ftt. 145. V Gorici, v soboto dne 16 decembra 1911. lEhafa trikrat na teden, in sicer r torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti j preje mana ali v Oorici na dom ' po&iljana: vse letp . . 15 K /j S', • • »J» **' Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se proda?«* BSoča" v vseh tobakarnali. »SOČAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu^Kaiipoi pc Coriškfm' in ftradišcanskem" m dvakrat v letu „?08&i red že* leznic, parnikov m poštnih zvezu. Ha naročila brez doposlane naročnine ae ne oziramo. Tečaj Xt3 SOČA »Vse zt narod, svobodo In napredek!« Dr. Jf(, Lavriž* Uredništvo i i nahaja v Gosposki ulici št. 7 'f Oorici v I. nadstr. na desno. Upravn!štvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadsir. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost ll Odgovorni urednik iu izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Taisto* it. 83. — »Gor. Tiskarna" A. GabrgS le (odgov. J. Fab5ič) tiska in zaL Naš deželni zbor. Kaj bo z našim deželnim zborom? Ali b;) razpuščen, a.i boste razpisani potrebni Jopolnilni volitvi, ali bo celo sklican kar tako brez razpisa teh volitev v nekak zadnji po>kus, ali naj sledi razpust ali naj ostane pri stat cm ter se poprilnite prazni mesti; kakor pač bi se pokazal;) razpoloženje 'delovne večine? Ljudstvo želi delovanja- deželnega zbora, uspešnega, dobrega. Če k)c je lavno v naši deželi,tako nujno potrebno delovanje deželnega zbora. Tako pored-komu zboruje iu se kedar zboruje, so tukaj vselej /apletijaji, da ni prave koristi za ljudstva od deželnega zbora. In če bo /daj sklican, kaj ho? Ali ho na slovenski sttani prava ni.»O zastopanja slovenskih koristi V Tak:) moč vidimo samo v skupnem delu na sl.-.vcnski strani, pa naj sedi na poslanikih stolicah Peter ali Pavel! Vsak ra/.s:.dcit čl;: vek v de/eli reče, da v deželnem /.bom se da kaj uspešnega /•» Slovence sttifiii le v skupnem nastopanju na slovenski strani. In necessariis mora .sta:i na višku unitas. Strankarske drobtinice ne \eljajo nič. Duobus certantibus :ertius gauJet. Iu ta tertius j** Italijan, ki odnaša / deželne mize velike kose: vsejedno. Četudi se na oni strani preveč lepo ne gledajo med seboj. V večini so in vsi znajo L»po skrbeti za svojo Furlanij.) m svoje reči. i)u. prav zato, ker se ram gledajo včasih k n r»es in mačka, bi bila toliko večjega r»"-nteiui na slovenski strani skupnost. Ali že nekaj let vidimo čudno zvezo in čudne pojave. Tisti, ki si je lastil pridevek .ljubljenec naruia . je zanesel v zbornico vse svoje osebno u\ strankarsko sovraštv i. T ) divja r.im in s0 razkazuie v sramot ; in veiikansk:« šk< d i goriških Slovencev. Doslej se je /rašal nad poslarci \'. velep.isestva. p-:te:n nad p »shmeem trgov. Krepko je bil prijet za roko in pred jeznim obrazom njega so se zai ;,mtuila I vrata deželnega zbora. Pa mirovati in parlamentarno se obnašati, tega še noče, kakor znamenja kažejo. Sedaj ima na piki dr. Oregorina. Gorica« se zaletava v poslanca Cirego-i ina dan na dan. Koncem novembra pa je pisala: da če bo sklican deželni zbor, bo moral dr. (iregorin dajati račun večini deželnega zbora za svoj nastop proti I3a-bieu; treba mu bo vzeti v roke deželne račune iu proračune ter dokazati, da Fa- kaaape- S. L. S. ne znajo šteti do pet___ No, kako zveni to? Sicer pravijo včasih, da je poslanec, tudi če ni verificiran. (Saj pa niso verificirani ne dr. (Iregorin ne poslanci slovenskega veleposestva in na italijanski stiaui ne poslanci ljudske stranke. Vogclfrei« so. kar hočejo, delajo ž njimi; in če zaveznike piči muha kakega lepega dne fec. pa jih vržejo ven!) Dr. Grego-i imi žugajo s pestjo in kdo ve, če ne zde-hajo klerikalci po deželnem zboru samo v to svrln. da bi tam uprizorili novo lopov-Ščh:;:? Izkušnje jili niso nič izučile. Kai pa je njim mar. ako bi bila nova volitev »a Krasu? Saj živijo samo -:d mešanja... Pa če bi se to tudi ue zgodilo, je gotovo, da bi deželni zbor deloval po uzorcu iz zime ll)W 10. Tist;i zborovanje pa ni bilo za n\č. Deželnega zbora s prisiljenimi resolucijami, s sklepi brez vsake vred-Mosti, polnimi peska za volilce. in s tistim neumnim pa tako značilnim razdeljevanjem