posestvo parceliral in ga razprodal VI-ničanom. Grad je kupil Miha Malič, od tega Peter Malič. Poznejši lastnik Jožef Bergant ga je prodal očetu sedanjega lastnika Feliksa Miheliča. Nad vratmi grajske kapele je še danes ohranjena plošča z glagolskimi črkami, iz česar ti mogli sklepati, da se je tu brala sv.maša v staroslovenskem jeziku. Prebivalci Vinice in vseh vasi, k± spadajo v njen šolski okoliš se pečajo s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom, vinogradništvom in čebelarstvom. V Vinici in deloma v vaseh je precej obrtnikov. Sejejo lan in konopljo in tkejo pozimi domače platno tudi za prodajo. Hrastov, bukov in kostanjev gozd nudi les za domačo uporabo in deloma za prodajo. Redijo precej prašičev in kokoši in prodajajo jaj-ca’ v bližnja mesta .■ Divjačina je običajna. Mnogo je izseljencev, ki gredo za zaslužkom večinoma vv Ameriko. Župnija Vinica (dek.. Semič, škofijavljulijanska), ima 2124 duš. Pri farni cerkvi je pokopališče. Župna cerkev Najdenja sv.Križa je zelo stara gotska stavba; prenovljena je bila 1. 1929, pod ometom pa so gotske freske. Pred glavnimi vrati je zvonik z baročno streho. Na stropu cerkve so 'Ogrinove freske (povelipanje sv.Križa). Glavni oltar je baročen. V cerkvi so tri slike Antona CeteKja* V glavnem oltarju je slika, ki predstavlja najdenje sv.Križa. Na tej je podpis : Ant. Cebey pinx. 1750. Na evangeljski strani je slika Marije Brezmadežne , na listni pa slika sv.Frančiška Ksaverja. Ti dve sliki nista signirani, vendar sta brez dvoma tudi Ceteyuve dele. Irvotno je bila cerkev podružnica Črnomeljske prafare. Stalnega duhovnika je imela najbrž že od leta 1228., ko je oglejski patriarh ustanovil črnomaljsko župnijo' in ji podredil poleg Metlike, Semiča in Podzemlja tudi Vinico. Gotovo jo pa obstojala župnija že 1. 1268. 1. 1338. je bila skupno .z mat er j-g župnijo definitivno inkorp orir ana nemškemu viteškemu redu. Križniškemu redu, ki izvršuje patronatske pravice nad župnij o, je še danes inkorporirana. Prafara je mati sedanje župnije Dragatuša, Sinjega vrha in Pre loke. Cerkveno je prafara pripadala do 1. 1751 oglejskim patriarhom, nato do 1.1781.gorički nadškofiji in poslej ljubljanski škofiji. Podružnična cerkev preblažene Device Marije na Zežlju je zelo stara, j/e liki oltar je eden na j lepših baročnih oltarjev v Sloveniji. Mnogobrojni stebri na arhitravi ga dele v tri nadstropja. Ima več kipov. Tudi oba stranica oltarja sta ~aročna in prav tako prižnica pod polkrožnim slavolokom in ned svetiščem in ladjo. Visok zvonik ima spodaj četverokoten tloris, ki pa kmalu preide v osmerokotnik, prislonjen je južni steni ladje ob glavnem pročelju. Temu je prizidana velika lepa (preddvor). Tlorisna grupacija posameznih delov cerkve je' podobna oni crngrobske. V notranjščini cerkve so tudi znamenite Langu- - 124 -- sove slis^e. Na Zežlju so odkrili predzgodovinsko naselbino. Ob poti na Zežeij, s katerega se nudi lep razglad po Hrvat-skem, so kapelice - postaje križevega pota. Cerkev Matere Božje na Zežlju je poleg Treh far najbolj obiskovana belokranjska božja pot, zlasti na rProsvetališče"(nedelja po malem Šmarnu. Kravos Berta in Avgust. Prvi p'četici šole na Vinici. Iz ustnega :oroč'la, ki ga navaja v šolski kroniki in katero je začel pisati učitelj Kavšek Jože leta 1877• - je znano, da je bila na Vinici ustanovljena šola že leta 1622. Tedanji prvi učitelj orban Janez je poučeval šolsko mladino v kmetskih hišah in sicer pri Radmeliču št.2 in v grajski hiši. Sele leta 1838. se ^j e zgradilo šolsko pošlopje pod vodstvom tedanjega župnika Stefana Ogulina na parceli št.50/2. Zidanje je stalo 2000 goldinarjev. V novozgrajeni šoli je prvi poučeval učite3 > Tomšič Bernard, oče književnikov Ivana in Ljudevita Tomšiča, ki imata na šoli vzidani spominski plošči . Po prihodu učitelja Kavška Jožeta (4.11.1860.)sta bili prcšolani leta 1876 vasi : Damelj in Kot šoli Sinji vrh, a dve leti kasneje (1878) pa vasi Polnji in Gornji Suhor v šolo Dragatuš. Tik pred smrtjo imenovanega upitelja je bilo šolsko poslopje 1. 1883. dozidano in šola razširjena v dvorazredni-co. Dozidavo je izvršil, zidarski mojster V/ittine France is Crmošnjic za 4985 gl * av.veljave- Na veliko sredo 28- marca 1888. je požar uničil na Vinici, Goleku in v Podklancu 52 hiš z gospodarskimi poslopji. Tudi južna stran šolskega poslopja ježe gorela, a vendar se je pogumnim možem posrečilo udušiti ogenj. Nastala škoda 50 gl. je bila krita z ravarovalnino banke Slavije. Leta 1885• je bilo kupljeno zemljišče za šolski vrt v izmeri 251 klafter za znesek 643*- gl., ki ga je pa uredil 19.marca 1889• leta na Vinico imenovani nadučitelj Franjo Lovšin. Tedanja dvorazreInica je dobila 1907• 1. vzporednico, ki pa se je ukinila, ker je tila leta 1911. šola razširjena v trorazrednico. Leta 1910. so bile vasi Prečnik, Stara in Nova Lipa prešolane v novoustanovljeni šolski okoliš Stara Lipa. Dne 21.januarja 1921. se je ukinil pouk v tuk.poIškem poslopju, ker je strokovna komisija ugotovila, da je poslopje potrebno nujnega popravila. Vsled tega se je poučevalo od 28. 3. 