podpor, katerih ne bo treba izplačati , takega deželnega zbora vlada ne mara. Vrhu tega je vsak tenotek razpoložen za kako politično lopovščino navzlic obsodbam, katerih .ie bil ta slavni zbor deležen že v obilni meri od strani javnosti. Kaj torej kaže? Kaže, da hoče večina hoditi svojo pot* ne oziraje se čisto nič na manjšino; da, to manjšino hočejo ua drobno sekati, nagajati, smešiti, škodovati jei. \pblj imeti jo za norca. Kaj njim mar parlamentarizem? Kaj njim za dostoj-n-st? Tak deželni zbor pa ni deželni zbor! Zato pa nimamo pričakovati rednega deželnega zborovanja, dokler bo čepela nad deželnim zborom Pajer - Gregorčičeva zve/a. Vlada se je kesala, ker je lani samo zaključila deželni zbor in ga ni razpu- ' stila. S?i je ostalo pri tem kot lani. Torej? Nove volitve utegnejo prinesti novo življenje v zbornico ter krepko spodnesejo stoliček Pajer-Gregorčičevi zvezi, morda se utrnejo glavne zvezde.....Slabo pozna položaj v deželi, kdor sodi, da bi nove volitve ne mogle dati odločilnih sprememb. Držauni dolgovi. Za 15(10 reci tisoč petsto milijonov so narasli dolgovi naše države v času osmih let. Samo obresti tega ogromnega državnega dolga, ki znaša v eeloti utajimo. svoto trel; milijard, znašajo na leto okroglo 500 reci petsto milijonov. Ako presojamo te velikanske svote, skoraj da ne bi vedeli vzrokov, če bi ne prebirali naših klerikalnih časopisov, ki so seveda v vsaki stvari najboljše informirani iu ki zvedo vse! Ako bi bil človek hudoben, bi naprtil vso krivdo našega ogromnega državnega dolga preljubi duhovščini na hrbet, ki se vsako drugo leto poteguje za zvišanje kongrue in jo tudi doseže, ne, nočemo jo direktno obdolžiti, saj smo napi ednjaki pešteni ljudje, še prepošteni,. trdi"io pa, da je avstrijska duhovščina direktno kriva, da ima naša država toliko' dolga iu da ljudje v naši deželi napol umirajo od lakote kakor v Indiji. Finančni minister je govoril v parlamentu in p::kazal avstrijsko finančno stanje v vsej nagoti. Gorenje številke govore. In kje iščejo naši klerikalni časopisi raztrgane obleke vsej tej mizeriji? »Slovenec« piše, da je vzrok vsem tem dolgovom neplodonosno delo parlamenta in večje kulturne potrebe avstrijskih narodov! Prismojenee« pa nadkriljuje »Slovenca", ker pravi, da je vzrok velikanskih tnilijardskih dolgov cele avstrijske države iskati v lahkomiselnosti Slovencev in še posebej naših fantov na Goriškem, kj nimajo drugega dela, kakor prirejati plese v adventu. Povemo gospodom okoli obeh časopisov, da je nesramno hinavska in grda, umazano zahrbtna njih politika. Avstrijskih državnih dolgov je jedlno kriva klerikalna politika višjih in nižjih krogov. Na zahtevo višjih krogov se je investiralo zadnja leta. milijone in milijone kron, pri-služenih v potu svojega obraza od delavca do trgovca .in uradnika, v nepotrebne investicije, v predpriprave za vojno proti svobodomiselni Italiji," Italiji, ki je papežu pokazala, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Klerikalni hinavci niti z besedico ne omenjajo o velikanskih svotah, ki H'vpo-žre vojaški mololt, ne, svobodo;::.,elnu vzgoja ljudi, ki se prenobel oblačijo, ta žre milijarde. Pod plaščem svobodomiselnih navideznih grehov bi radi vdrli v Italijo in zopet posadili na stol »nezmotljivega« starca ter poteptali v blato zgodovino, ki si ne pusti ukazovati. Ne zgodovina si ne pusti ukazovati in tudi avstrijskih klerikalnih elementov ne bo vbogala in da ne bo nepotrebnega prelivanja krvi radi par zagrizenih jezuitov in Jezuitsko vzgojenih ljudij, kličemo in se pridružujemo protestom drugih; Ne oborožuite se! Zmanjšajte vojaške postavke in ljudje si bodo lahko privoščHi zopet meso! -— To v odgovor klerikalnim hinavcem! a—. Lisr. m. Tiskovna pravda Berbučeva bi bila nemogoča, v vsaki drugi deželi. Glavna >žalitev«, ki so jo na vso silo iskali v »So-čineni« članku (— t. j. da je prof. B. sebi na škodo ponaredi! voftlne spise —) je naravnost nesmisel. Urednik 1°, v tem smislu tudi izpovedal v predhodni preiskavi. Maksim Gorki. FOMA GOHDJEJEV. Roman. (Dalje.) Tako! ... To nič ne de, to vse ni nič slabega. Le preveč odkritosrčen si. pripravljen, povedati vsakemu popu vse grehe ... Premisli si to ... brat, to ni vedno potrebno ... včasih pomolčiš ... in ljudem vstrežeš in greha ne storiš. M-da. Človeški jezik je redkokedaj trezen. A tu sva že. doma ... Glej, oče ne ve, da prideš, .., kdo ve, če je doma?« Bil je doma: skozi odprta okna sob, ki so ležala ob cesti, se je slišal njegov glasni, malo hripavi smeh. Drdranjc voza, ki se je bližal h<ši, je zvabil Ignata, da je pogleda! skozi okno in zagledavši sina, je - veselo vzkliknil; .»Ah! Tu si torej!« Čez minuto je stiskal Fomo z eno roko na prsi, z dlanjo druge pa mu je nagnil glavo na.aj in gledaje mu s sijajočimi očmi v obraz, je radostno zaklical: »Zagorel si; krepak si postal ... fant, da je veselje! Milostna, kako vam ugaja moj sin?« »Prav dobro ...« je zadane! prijazen, srebrn glas. Foma je pogledal preko očetove rame in je videl v sprednjem kotu sobe-majhno ženo, ki je sedela za mizo, podpirate si glavo. Na njenem bledem obrazu so se ostro risale temne oči, fine obrvi in polne, rudeče ustnice. Za njenim stolom je stal velik filodendroii in njegovi veliki zobčasti listi so ji viseli nad zlatolaso glavico. D^irega zdravja vam želim, Snfja Pavlovna«. je milo pozdravil Majakin, približuje1 se ji z iztegnjeno roko. Ali še vedno pobirate kontribucije pri nas revežih?« Po m a se ji je molče poklonil, ne da bi slišal niti to, kar je odgovorila Majakinu, niti to, kar mu je rekel oče. Dama mu je pogledala naravnost v obraz ter se mu smehljala prijazno in jasiio. Njena otroška postava, oblečena v temno obleko, se je skoro zlivala z malinovordečo prevleko stola, tako so se svetili njeni valoviti, zlati lasje in bledi obraz, kakor na temnem ozadju. Ko je sedela tam v kotu, pod zelenimi listi, ie bila podobna cvetu in svetnici na sliki obenem. »Glej, Sofja Pavlovna. kako se je zagledal v tebe ... pravi orel, kaj ne?« je govoril Ignat. Njene oči so se zožile, njena lica je pokrila slabotna rudečica in zasmejala se je — kakor bi zazvenel srebrn zvonček. In takoj je vstala z besedami: »Nočem vas motiti, - do svidenja!« Ko je šla brezglasno mimo Pome, je zavel vanj njen parfum in videl je, da so njene oči temnomodre in obrvi skoro črne. »Zdaj je ščuka odplavala«, je rekel Majakin, gledaje zlobno za njo. »No, povej nam, kako si potoval? Ali si potrosil mnogo denarja?« je zadonel Ignatov bas. ko je potisnil sina k stolu, na katerem je pravkar sedela Medinskaja. Foma. ga je pogledal po strani in sedel na drugega. »Ni-li to lepa ženiščiea?« je dejal Majakin, smehljaje se in opazuje* Fomo s svojimi zvitimi, majhnimi očmi. :>Če pred njo odpreš usta ... ti požre ves drob ...« Foma se je zaradi česarkoli zdrznil in začel, ne odgo- vorivši Majakinu, pripovedovati očetu v poslovnem tonu o potovanju. A Ignat mu je segel v besedo: »Počakaj, da naročim konjaka .,.« »Ti pa vedno piješ, kakor se sliši. ...« je nevoljno rekel Foma. Ignat ga je pogledal začudeno in radovedno ter vprašal: »Ali se sme tako govoriti z očetom, a?« Foma je v zadregi povesil glavo. * »No, da!« je rekel Ignat dobrodušno in zaklical, naj orineso konjaka ... Majakin je pogledal oba Gordiejeva s polzaprtimi očmi, vzdilmil in odšel, ko jih je bil še ipo-vabil, naj prideta ua večer k njemu, da bodo na vrtu pili čaj. .'.¦-:! fi >*' »Kje pa je teta Anfisa?« je vprašal Foma, ki se ni počuti! nič kaj dobro, ko je ostal sam z očetom: . »Peljala se je v samostan. No, pripoveduj mi, jaz pa bom pil.«' V par minutah je povedal Foma očetu vse, kar se je zadevalo kupčije in zaključil svojo povest s tem, da je odkrito priznal. »Denarja sem zase ... mnogo porabil .¦..« • »Koliko?« - -»Šeststo rubljev! .,.« »V poldrugem mescu! Ni premalo ... Vidim, da.si.mi predrag poslovodja. Kam pa si dal denar?« »Podaril sem tristo pudov žita.« »Komu? Kako?« Foma je pripovedoval. »Mm ... tone škodi!« ga je pohvalil, oče. To se pravi, da ljudje vedo, kedo smo .To j0 jasna stvar'... za čast očeta in fvrdke ... Tudi izgube'ni pri tem ... zakaj ,to ipasus: o moralnih vzročiteijih pa tudi ni ''nltcaka.....