1921. dalje v hiši posestnika Brkopca. Ker je bila na razpolago samo ena učna šota je imel vsak razred le 2 dni v tednu pouk. Popravilo šolskega poslopja je izvršil stavbenik Bren iz Črnomlja• Stroški popravila so znašali 208.847.72 K. Z osvobojenje je bila tedanja trorazrednica na Vinici razširjena v petrasrednico z odlokom višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 9-9*1921. št.11.470. Ker šola ni imela potrebnega vodnjaka je g.sreski pcgla var (prosvetni oddelek . v Črnomlju s svojim odlokom od 22.6. 1926. P.št. 17 zv. odredil, da se zgradi šolski vodnjak. Delo se je pričelo 21.9.1926. ni so znašali stroški okoli 9000.-Din Tukajšnji Krajevni šolski odbor ie bil opozorjen z oalo kom sreskega poglavarja (prcsv.odd.) v Črnomlju od dne 13•K. 1927• P.št. 1748- na nujnost gradbe nove šole, ker poslopje ne odgovarja več svojemu namenu. Le-ta je pa na svoji seji dne 17.11. 1927 • zavzel odklonilno stališče z ozirom na slabe valutne razmere. Z odlokom oblastnega šolskega odbora v Ljubljani z dne 125 29.5- 1929 • št. 534. je "bila vas Hrast na prošnje vaščanov prešolana v šolo Stara Lipa, Prešolanje se je izvršilo ob sklepu šolskega leta 1928/29- Po nalogu oblastnega polslcega odbora v Ljubljani z dne 3.9. 1928. št. 1341. je bil leta 1929. osnovan stavbeni sklad za gradbo nove šole na Vinici. Prvi znesek Din.5.000.- je bil vnesen v proračun za leto 1930. Enak znesek je bil odobren tudi naslednje proračunsko leto 1931. Pne 4.7. 193-1- se je vršila higienska vizitacija tuk. šole po nalogu ministrskega odposlanca g.Flereta Pavla. Ugotovljeno je bilo, da je šolsko poslopje popolnoma neprimerno in je nujna potreba graditi novo šolsko poslopje (odl.sres. načelstva Črnomelj 4-7.P.No.872/3)• Na osnovi odloka sreskega načelstva v Črnomlju z dne 8.X. 1935. je tukajšnji krajevni šolski odbor dne 24.11. 1935-zaprosil upravno občino Vinico za potrebno zemljišče za novo šolsko zgradbo. Prošnji občinski odbor ni ugodil. Z odlokom sreskega načelstva v Črnomlju z .dne 27-1 1939.P•št.130/1 je bilo ponovno naročeno upravni občini, odnosno občinskemu odboru, da dobi stavbni prostor za šolo. Kavčič Rudolf, l.r. šolski upravitelj. 1. Vplivi, ki so pospeševali ali ovirali razvoj kraja. 2. Znamenite osebnosti kraja. Na Vinici nima niti občina, niti župni urad kronike,ki bi povedala kaj več o razvoju tukajšnjega kraja. Iz pripovedova- • nja mojega očeta, ki bi bil danes star 82 let in je umrl 78 let star vem to-le : Tukajšnje ljudstvo so trle razne težave. Ogrožali so jih v 15- stoletju Turki. Pozneje so ljudje tlačanili grofom ,ki so bili v našem gradu na Vinici in jim dajali desetino. Razven tega je upepelil Vinice požar leta 1874♦ in leta 1888. Zadnji je uničil 54 hiš z gospod or skin^. psolopji. Razširil se je tudi po vaseh Golek in Podklanec. .S to nesrečo so bili ljudje po-, tisnjeni gospodarsko daleč nazaj. Ker so pa bili skrbni in pridni so si kmalu nekoliko opomogli. Pečali so se s poljedelstvom in ponajveč z ovčjerejo. Že ne so sejale lan in konopljo ter tkale platno, katero tko še danes. To platno so uporabljale za perilo in belokranjske Sks kis±2$ narodne obleke, katere nosijo ženske deloma še danes,a moške so popolnoma izginile- Večkrat so platno žene zamenjavale za drugo blago, ki so ga prinašali krošnjarji. To platno je bilo tako trpežno, da je neki 80 let star mož trdil, da je imel v svojem življenju 4 obleke, kar pomni. Tudi sukno so tkali doma in ga uporabljali za moške noše Možje so izdelovali doma tudi vso leseno robo. Jedli so s lesenimi žlicami. Iz zemlje - gline so delali lonce In sklede ter pekače za kruh, zvane pekve- Se danes se reče pri neki hiši v Učakovcih, kjer so bili doma lončarji ,':pri Lončaril". Nevesta, ki je dobila poleg platna še za doto kravo, se je zvala bogata. Prvi trgovec, ki je prodajal ljudem trpotke in tkartice ter najnujnejše jevbil Franc Malič okrog 1860 leta. Cn je bil ded pesnika Otona Zupančiča. Umrl je 92 let star. V njegovi hiši na Vinici št,5 je bila tudi gostilna. Leta 1889- pa j e otvoril na Vinici trgovino Jurij Šterk, rojen v Starem trgu pri Poljanah, umrl na Vinici. V početim je imel trgovino na hrvaški strani pri mostu v mali kolibi, pozneje si je zgradil hišo na : ‘vv'~ ' št 2 in začel trgovati stop-njema. Njegova trg°’Hv' je \ anes do viška. Bo leta 1865• ni imele Umu-ca nobene prometne zveze z bližnjimi mesti. Preko Kolpo so vozarili z brodovi, ker ni bilo še mostu. Lesen most jo bil zgrajen prod 58 leti. Lota '1902. pa so naredili na • starem temelju (babah) betonski most,ki s‘toji danesv Pošto sp dobivali Viničani in okoličani iz Črnomlja, donašal jim jo. je-.sel, ki je jezdil parkiat. v. tednu, z njo in po njo v Črnomelj. Na prizadevanje posestnika in graščinskega oskrbnika Jerneja Blinca,-Ogniin 5, rojenega v Kozjem 1804-umrlega v Ogulinu pri Vinici 1867, je dobila Vinica 1865.leta poštni urad in vozno pošto med Črnomljem, in Vinico. Pošta je bila v njegovi hiši v Ogulinu, on je bil prvi poštar. Mož je imel dovršeno gimnazijo z maturo in kmetijskp .šolo. K njemu so radi zahajali gospodarji povnasvete, posečala pa je njegovo hišo tudi inteligenca iz Č-rnomlja in Vinice Tu so čitali tedanje prve slovenske časopise, politizirali ter se vnemali za Slovence in slovenski jezik. Promet je danes napredoval, v toliko, .da imamo avtobusno zvezo Vinica - Črnomelj in Vinica- Generalski Stol. Pričakujemo v doglednem času graditev železniške proge- Vinica -Črnomelj, Vinica-Vrbovsko-. Zanjo sta se zavzemala z nekaterimi drugimi veljaki (Slavo Domicclj, okrajni glavar, driMalc-rič, Črnomelj, učitelj Slavoljub Hiibscher, Bosiljcvo) tudi Franjo Lovšin in Jurij Šterk že leta 1917- in sta trpela hude posledice od nekaterih zaslepljenih ljudi, ki so bili proti graditvi železnice. Pa bi gospodarji popravili svoje borne lesene domove so pričeli po prvem ognju 1874 odhajati v tujino - Nemčijo kot la-ošnjarji in v daljno Ameriko v rove. Prišla pa je svetovna vojna, lci je zopet ustavila ves razvoj gospodarstva, še hujša pa je danes kriza, ki je popolnoma zadržala ves razvoj napredka. Vplivni možje tukajšnjega kraja posneti po Krajevnem leksikonu Dravske banovino" so bili : v Perudini rojeni Male-vac Jurij 1734, umrl 1812. v Varaždinu kot predstojnik v p. Glavni religijozni kajkavski pesnik 18.stoletja. Ivan Tomšič 1838-1894,. znan mladinski in poljudno•gospodarski pisatelj in urednik "Vrtca”. ffiomšič Ljudevit, njegov brat, rojen 1543, umrl 1902. kot učitelj v Zagrebu, hrvatski mladinski pisatelj, žagar Nikolaj- 1851», "umrl v Mariboru 1934 kot profesor v p., ustanovitelj dijaške ustanovo. Oton Zupančič, rojen na Vinici št. 5, leta 1878, je največji sodobni p&ovenski pesnik, dramatik, prevajalec iz raznih svetovnih jezikov, dramaturg in intendant "Narodnega gledališča"v Ljubljani. Naslednji podatki so iz arhiva gdč.Poldke Bavdekove, ki je učiteljevala na Vinici 36 let in živi tu tudi kot upokojenka. " . • • Franjo- Lovšin, nadučitelj na Vinici, rojen 4.3. 1863. v Ribnici, umrl 7.9. 1931•.Ustanovil;je 1890. čitalnico, 1898. ognjegasno društvo, 1895« pričel' prenavljati vinogradu-. Leta 1901. je povzročil delitev gmajne in tudi sam pomagal pravilno izvršiti to delitev. Bo leta 1901. je bila gmajna slcupna last in do takrat ni rastlo na 800 ha zemlje nič drugega nego grmovju, kjer je vsak, kdor se je prej utekel, sekal vsevprek. Vrhutega so skupno posestvo zažigali in uničevali rast gozda. Polagoma se je razvil lep hrastov gozd, ‘ki je v zadnjih desetletjih dal veliko drv za kurjavo, stavbo in zadnjavlota se je prodalo veliko hrastovega lesa trgovcem za izvoz. Gez 50 let uPajo, da bofo hrasti dali našemu kmetu lep denar in mu no bo treba iti več v tujino. Leta 1908. ustanovil hranilnico, 1912. ustanovil na Vinici Sokola. Marljivo je raziskoval starine, proučeval prazgodovino Bule Krajin- in je bil poverjenik muzeja v Ljubljani. Na gospodarskem polju se jo udejstvoval■pri raznih gospodarskih posvetovanjih in dajal merodajnim faktorjem svoja poročila. Od okrajnega glavarstva v Črnomlju je dobil mnogo zahval in priznanj. Njegovo ime kot poročevalca se najde v mnogih izvestjih o Beli Krajini. Pisal je v mladih letih pasni ce v Vrtec, tudi v Zvon pod pseudonimom "Tihczor". V Učiteljskem tovarišu je pisal pedagoške razprave in podlistke. Napisal je veliko pesmic za šolsko' mladino, kakor tudi več pr2 zorekov in opereto "Desetnik in sirotica". / počastitev spominja Pranja Lovšina je daroval njegov sin. Evljen Lovšin, ravnatelj v Ljubljani, viniški občini 50.000 Bin, katere obresti se uporabijo vsako leto za revno deco viniške, prcloško in starolipske šole. Poldka Bavdekova je službovala s Fr.Lovšinom 50 let in delovala na prosvetnem polju. Na Lovšinovo pobudo je pobrala po Beli Krajini iz starih narodnih noš- in otiračev narodne vzorce, je proučila njih tehniko, spravila vse v lepo zbirko in jih otela pozabi. V šolo je vpeljala betokranjsko vezenje. Na Vinici je rojen še dr.Oton Brkopec 1905.leta, Sivi slavist--lektor v Pragi in r±arod|Ku še mnogo obeta. Zora Blinc. Narodne pravice in pripovedke. Vila v Ziljah. Živela je vila v Ziljah. Hodila je okrog po šumi.Imela je dolge lase. Enkrat so so ji lasje zapletji v ograjo. To je videlavžena,katera je tod hodila. Vila jo je prosila , da jo reši. Zenska jo je rešila. Vila jo je vprašala, če zna presti in tkati - ženska je pritrdila. Vila ji jo"rekla, da naj nasnuje in pripravi za tkanje, samo naj dobro pasi, da kadar bo klopic o teklo, da sc ne začudi koliko ga je. Res, veliko platna si je stkala, začudila se ni, da ga je toliko. Enkrat ji j;.- prišla pomagati soseda. Ta se je začudila in rekla:"Joj, koliko ga je in nikoli mu ni kraja." Klopko je sedaj izteklo in ga več ni bilo. Gorski mož za Zožijem. V prejšnjih časih ko ljudje niso imeli ure in niso znali kateri čas jo, je bil za Zožijem v Slem&nah nož, za katerega niso znali kdo jn in je klical rano zjutraj vsak dan "Delaj, delaj dok je hora.'! ljudje ti bili radi videli in znali kdo jo to, ki jim tako kliče. Nekoč so nastavili v skrilo škornje in jih nalili z vinom. Mož se je približal škornjem, vino izpil in škornje obul. Vina je bilo preveč in mož se jo napil in zaspal. Ljudje so ga vlovili. Peljali so .ga pred sodi.:., jo. Tam so ugotovili, da jo ta človek gorski mož. Sodnij a.