žalitev, zlasti ne v naž?em slučaju* ko je ; očitno, da je črpal ,»Corriere« gradiva za napade proii g. Gasserju iz »Gorice«, iz poslanice ininisrpclacije prai. B. in ir. Gregorčiča! Pa'bodi že kakorkoli, politi!: radi takih: ničarii De- bo iskal zadoščenja po dolgem ovinku pred pLrotnfri. . V ndhenl drugi deželi bi torej ne do-šlo do tiskovne pravde, — ali živi«r»o v deželi neverjetnosti. Zato pa smo se raje poravnali, priobčili »Preklic« in plačal; troške,— da bi se ognili,še večji smoli, a klerikalni glasiii sta nelojalno triumfovali, mesto da bi vso to afero lepo pustili zaspati ! Evo razloge, zakaj smo se raje poravnali nego da smo se spustili še v večjo nevarnost Pravda proti »Soči« je bila le epigon Gasserjeve pravde proti »Corrieru«. -— Zdaj pa čujte! Gosp". Gasser je prosil za delegacijo iii takoj so mu ugodili in dele-govali poroto v Celovcu, — Naravno bi bilo, da bi se vršila tudi obravnava proti »Soči« zunaj naše dežele, Če treba zopet v Celovcu, pred porotniki, ki niso neposredno v vrtincu našega politiškega boja Jaz sem imel pač vse važnejših razlogov nego g. Gasser. »Corriere« je bojeval strupen boj proti meni posebno od1 znane kolesarske slavnosti 1. 1908. Saj je pro-povedal proti meni številko za številko boj na nož in cele članke je tiskal kar z debelimi črkami, v katerih je izlival strup in sovraštvo. Vmes so došle še homatije v deželnem zboru, nove volitve, in krona vsemu — razveljavljenje mojega mandata, kar je dalo povod nenadnemu zaklju-Čenju deželnega zbora. Sovraštvo je pri-kipelo do vrhunca! — Svojo prošnjo za delegacijo druge porote sem podprl z neštetimi prilogami »Gorice« in »Corriera«, — a čujte! — moja prošnja je bila zavrnjena. V dobrih 8 dneh je došla iz Gorice preko Trsta na Dunaj in tam so jo takoj rešili!! Ne bom pisal nikakega komentarja! Vem natančno, kako se je vse godilo, — morda pride še prilika, da bom mogel svobodneje govoriti o takih pojavih. Kar je bilo iGasserju takoj dovoljeno, meni ni bilo, — jaz bi moral iti pred porotnike, do katerih opravičeno nimam zaupanja! Poznam to pot pravice. Pred 20 leti sem bil dvakrat obsojen pred laško poroto! ^- To je bilo dovoljno znamenje, česa lahko pričakujem! Pa je še drugih! Ko sem jaz pred par leti tožil »Prim. List«, je dala prednbdna preiskava ta-le vspeh. Urednik Kremžar se je skril za odgovornega urednika Bajta, ta pa se je odrezal po priliki tako: Jaz moram doma pridno šivati in v cerkvi orgljati, da preživim rodbino. Z uredništvom se jaz ne pe- čam, že tri mesece nisem bi! tam, jaz ne vem za nič! — Tak rezultat m; je sporočil preiskovalni sodnik Musina in me pozval, naj podam obtožnico, »Proti komu? Umevno je, da me ni mogel zadovoljiti tak rezultat predhodne preiskave, zato sem po-da' predlog, naj se preiskava dopolni tako in takc;,dase doženc, kdo je prav za prav urednik vP, L.«, ako izjavlja odgovorni urednik Bait da mora trn doma šivati in orgljati___Še posebe sem predlagal, kako r,aj bi se dognala udeležba Kremžarja. — Kaj se je zgodilo?! Ko je minulo 14 dnij od odloka preiskovalnega sodnika, sem dobil sklep, da je kazensko postopanje proti »P, L.« ustavljeno, ker nisem podal obtožnice. Mojemu predlogu za dopolnitev predhodne preiskave se pa ne more ugoditi, ker.... obnovitev ni dopustna. Le v slučajih, ko državni pravdnik predlaga dopolnitev, se mu mora ugoditi, zasebnemu tožniku pa ne! Samo mimo grede še omenjam, da ni nobena oblast preiskovala, kdo ]e uredo-val »P. L.« tiste mesece, ko je moral urednik Bajt doma šivati in orgljati! .Isti preiskovalni sodnik je naznanil l. okt. 1910. proi. Berbuču sklep uvodne preiskave, a un ni podal obtožnice, marveč 18. okt. nov predlog za dopolnitev preiskave, — in njemu je bWa dovoljena! Tu nI bilo zastaranja, pri meni pa ;: bilo!? Pred par leti sem hotel tudi jaz tožiti dr. Antona Gregorčiča in sicer popolnoma opravičeno. Povod u žbi je dala okoliščina, KI SE JE VRŠILA PRED 20 LETI NA ŠTIRI OČI MED NJIM IN MENOJ. Ako je torej njegovo glasilo na podlagi najinega sestanka v mojem stanovanju nečuveno žalilo moje osebno poštenje, sem bil pač opravičen, tožiti pred vsem njega in ne slamnata urednika, oba bivša stavca v moji tiskarni. Ali moja obtožnica proti dr. Gregorčiču je 'bila zavrnjena, češ, da vspeh preiskave ni dokazal njegove soudeležbe itd. V Berbučevi pravdi proti »Soči« pa je bila obtožnica dopuščena v prvi vrsti proti meni, dasi je bilo dokazano, da sem jaz odšel po obravnavi iz Celovca na Dunaj in sem se vrnil šele potem, ko je »Soča« že objavila inkriminovani članek. Strojni stavec, ki je stavljal oni članek, je izpovedal, da dobro pozna pisavo onega pisca, ker jo ima cesto pred seboj, a da to nikakor ni bila moja pisava. — In vendar je bila obtožnica dopuščena proti meni! Upor ni nič pomagal! Ako sem nedolžen — naj razsodijo porotniki, torej tisti možje, katerim jaz v naših razmerah ne morem zaupati. — Klerikalci so hoteli imeti pač mene pred porotniki! In dober poznavalec naših razmer mi je dejal tako: Kriv ali nekriv, podajaš se v nevarnost, da te porotniki obsodijo! In sodni dvor poreče : Gabršček je bil pred 20 leti že dvakrat obsojen na gldbo — dajmo mu zdaj za spremembo zapor. Ker je žalil znamenito osebo v deželi, dajmo mu vsaj 2 meseca, da bo pomnil! Troškj bi bili ogromni! To bi bil gaudiurn za naše klerikalce. Izpolnila bi se jim najsrčnejša želja! V takih odnošajih živimo naprednjaki na Goriškem! A. Gabršček. Moll-ov Seifilitz-prašek |# sa da feločon trpeCe nepreVoiljivo sredstvo katero ima prednost pred tršem! dragimi dra ¦tRnimi Čistil, kroglicami in grenSicam!. Cena orig. škatlje K 2'~ FoiareJaHjo « sodnijsko »slednje. lollu-vo Frane, žganj« in sil Ki ribanje iifota. — BoleCln« olaJIuJo«e in okreptnloce šta-romano sredstvo proti trganja in preblajenja vsako trste. Orijt.steklenica K 2*- Na prdaj po vseh lekarnah ^ in mirodUnicah. Glavna lekarna - ... A. 10LL, c. in kr. dvorst ulolatk, DoaaJ, Tucnlanb« 9. Zaloga ? Gorici v lekarni: A. Gironcoii. V seji 14. t. m. je razpravljala zbornica o 6 mesečnem proračunskem provizoriju. Posl. dr. Šusteršič je utemeljeval svoj predlog, da naj zbornica dovoli vladi samo štirimesečen proračunski provizorij. torej do konca aprila 1912. Rekel je, da je zelo karakteristično, da Avstrija v tako resnih časih pušča v nernar svojo jugozapadno mejo, dočim pa se mobilizira na Hrvatskem cela armada 7, edinim namenom, da bi se onemogočilo cesarju zvestim in dinastično mislečim državljanom, da bi oddali po svojem svobodnem prepričanju svoje glasove pri vo-livah. Poživljal je češke stranke, ki so doU ga leta stopale ramo ob rami s Slovenci v boj za skupne Interese, da tudi sedaj in v bodočnosti ravnajo enako. Posl. dr. Korošec je izjavil, da Slovenci niso načelni nasprotniki italijanske univerze, so pa proti temu, da bi se to vprašanje obravnavalo kot vprašanje, ki ga urgira vnanja sila v naši deželi. Vprašal je, ali je pač sedaj trenotek pripraven. za to, da bi se izpolnila ta zahteva Italije prav v istem času, ko tako burno valuje v Italiji sovraštvo. Vsakogar, kdor govori dandanes :> koncentraciji vojaštva v Italiji, psujejo za vojnega hujskača, dočim pa mi vendar nočemo nič drugega, kakor da'-se dovoljno skrbi za varstvo naše države, kajti mi sami bi trpeli v prvi vrsti, ako bi stvar postala resna. Za vodne zgradbe na račun države se žrtvujejo milijoni, za tako potrebne in tudi v strategičnem pogledu tako važne železnice na jugu države pa ni denarja. Država sploh mak) skrbi za južne dežele ter jih zanemarja v prilog severnim. Nato je posl. Seitz (scc. dem.) utemeljeval minoritetni predlog, da naj se h državnih sredstev nakaže deželam 20 milijonov kron v svrho zboljšanja učiteljskih plač, pri čemer pa je treba gotovega zagotovila, da bi se te svote uporabile edino v ta namen, ne pa v kak drugi. Posl. dr. Waldner je poudarjal, da s predlogom posl. Seitza še ni nič storjenega za učitvljstvo, kajti edino le čim hitrejša odpravitev finančnih predlo« v finančnem odseku podaja možnost sanacije deželnih financ; in s tem tudi zboljšanja učiteljskih plač. (Dalje v prilogi.) Božično darilo. Kdor hoče razveseliti svojo družino v. lepim božičnim darom, naj kupi Kaiser - šivalni stroj, je najboljši za navadno ir ¦• vanje ler za umetno vez* faiser - šivalni stroji „,,„ ;„" jako Kaiser-šiualne stroje Lastna mehanična IGNAC SAUN1G - GORICA ¦ «¦» a 12, jako trpežni lor trajajo eno človeško — dobo. — jamčim 10 lel v,\ dajem lutli — na obroke. — Lastna mehanična delavnica Na zahtevo pošljem cenik .