^ga j c- oprostila in spustila. Gorski mož se je vrnil nazaj v Šlo-mine, ampak nikoli več ni klical ljudi na delo. Zvijača. V času turških napadov so Tuhki prišli tudi prod Vinico. Ker je Turkov bilo mnogo in so Viničani znali, da se jim ne bodo mogli upreti, sosi/Viničani izmislili zvijačo. Zbrali so se in odšli na hrib Zeželj, kjer je cerkvica M?tore Božje. Hodili so neprenehoma okoli cerkve. Turki, ki so to opazili, so mislili, da prihajajo vedno nove četo. Tega so se ustrašili in se odpravili drugam. Viničani pa so bili tako rešeni. Mladenič in copernica. Fant sc jv zaljubil v deklo. Tovariši so ga dražili, da mu jo ljubica - ča-rovni ••a, zato o . ni upal iti k njej vasovat, četudi ga j „- vedno vabila. Nekega večera je šel na z vira- lišče čarovnic, da bi se prepričal, če bo vmes.njegovo dekle . Splezal je na jablano in skrit gledal čarovnico,- mod katerimi je bilo njegovo deklo, čarovnice- so ga pričakovalo in so govorile:"Prišel bo, prišel bo." Se bi bil prišel med nje, bi ga bile- raztrgale in kor ga ni'bilo so zgrabilo njegovo ljubico, jo raztrgalo in razmetalo kosti naokrog. Ano rebro je priletelo na jablano in fant ga jo prestregel. Ko so čarovnice pobralo kosti, jih zložilo skupaj, so opazilo, da eno rebro manjka. Reklo so :"Nič zato, naredimo drugo iz lipovine in bo vseeno dobro, samo nihče ne bo smel roči : "lipovo rebro", ker bi -sicer deklo razpadlo v prah. Ko jo bilo rebro narejeno in postavljeno k drugim kostem, je bila čarovnica zopet živa. Ko jo fanta srečala ga je spet vabila,da naj pride k njej. Ko se je ni mogel odkrižati, ji je zabrusil v obraz besedi :"Lipovo rebro" in čarovnica jv razpadla v prahe Kdor ima denar - ima vse . 'Ko so prišli regruti na carski dvor, je eden izmed njih napisal na vratq -."Kdor ima denar - ima vse". Car je to videl in poiskal onega, ki je to napisal. Dal mu je veliko denarja in rekel:"V. prvem nadstropju je moja hči. Nihče ne more .do nje, samo jaz. Tudi hrano-ji nosim jaz. Dal sem ti denarja, zdaj pa skrbi, da postane lici tvoja nevesta. Ako se ti ne posreči, izgubič glavo." Fant jc šel k mizarju in je dal narediti. jel ena 'in potem zlezel vanj s svojo harmoniko. Mizarju je pa naročil, da naij takrat, ko bodo zanesli jelena pred carska vrata , udari po jelenu z enoletno leskovo mladico' in naj zavpijeIgraj Ko so vsi začul! lepo godbo je oče hčer vprašal, če ji je godba všeč. Rekla je, da naj jelena kupi- Uoa nekaj dni je šel jelen iz dvora, v dvor pa zal mladenič k carjevi hčeri, ki je postala njegova ‘nevesta. . Car jc pozval fanta?"Jaz sem moder, a ti si še modrej-ši"in mu je dal hčer za ženo. Pal č o. k Stariši so dobili majhnega, majhnega dečka. Ker je bil tako majhen, so ga zasovražili in poslali od hi,še. .Iskal je službe, a nihče ga ni maral, ker je bil premajhen. Naposled je dobil službo pri samem vragu. Tam ni imel drugega dela, kakor da je čuval debelo knjigo.- To knjigo je vedno prebiral in se. navadil, raznih"modrosti . čez eno leto ga je- vrag vprašal, če se je česa naučil pri njem. Fant je rekel da rAi ker je knjiga bila vedno zaprta in ie zopet naprej služil. Cez dve leti je šel obiskat svoje starše. Ko se je vračal k vragu je prišel dQ neke. vode"in ni- mogel preko. Vrag ga je vprašal, če se ni nič naučil' pri njem.' Deček je povedal .kakor prvič, '. nakar ga je hudobec, prepeljal-preko vode. Zopet-j e služil,’ da je čuval knjigo. Cez tri leta' j'e -znal vse kakor vr,ug. uel je domov in stari šem povedal, da lahko obogatijo če hočejo’.' Jutri je sejem.. Izpremehil se bom v vola , pa me prodajte. Vrv, na kateri.mo boste peljali, vzeti’ nazaj, nje ne snete prodati. QČe je prodal vola, spravil denar in vrvico s. seboj vzel. Doma je vprašala mati"."Vola si prodal, kjer \ a 'je pal-čel?n Za pečjo sedi, bilo je' res tako. Drugič se je palčel izpremenil v prašiča. Oče je'' storil ravno tako kakor prvič in palček je zopet prišel domov. Tre-tjiv se je izpremenil v lepega, dragega konja. Ker ni -imel nihče toliko denarja, ga ni mogel nihče kupiti, rrišel jo 'pa sam vrag, ki je bil bogat in jo kupil konja. Vrag jv gnal konja h kovaču. Ta je bil ravno pri jedi in je rekel, da še pri jedi nima miru', da ne gre za notren denar kovat, dokler ne pojužina. V tem, ko - 129 - je vrag s konjem, čakal, so prišli otroci in so potegnili konju ular z glave in palček je hitro zbežal v bližnji grad in dal prstan deklici, ki je gledala skozi okno. Vrag pa se je izpremenil v krokarja in zletel k deklini, da bi ji vzel prstan. Deklica ga je s šibo odpodila. Iz prstana je bil zopet palček in je deklico poročil. Njeni stariši niso bili zadovoljni, ker je bil palček tako majhen. Palček jih je zato odpeljal v gozd, svoje starše pa v gozd, kjer so lepo živeli. Gostilničar in kmet. Mož je gnal živino na sejem. Krenil je v gostilno,kjer je pojedel dve kuhani jajci in za groš kruha in popil 1 vina. Gostilničarju je rekel, da bo plačal račun potem,ko proda živino. Ker pa ni prodal živine, tudi računa ni plačal. Ce:z 3 leta je gostilničar tožil moža za oni račun. Rekel je, da bi bili iz jajc piščanci in iz piščancev kokoši, pa zopet piščanci in kokoši ter bi bilo vse skupaj veliko vredno. Mož je bil pozvan na sodišče. Srečal je cigana, ki je vprašal moža, zakaj je tako zamišljen in ko mu