šivalnih strojev zastonj in franko. dela dobro ime in to je najboljša reklama za kupčijo ... No, in kaj še?« »M ... to sem ... tako porabil.« . »Govori naravnost, saj ne vprašam za denar, le veT deti hočem, kako si živel«, je dejal Ignat trdovratno ter' meril sina s pozornimi in strogimi pogledi. »Jedel sem in pil«, se je skušal Foma izogniti, ter povesil glavo pol iz zadrege, pol kljubovalno. 1 »Pil? Žganje?« »Tudi žganje ...« »Ah! Tako ... aH ni prezgodaj?« »Vprašaj Jefirna, če sem se kedaj upijanil?« »Zakaj bi izpraševal Jefhna? Ti sam mi povej vse ... Piješ torej? To mi ne dopada .. ... »Lahko tudi neham '...«. « »Kako pa? Hočeš-li konjaka?« Foma je pogledal očeta, ter se mu široko nasmehnil. In oče se mu je odzval z dobrodušnim nasmehom. »Ah; za vraga! Če si le sicer pameten. Kaj hočeš storiti? ... Piiaiec se lahko izpametuje, tepec pa nikoli, — mislimo, vsaj na to v svojo tolažbo ... No, ali si vese-ljačil 2 dekleti? .Le resnico povej! Saj te vendar ne bom tepel!« *Da, sem ... ena je bila na parobrodu ... vozil sem . jo od Permi do Kazani ...« »No ...« [gnat je težko vzdihnil in dejal: »Rano začenjaš takšne stvari...« »Dvajset let imam... a ti sam si pravil, da so včasih ženili petnajsletne mladiče...« je dejal sin v zadregi. Da... ženili so jih. No, dovolj bode govora o tem... Poskusil si torej ženske... kaj se da tu storiti? Ženska je potrebna, kakor bolezen... A meni se ne podobi, da bi se hlinilj mene je vleklo k ženskam še prej, nego tebe, A previden moraš" biti ž niimU Ignat se je zamislil in molčal dolgo časa, sedeč nepremično in nizko sklonivši glavo. »Glej, Foma,? je začel vnovič strogo in trdo, »kmalu mi je umreti... Star sem. V prsih mi je tesno, težko diham .., umrl bom. Tedaj bo ves posel na tvojih ramah. No, izprva ti bode pomagal kum; poslušaj ga! Začel nisi slabo, Vse si opravil, kakor treba, krepko si držal vajeti v rokah in, dasiravno si potrati! mnogo denarja, vendar nisi prišel ob pamet. Bog daj, da bi bilo tako i v bodoče! Vedi, da je kupčija živahna, močna žival, da jo je treba voditi in krotiti z razumom, če ne premaga človeka. Glej, da bodeš nad kupčijo; tako si uredi vse, da ti bode ležalo pregledno pri nogah, in da zagledaš vsak mali žebeljček...« Foma je gledal široke očetove prsi, poslušal njegov nizki glas in mislil sam pri sebi: » No, tako kmalu še ne umreš!« Ta misel mu je bila prijetna in je vzbujala v njem dobro, toplo čustvo za očeta. »Drži se kuma... on ima toliko uma v glavi, da bi ga»bi!o za vse mesto dovolj; le poguma mu manjka, sicer bi bil že visoko.., Torej, kakor sem rekel; kmalu umrem. Pravzaprav bi se moral pripravljati na smrt, izpovedat se in skrbeti za to, da bodo ljudjč o meni dobro govorili ...« »Saj bodo!« je s prepričanjem rekel Foma. »Ko bi le imeli za kaj...« »A prenočišče?...« Ignat je pogledal sina, ter se zasmejal. »Torej je .lakov že našel čas, da ti je povedal! Skopuh* stari!... Gotovo je umerjal čez-me?« »Res, da je rnalo...,« se je nasmehnil Foma. . »Saj vem, da Jel Ali ga ne poznam?« »Tako je govoril o stvari, kakor bi bil denar njegov.« Ignat se je naslonil nazaj in se smejal še bolj. •Oh, stari vran! Prav imaš... Njemu je vseeno, če je denar njegov ali moj; zato se tako trese. On Že ve. zakaj, gologlavec. No, kaj misliš, zakaj?« Foma je pomislil in rekel: »Ne vem.« »Ah, ti si neumen... On hoče denar združiti.« »Kako to?« »No, ugani!« Foma je pogledal očeta ,in — uganil. Njegov obra/ se je zamračii, vstal je s stola in reke! odločno: »Ne. nočem... ne oženim se ž njo!« »Ah! Zakaj pa ne! Zdrava deklica je in ni neumna, ter edino dete pri svojem očetu ...« »A Taras? Tisti, ki je izginil? Sploh pa tudi nočem S« »Tisti, ki je izginil, je izgini!. Napisana je oporoka, dragi, moj, v kateri se pravi: »Vse moje premično in ne-pi etnično premoženje pripade moji hčeri Ljubovi.* In to. da je hči tvojega kuma. tvoja krstna sestra, to ni ne-ovrgljiva zapreka ...« »Vseeno,« je rekel Foma odločno, »jaz ie ne vzamem«." I »Prezgodaj je še, da bi o tem govoril. Ali ti tako malo ugaja?« »Ne dopadajo mi takšna dekleta...« »Tako! Ah ti! Povejte torej, prosim, gospod, kakšne so bolj po Vašem okusu?