je ta razložil, še mu je ponudil za odvetnika, kar Je tudi res storil. Kmet je nekoliko prepozno prišel, a še pozneje pa je prišel cigan. Ko je sodnik vprašal, zakaj je zamudil, se je opravičil, da je čakal odvetnika. la se je opravičil, da je kuhal bot. Na sodnikovo vprašanje,čemu mu bob, jo cigan odvetnik odgovoril, da ga bo sejal. Sodnik se je zasmejal in rekel, kako bo mogel kuhan bob rasti. Cigan pa je rekel:"Kako pa morejo biti kukxK iz kuhanih jajc piščanci in kokoši in zopet piščanci in kokoši. Gostilničar je pravdo zgubil, cigan pa je zaslužil pujska za svojo odvetniško pomoč. Mačeha in pastorek . Mačeha je sovražila pastorka in ga je odpravila od hiše Pastorek je bil dober lovec. Na goleni telesu je nosil skrito zlato sablico. V V gozdu je prišel do neke vode, pa si je ob njej postavil hišico. Hranil se je z mesom živali, ki si jih je nalovil. Cez par tednov je prišla k njemu devojka, katero si je vzel za ženo. Poroka pa je bila pri shhem drevesu. Objela sta drevo in sta sc zaklela, da niboden drugega ne sme zapustiti. Kdor bi se izneveril, bi postal suh kakor je suho ono drevo. Nekega dne je bila žena sama doma, pa je prišel k njej vrag. Nagovarjal je ženo, naj možu svetuje, da naj ponoči odloži svojo sabljico in jo naj obesi na žebelj. Ubogal jo je. tono-či je prišel vrag, legel pod posteljo in čakal , da sta mož in žena zaspala, nakar je ukradel sabljico in rekel mežu:"Vsta ni, zdaj sem jaz gospodar." Mož je vstal in rekel:"Da, zdaj si ti gospodar." Drugo noč se je mož skril pod posteljo in Je ukradel sabljico in rekel vragu:"Zdaj sem pa jaz zopet gospodar." Vprašal je ženo, kaj naj stori z vragom. Zena je rekla,naj ga pusti v miru. Mož mu jo s sabljico iztaknil oči in ga pustil ženi,vsam pa je šel od hišo, ker ga zakon z ženo ni več veselil. Sel je daleč v gozd. S seboj je imel sabljico in puško. V nekem hribu ju videl luč. Zlezel je tja in je videl slepega starčka, ki je pekel jarca. Starec ga je povabil, naj osta-nene pri njem, da bosta skupaj jedla. Med jedjo je begunec vprašal slepca, od katere prilike jo slep. Starec je povedal, da je nekdaj videl vile, ko so plesale kolo, pa so mu izkopale oči in jih spravilo, ker ni mogel toliko časa pšiskati na piščal, kolikor časa je trajale kolo. Starec je obdržal begun- ca pri sebi v službi. Naslednji dan je šel na paša s kozami in je jezdil jarca. Starec mu je rekel:"Na pet bregov greš lahko na pašo, na te ne smeš, ker bi izgubil glavo. Pastir je vseeno šel in našel tam plešoče Vile. Vprašal jih je-kje imajo starčeve oči. Prinesle so mu dve rešeti oči. Ker ni mogel najti starčevih oči, so mu prinesle tretje rešeto oči, med katerimi je našel starčeve. Odnesel jih je domov in rekel ; "Kaj bi dali tistjinu, ki. bi vam vrnil eno oko?” "Dal bi mu dobro večerjo". "Kaj bi dali onemu, ki bi vam dal drugo oko?" "Jaz bi bil njegov sluga in on bi bil vsemu mojemu gospodarV"Lezite in dam vam obe oči." Ves prerojen in vesel je šel starček spat. Drugo jutro je šel starček na pačo, svojemu novemu gospodarju je rekel, da sme iti doma v 5 sob, v 6.pa ne, ker bi izgubil glavo. On je šel vseeno in je videl zlatega konja, ki je namesto krme jedel ogenj.' Ko je zašel v 6.sgbo, je to starček na bregu že znal. Konj je imel zlato in raztrgano staro konjsko in človeško zlato obleko in raztrgano. Mož je vse pobral. Sedej je na konja in zbežal. Starec je šel takoj iz paše domov in na jarcu jezdil za njim. Begunca so sestale vile in so mu dale češelj, škarje in jabolko in so mu rekle:"Starec bo za teboj jezdil na jarcu in te to vedno dohitel. Ko bo prvič prišel blizu, boš vrgel češelj, in bo za teboj samo trnje in kopinje, pred teboj pa ravno polje. Ko te bo spet dotoke1, boš vrgel jabolko, in prodno te spet doteče, boš vrgel škarje, ki bodo pregrizle jarcu prve noge, takrat se boš moral ustaviti in poslušati starčka. Starček mu je rekel, da bo prišel on begunec na carski dvor in tam bo prosil službe in bo služil kot pastir. Zgodilo so je, da je res dobil službo. Polagal gie kravam, za svojega konja je imel poseben hlev. ICo je is konja vrgel staro kožo dol, je začel konj jesti ogenj. Cesarju je bila napovedana vojska. Izgubil jo vedno bitko.Najmlaj-ša hči je začela jokati in to povedala pastirju. On jv vzel konja in sabljico ter šel na bojno polje. Ta# je sabljo odpa-snl in rekel :"Hodi tja in posekaj sovražnika. Ko jih je posekala je prišla nazaj in pastir jv šel domov, car pa je dobil vojsko. Car je razpisal, da naj mu se prikaže oni, ki mu je pom-^gal dobiti vojske. On se ni izdal. Car je imel 3 hčere-Gbesii je prstan od najstarejše hčere in košček črnega traku na zgornje grajsko okno. Kdor bo s konjem skočil po prstan dobi hčer. Tako je obesil prstan od druge in tre tj v- hčere • Vse tri prstane je dobil pastir, a cesar ni znal kdo jih je dobil - oglašal je po časopisih, a zaman. Cesar je šel oseb- no na pristavo, kjer so tile krave .in tam je našel pastirja in konj.:., Tam je spoznal, da ju pastir dobil vojsko in prstane . Naredil j., veliko večerjo. Povabil je vse imenitne osebe in pozval pastirja na konju s mlajšo hčerjo, naj pride na večerjo. Prišel je v slabi obleki in konj v navadni koži in del ga jv v hlev. Nato je šel v sobo in so postavili na sredo za mizo. Cesar mu je ru k Sl n a-j sleč slabo obleko. Pastir je rekel, da bi bil gol, če ti slek.l obleko. Cesar je zahteval in pastir je ubogal in postal je ves zlat. "Hodi in sleci konju staro obleko” , mu ukažu cesar. Pastir je rekel, da no bo, ker bi konj poginil, pa je moral ubogati in konja je postal ves zlat in žrl je ogenj. Potom so večerjali. Pastir si je izbral najmlagšo hčer. / Povedal Grga Malešič»Podklancc pri Vinici. ZakZleta sestrica. Mati Sv.Lovrenc 'je imela razen Lovrenca še hčer Anico. Na samo sveto kvaterno nedeljo jo je poslala po vodo. Anica pa ni ubogala in je rajši č> sala svoje zlatorumene lase. Zato -- 131 - jo je mati zaklela, da je postala riba. Njen bratec sv.Lovrenc je vprašal mamo, kje je njegova sestra Anica. Mama mu je povedala, da jo je zaklela v ribico in da plava v vodi, kakor druge ribice, zato, ker ni hotela iti po vodo. Lovrenc je prosil mamo, da naj mu speče brašnico, da pojde iskat svojo sestro Anico. Obšel je veliko sveta.Nekega dne se je ves izmučen in žejen nagnil k vodi, da bi se je napil. K njemu priplava ribica. On ji je hotel s svojo sabljico odsekati glavo. Ribica pa se je oglasila;"Lovrenc , bratec moj, ne seči meni glavice , jaz sem tvoja sestra po imenu Anica." Potem je Lovrenc vprašal sestrico, če ii jo mogel rešiti, kar je sestra zanikala. Povedala je, da ostane zakleta ribica do sodnjega dne, Naročila mu je, da naj pove materi, da naj vse n j er. o platno razdeli med siromake, zlato in srebro pa naj da v bogajme > da se bo ona zveličala in s svojim sinom sv.Lovrencem v raju šetala. Materina kletev. V Primorju je veliko skalovje in v tem skalovju velik prepad. V prepadu pa zakleto dekle Mare. V kačo jo je zaklela njena mati, ker se ni hotel poročiti z mladeničem, ki ga ji je mati določila. Kača se je večkrat prikazovala ljudem, da bi jo rešil moški, ki bi jo poljubil. Večkrat se je kdo osrčil in šel k skalovju in čakal kače , da ti jo poljubil, Ko se je kača prikazala, se jo je ustrašil in pobegnil. Zdaj se ne prikazuje več, ampak se je skrila v skalovje, da je ne bodo videli več ljudje, ki je niso mogli rešiti . Pregovor:Kar mati .prekolne , de Boga se sliši. Pravljica o grofici. Živela je neka grofica, ki je imela moža in dvoje otrok. Neke noči' je prišla k njej uboga ženica in jo prosila, da bi pri njej prenočila in da ji naj da obleke, ker je bila raztrgana in mokra, ker je deževalo. Grofica ni hotela slišati, kaj jo je prosila uboga ženica. Zenica je še enkrat prosila, da ji je otrok mrzel od mraza in da jo bo Bog kaznoval, ako se je ne usmili. Toda vse je bilo zastonj. Grofica je odgovorila, da naj se pobere izpred nje, kajti^oni ne poznajo Boga, ampak ona ima svojega moža za gavana. Ženica je odšla in prosila Boga, da bi vsi Ljudje prej nego bi odbilo polnoči verovali v Boga in Mater Božjo. In res. Pred polnočjo se je pogreznil grad v jezero in voda je zajela grad. Na vodi so stale 4 zlate ribice. Te ribice so bile grof in grofica in njuna dva otroka. Ljudje niso tega opazili, čeprav so ribe plavale po vodi dan za dnem. V tem času je bil na paši s svojo'čredo neki pastir in je videl plavati dve veliki ribi in dve mali ribici. Pastir je poklical ljudi, da bodo videli zlate ribe. Vprašali so jih, zakaj so zlate in ribe so odgovorila, da jih je zaklela beračica, ker ji niso dali nobenega daru in seje vse njihovo premoženje pogreznilo v vodo. Vsakih 100 let pride grad na površje, da bi ga mogoče kdo rešil. In še danes se imenuje tisto jezero Gavanovo jezero. Pravljica o mačehi. Nekoč je živela hudobna mačeha, ki je imela svojo hčer in pastorko. Ljudje so hvalili pastorko, da je pridno in lepo. dekle. Zato je mačeha sovražila ubogo Marico. Tudi njena hči je bila Marica. Nekoč je Marica šla v mlin, in mačeha ji je naredila kruh iz pepela. Na poti je srečala, ki jo je vprašal, kam gre in jo prosil, če ima kaj jxesti. Ona mu je dala kruha iz pepela- Pes se ji je lepo zahvalil in je rekel, da ji bo pomagal, kadar bo stiski. Srečala je tudi petelina* nato še mačko. Oba sta jo prosila kruha in Marica ga jima je dala. Rekla sta, da ji bosta pomagala, kadar bo v stiski. Ko je Marica prišla domov,jo je mačeha vprašala, kje ima kruh in Marica je rekla, da ga je pojedla. Ker mačeha ni verjela, je morala nazaj v mlin in prinesti kruh. Srečala je psa, petelina in mačko. Rekla jim je, da se ne sme preg. vrniti domov, dokler ne prinese kruha. Pes, petelin in mačka so dali vsaj svoj kos kruha nazaj in Marica je šla domov. Prišel je čaz ženitve. Vsi snubci so hodili snubit pastorko, a mačehine Marice ni nobeden maral. Ko je prišel ženin po pastorko, jo je mačeha postavilo pod korito in na njeno mesto je prišla njena hči. Mačeha je bila zadovoljna in je stregla gostom. Medtem so prišli pred hišo petelin, pes in mačka. Mačeha je odganjala živali. Prvi je zapel petelin: "Kikiriki, lepa Mare za stolom sedi, a još lepša pod koritom leži." Ravno tako sta še oglasila pes in mačka. Mačeha jih je sedaj še bolj odganjala od hiše, toda je bilo vse zaman. Gostje so slišali, kaj govorijo živali in so šli gledati pod korito. Kašli so ubogo Marico in jo posadili na mizo, namesto mačehine Marice. Mačeho so posadili v sod, ki je bil poln žebljev in so jo spustili s hriba• K jena Marica se je orno žila z enim izmed gostov. Pregovor pravi, da je toliko dobrih mačeh na svetu,kolikor je belih vran na zemlji. Kavčič Slava, učiteljica. Zag o z d a c . Kakor poroča kronila o predzgodovini tukajšnje šole, je bila všolana šoloobvezna mladina občine Polnj a Podgora v Starem trgu, ki datira iz leta 1820 pa vse do leta 1907•,ko je občina otvorila lastno šolo 1.aprila 1907• v Zagozdacu in sicer v privatni hiši.