« »Priprostejše ... Vedno ima opraviti z gimnazijci, s knjigami... učena ie že postala ... Smejala se mi bode...« je nevoljno govoril Foma. »To je res... drzna je nad mero... A to je malo-važuo... vsako rjo odpraviš, če rabiš roke!... To je bodoča zadeva... A tvoj kum je moder starček... Njegovo življenje je bilo mirno, sedeče in medtem, ko je sedel na istem mestu, je razmišljal o vsem .,. vredno ga je poslušati, brat, on vidi pri vsaki življenski stvari ozadje... Priloga „Soč8"žt, 145, z dne 16. decembra 1911. Vlada naj opusti svoje rezervirano «. stališče napram ličiteljstvu in naj stori tudi 2i«j*}e4sto, ^ar je storila za svoje lastne uradnike. Govornik pričakuje pd vlade tozadevne izjave in-predlaga, da naj zborni- ! ca odkaže predloge posl. Scitza, \Vald- i nerja, Pacberja in Uiamanda finančnemu odsefoi^nčno^ijre&aga. resolucija^ Ka^, teri se poživlja vla^o/drtftj^n-set^po-udarkom izvede akcijo za sanacijo deželnih financ. K besedi se je oglasil predsednic grpr Stiirgkh. Mmistersjri predsednik je izjavil'v imenu vlade, da še mu zdi resolucija posl. dr. Waldnerja i s prineipi-jelnega it s praktičnega stališča edino prava pot, da se zbornica čini bolj približa"l { intencijam, ki so bile vodilne za posl. dr. Vvaidriuja, ki je predlaga! v' proračunskem odseku oni predlog, ki ie ostal v manjšini. VlaJa bo le z največjim veseljem pozdravljala t::, če se b:> /. obravnavo i.i svoječasnim sprejerjjm finančnih predlog podala mo/nost, nakazati deželnim zakladom večjj zneska in jim tako zagotoviti večje d:>h;,Jke. in če bo na ta način omogočeno celi vrsti dežel, da bodo, upoštevaje svoje posebne, (,'d onih v drugih deželah različne razmere in popolnoma varujoč svojo avtonomijo in svoje avtonomni) oJredbeno pravo, mogle storiti /a svoje ucitetjstvo, kar je za dotične dežele pi interno in potrebno. Nato je utemeljeval posl. Malik svoio resolucij;:, ki jo je odklonil proračunski odsek, v kateri sj poživlja vlada, da naj uetmid.mu preJlo/i zbornici zakonski načrt v /adevi iz;:remembe obsioječib za-konsk::-pravui!t /,akm*.ov. tiovornik je povdarja! \ daljšem govoru, koliko nesreč in krivic p >v/r :ca Ji 111. civilnega zakonika, v katetem je /abranjena zopet-na poročitev katoliških ločencev. Posl. Diatnand (s:jc. Jem.) ie med drugim zahteva! ¦.-.dprav:: /ganjskega kontingenta In žganjskih !--:n'iikacii, ki nomenja-j;- le darilo 27 milijonov največjim avstrijskim bogatinom. Včeraj. Včeraj sta g;;vorila poslanca Jarc in Svejk. petem glavna gvvoruika Smodla-ka proti h 1'aut/ za. Ih. SaioJlaka je med draginj pr itestiivi proti zlorabi vojaštvi v volilne svrhe na HrvaŠkem. Šestmesečni pr::/iv.-:' ¦:• sprejet z J7fi proti I so glas:ivf»:ti. : ulog dr. Stisu-ršiča za -4 mesečni prr.vizorij je s tem odpadel. Ke->olucija VVaidnerja je sprejeta. Resolucija Malika /a reform) zakonskega prava je bila mlklmijena s I'>s proti 177 glasovom. Sprejeta je resolucija /a varstvo domaČe iitdustiije nžigalic proti tuj; konkurenci. Sturgkh je ..dg'.\ariai glede na interpelacij > "< odstopu Šefa generala siaba bar.ma OmraJa. Minisler.sk: predsednik ie predvsem konstatiral. Ja ima cesar po ustavi izključno pra\ ie ) kot najvišji vojni g.-spod izbirati osebne; šefa general, štaba in drugih vojaških umkciionarjev po svojem preudarku. tilede zunanje politike je povdarja!, d. so temelji zunanje politike naše monarhije tudi danes nespremenjeno tak', kakor jih f minister zunanjih zadev v delegacijah in kakor sta jih tudi oba minisierska predsednika v obeh zbornicah očrtavala že leto sem, *(>'> tej priliki, je dejal ministerski predsednik, moramo ponovno najodloenej' še zavračati, da se je v interpelaciji posl. dr. Adlerja uporabili! trditev, da baje v vplivnih krogih obstoje gotova stremljenja proti tej tradicijonalni politiki, v to, da .;•;; bil zaviečen član cesarske hiše na skrajno neparlamentaren način v debato«. Nato je povdarjal prav posebno, da so v popolnem soglasju med seboj oni me-rodajni faktorji, katerim je poverjena skrb za obramb, sposobnost monarhije in s stališča zunanjega položaja, kakor tudi s sta- lišča notranjega položaja in vojaškega stališča. Končno je povdarjal napram