^Prva učna noč je bila dodeljena začasna učiteljica Pavla Hočevar. Prvi sledovi za zgradbo lastne šole občine Dolnja Podgora izvirajo is leta 1882., ko ge je konstituiral prvi odbor za šolsko zgradbo v Zagozdacu. Dve leti nato, leta 1884. pa je bila sestavljena komisija, ki je imela nalogo izbrati gradbeni prostor, ki ga je izbrala na parceli, katera je bila last škofijskega ordinarijata v Ljubljani. Med tem pa Je delo deloma spalo, deloma so se vršila rasna pogajanja ter priprave gradbenega materijala in se končno začelo leta 1909. z gradbo stavbe same na zemljišču, katerega -je odstopil škofijski ordinarij at v Ljubljani. Stavba je bila dogotovljena v letu 1910. in 26.oktobra 1910. slovesno otvorjena, v kateri se je do danes vršil pouk z manjšimi izpremembami in krajšimi presledki vedno in nemuteno. Stroške, nastale pri gradnji je krila večina občina sama, deloma pa državna in deželna blagajna. V poravnavo nasta lih dolgov je poslal iz Zedinjenih držav Amerike rojak g.Ivan Sutej iz Gornje Podgore 59 Dolarjev. V letu 1925• so bila izvršena na stavbi večja- popravila na stroške občine ter deloma državne blagajne in dobila lice, kakršnega ima danes. V letu 1928. se je pričelo z- gradbo vodnjaka pri šoli ki pa še ni dogotovljen. Mencej Martin, začasni šol.upravitelj. - 133 - Narodno Vlago iz šolske občine Zagozdac. Redko kateri kraj v Sloveniji se lahko ponaša s tolikim bogastvom na lep.5h običajih, šegah in navadah, kakor Bela Krajina. Ljudstvo, vkoreninjeno na svoji zemlji, je bolj kakor kje drugod navezane na svojo grudo. Pokrajina obdarjena z mnogimi priroanj-ui krasotami poraja v tujcu-popotniku romantična čuvstva, istočasno pa mu nudi polno idile- Zivljenje prebivalcev je dokaj preprosto, nič izumetničeno , pristno slovensko. Omejil bi se pri opisu ljudstva, njegovega ne lian ja žit ja in bitja, le na košček Bele Krajine, na šolsko občino Zagozdac v Poljanah. Kraj ni baš rodoviten, saj je del Krasa, ki ima vključene vse dobre in slabe lastnosti kraškega terena, zato pa se njegovi prebivalci nagibajo s toliko večjo ljubeznijo k zemlji in izvabljajo iz nje vse, kar jim lahko koristi in kolikor jim to dopuščaj c znanje in sredstva ter obče okoliščine. Vendar je za preživljanje težko, saj zemlja ne more prehraniti vseh domačinov. Kraj spada med tiste, kjer ima vsaka hiša nekaj svoje krvi v tujini. Odhajajo najboljše delovne moči, žene jih borba za obstanek, Tudi vračajo se, a ne vsi, kajti mnogo jih požro tuji rudokopi, a drugi, ki jim je sreča milejša pridejo nazaj, toč a utrujeni in izčrpani. Mladost in moč so morali zamenjati s tujim denarjem. Domačini, ki so ostali doma pa se posvečajo zemlji in tvorijo z njo neko intimno enoto. V obdelovanju polja, se ne poslužujejo sodobnih temu primernih tehničnih 'sredstev, ker jim to ne dovoljuje oblikobi-tost tal, ki so posejana z mnogimi vrtačami, ki jih ljudstvo imenuje vdrage". Razen tega je teren zelo kamenit. Za vsak mali. hribček ali '-'drago11 ima ljudstvo svoje ime. Nekaj jih bom naštel : Ograja, Trata, Veliki Dol, Mrzli Dol, Spodnji Laz, Bukovčev Laz, Lopata, Repača, Markov Dolac, Strmac, Gašperac, Mala draga, Velika draga, Anzlova draga i.t.d.Vsa ta imena so pristna naša slovenska , le končnice imajo tu in tam hrvatski naglas in obliko. Enako velja za domača hišna imena. Tudi ta so vzeta iz slovenske miselnosti in podčrtavajo slovenski element. Jezik ljudstva. V običajni govorici uporabljajo dialekt, ki deloma sliči prekmurščini. Primeri : vura=ura, tu=tudi> nenzre = ne more, žutorumeno it.d. V Glavnem pa imajo svojstven ■ poljanski dialekt, ki ima mnogo njim lastnih besed, kakor puca gumb, gctovina=rcoka, vale-takoj, blagc=gove ja živina, čita=ko-koš, laz=čas i.t.d. Kor leži kraj ob meji savske banovine, je v govoru čutiti hrvatski vpliv. Primeri : škrlak = klobuk , bocun (boca)=steklenica, rotača=srajca, postoli=čcvlji, čižme= škornji, pečica = robec(žepni), konac ^ nit, oprta = naramnice. Uporablja se tudi nekaj germanizmov. Kakor druga hribovska ljudstva je tudi to precej, prazne verno. Petek, četudi je povsem nedolžen dan v tednu, vzbuja po sobno pozornost. Na ta dan se ženske niti ne upajo česati,češ, da bi se s tem zamerile "copernicam" (čarovnicam;. Tudi praznike spremljajo s posebnimi običaji. Za sveti večer (24.december) pripravijo pred polnočnicami razno poljddelsko orodje,ki ga dado pod mize v družinski sobi. Na mizo pa znosijo ključe, praznično obleko ter 2 hleba belega kruha in 1 hleb črnega.Beli kruh, ki ga mora biti 2 hleba predstavljata brata in sestro Drugi dan pred rano mašo vse to pospravijo. Vse te predmete so razložili z vročo željo po blagoslovu pri delu koder sc ti predmeti uporabljajo. Kru)> pa bi naj bil simbol j družinske har moniju. __Nevo leto. Ta dan gre od vsake hiše po eden čim bolj zgodaj po vodo , v kateri se potem vsi umivajo z željo, da bi bili vse leto zdravi. ! Pust. Kakor drugod kuhajo tudi Poljanci na ta dan zolje. Kdor tega ne bi napravil, sc prepričani, da ga odnese veter. Zelje,• lci ostane (in to ‘vedno mora ostati) dado drugi dan (Pepelnica) živini, ki ji namažejo z njim tudi parklje in gobec, da. je ne bi na paši pičila kakšna kača^X 23.junija(pred Janezom) Med poldanskim zvenenjem nabcro dekleta šopke.rož. Zvečer, ko zvoni Ave Marijo, mečejo te šopke na streho'. Če se obrne na strehi glava šopka navzgor pomeni, da.se bo dekle še isto leto poročilo, če visi šopku glava navzdol je dekle obsojeno še eno leto samevati. Če je lega šopka postrani,^ostane vprašanje poroke odprto. Metanje šopkov opravijo poročne'kandidatinje skrivaj, da niso ob negativnem znaku osramočene. . 2 4 . j unij Peca pr in c s ^ rož in j ih ^zatakne kjer koli za vsakega hišnega člana po eno v steno, čigava roža precej ovene,ta prej umre. Kako so odpravili Zagozdačoni točo. Na Križevo- odheso na tromejo jajca, ki so bila znešona na veliki petek pred sončnim vzhodom in na veliko soboto blagoslovljena ter jih na tromejniku zakopljejo zopet prodno vzide sonce. Tisti, ki to dela mora imeti seboj 3 steklenice blagoslovljene vode. Med delom in po njem ne smo spregovoriti niti besedice, dokler ni prestopel domačega praga. Po zatrditvi tukajšnjih prebivalcev že od prve "čarovnije" ni več padala toča. Med raznimi krajevnimi imeni sem omenil tudi Anzlovo drago. Ime je dobila ta draga po rokovnjaču Anzlu, ki je živel v času, ko je Napoleon Bonaparte zasedel Kranjsko. Anzel je bil torej rokovnjač, ki je imel 3 prijatelje rokovnjače Boso, Markiča in Fiškirja. Skrivali so se v neki globoki dragi pod hribom Židovc-em, katero je začelo ljudstvo imenovati Anzlovo drago. Ti rokovnjači so kradli na drobno in debelo po vsej okolici in strahovali ljudstvo. Kdor jih jo motil v njihovem poklicu so mu zagrozili z "rdečim petelinom" (požigom). Zahajali so tudi v hiše in imeli z nekaterimi kmeti ,'ki so bili revnejši "poslovno razmerje". Pozimi, ko je brila burja, so mu morali dovoliti v svojih stanovanjih topel in varen kotiček tor mu v "tihih" nočeh dati na razpolago peč, kjer si je pripravljal ukradene kokoši, jagnjeta in droge stvari. Poleti pa je imel svoje skrivališče v svoji dragi, kamer so mu morali nositi hrano in vino. Večkrat je tudi spodil kosce, ki so kosili v hribih ter jim zaplenil jedačo in pijačo. Njegovi pohodi so segali tudi izven Zagozdaca in Gornje in lolnje Podgore. Zahajal je tudi v Cepije in celo v Knežjo Lipo. Bil je na glasu kot dober pevec. Naj omenim dogodek iz Knežje Lipo. Zbrali so se vsi štirje rokovnjači , na čelu jim je stal seveda Anzel. Pred vasho so so v gozdu razšli. Anzel ga je odkrito mahnil v vas. Začel jj.e prepevati : "Jaz bom prepeval ti boš kral, zvečer bošxBDecKixBx ovce meni dal." Ljudje, nič hudega sluteč, so se zbrali okrog navidez šaljivega pevca, njegovi pajdaši pa so med tem kradli po hlevih ovce. Ker je znal lepo peti in zbijati šale, ga je ljudstvo povabilo naj pride še večkrat v vas. Anzel pa jez nasmehom obljubil in odšel. Zvečer , ko so imeli ljudje posla v hlevih , jim je bilo žal, da so povabili prijetnega Anzla v goste.... Končno so ga zalotili francoski vojaki in ga pozvali k predaji. Toda Anzel je bil rokovnjač in pobegnil. Zalotili so ga drugič. Spni ju v kupu sena. Izdal ga je neki domačin, ker mu je izneveril nevesto. Ker so se ga bali tudi vojaki, so kar na sivpo streljali v seno.-Anzel je bil težko ranjen, seno pa se je užgalo in Anzel je bil ujet. Sledila je kazen. Obesili so ga za noge na blizu stoječi jesen, tako, da mu j e glava vi- sela v mravljincu, ki jo bil poa drevesom, toda Anzcl še ni hotel umreti kljub temu, da jo močno krvavel, zato so ga čez 1 uro sneli, ga še bolj zvezali in kar živega vlekli po zemlji v Dolenjo Podgoro. Preden je umrl so ga še trikrat pretepli in končno ustrelili. Njegove pajdaše je vzela noč in se niso nikdar več pojavili. Ko je umret sloviti rokovnjač Anzel, si je oddahnil vsa srenja, le v Žagozdaca je zajokalo dekle, ker je izkrvavel njen dragi, drugim pa strah vzbujajoči ropar. Sigurno , ima j čm tudi druga imena svoje ozadje, toda to je še padlo v pozabo, Vendar se da sklepati iz še ohranjenih običajev in pravljic na življenje ljudstva, ki je ostalo v bistvu še danes v objemu tega mišljenja in gledanja na svet s posebnimi mistike polnimi očmi. Sploh je to ljudstvo odano, ponižno do skrajnosti skromne, v medsebojnih odnosih pa deloma zamerljivo. Reiter Henrik, šolska upravitelj. s 't % -4 ■ - ■ -»k1- ■(►i lip fl gg is sr ■>' • n' ■ V- >4 £ ;,» V ' ‘yjh; i ;4f«S v #'&*š , -»» •:. .. * '" '> A ^ -, r '4Sfc *V * *>"* -f .*■ lir lir 'C 'S* , "V* 5? , >. -- k,5 *:• ? > ’■* *j» #> ► 4» S - - > - ■ >•- - - , ->, < r:.V .. * f ■ A * . * * > <.u .v fe ..- -■•' 4: ■ >*>. v. - M t* 6U ,w >4*- A. . ^ . 'j* s,* > t