onim interpelantsin, ki so v skrbi, da bi se znalo skaliti razmerje Avstrije napram. drugim evropskim državam, da sedanji zunanji položaj ne.podaja nikakega povoda, da ne bi Avstrija uveljavljala z mirno trdnostjo in smotrenim delovanjem svoje za Ojirjmijvjio^iniru stremeče politike. Predlog poslanca. Seitza (soc. demokrat), da bi se otvorila debata o odgovoru ministerskega predsednika, je bil odklonjen. Obveljal je za danes dnevni red: 1. nadaljevanje' razprave o železnicarskem vprašanju; L prvo branje davčnih predlog; 3. poročilo draginjskega odseka. Dr. Josip Vošnjak. (Dalje.) Politično ali državnopravno vprašanje. Še dokler je šmcrling bil vsegamo-fcočni minister Avstrije, so se Nemci potegovali za duaiizem. to je za tako uredbo avstrijskega cesarstva, da bi se razdrlo v dva kosa, ktera bi skoro samo še po vladarju bila v zvezi, v nemško-slovanske ino v ogersko-hrvaške dežele. Imela bi ta dva kosa Avstrije vsak svoj posebni državni zbor, kteri bi za našo stran zboroval na Ihiuaji. za ogrsko pa v Pesti. Na prvi mah se vidi, kako nevarna bi bila taka uredba za vse avstrijske Slovane, tedaj tudi za nas Slovence; ker bi po nji na naši strani vladali Nemci, na ogerski pa Mad-jari in- ta sužnost bi bila hujša od prejšnje, zlato so vsi Slovani cele Avstrije složni c tem smislu, da se moramo braniti z vselit" močmi zoper take naklepe, kteri bi nas vse utegnili spraviti v naj večo nevarnost. Tudi imamo mi Slovani že od leta 1S4S sem svoje posebne misli, kako naj bi so uredilo naše cesarstvo, da bi bilo mogočno, njegovi prebivalci srečni, nikomur pa bi se ne delala krivica. Po našem mnenji naj bi se vsakej deželi dovo.ilo, naj vse kar zadeva deželo, sama opravlja, torej naj se da obširnejša samoupravnost aH avtonomija posameznim deželam. Te dežele in deželice pa bi se naj složile v veče skupine, ktere bi se napravile ali po staro Javnih historičnih pravicah, kakor bi to lenko šlo na Ceško-Moravs.kem, ali pa po narodnostih. In tako narodno slovensko skupim« situ že zagovarjal ter dokazal velike dobrote, ktere bi izvirale iz te napi a ve ne samo za nas Slovence, temuč tudi za Avstrijo. Takej uredbi Avstrije se pravi: federalizem: mi Slovani pa, ki to zagovarjamo. s:u ¦. hderaMsti. Zalo nam je bi! zmirom tern v peli oži državni zbor na Pomaji. kterega je v febiuarnem patent.; ustvaril Smerling in ki je obsegal samo v.cmšk.,-slovanske dežele brez Ogerskega. K) je tedaj odstopi! Šmerling in se s nanifesUs-.r. o J 20. septembra lso=i ustavil lebruanr patent in ž i.jim ož; državni zbor, vestliii smo se tega vsi Slovani. Nemcem na to nikar ni b;!o všeč in koj s:> rnpri-"eii >rihžnosi. to izreči v deželnih zborih. Ta.!1 v šiaieiskem deželnem zboru v em?ka veČina 2. decembra 1S mi tudi pričakujemo od pravicoljitbnosti nemškega prebivalstva naše dežele, da se bode to načelo tudi v deželnem zboru izreklo. Med našim ljudstvom namreč je, gospoda moja, žalibog razširjeno to mnenje, da Slovencem niso samo nemile okol-ščine zadrževale dušnega in materialnega napredka, ampak da je deloma tega tudi deželno zastopstvo krivo.« (Dalje prih.) Hiiltiirmli Mali Od časa do Časa se pojavi na obzorju kakšen kulturen škandal, ki povsem upra-vičuje revolucionarno prepričanje in stremljenje, ker je vedno simptom za bo-lehavost družbe. Tako je med spodobnimi ljudmi navada, da se ne brigajo za intimno življenje bližnjega, dokler isto nima globljega pomena za javnost. Neokusno se nam zdi stikanje po raznih zakonskih in nezakonskih posteljah in pod njimi, ostudno je vlačeuje intimnih interesov v javnost, naj-ostttdnejše je moraliziranje krog nočnih omaric in podposteljnih loncev. Žalostno znamenje je to za sodobno meščanstvo malih mest in trgov, žalostno, da si je ime >m al o m.e š č a n s t v a« zadobilo svoj neljubeznjivi priokus ne le zaradi splošne gospodarske mizerije, ampak tudi v splošno kulturnem in etičnem smislu, in ne v zadnji vrsti zaradi obnašanja malomeščan-stva v seksualnih vprašanjih in radi njegovega nazirauja o javni morali. Ni treba, da mislimo na nemške junake Roerena in Biulmsa, na Rusa Pobjedouosceva, ali na kakovega francoskega abbeja itd.; Ic poklicnim si'v spomin polpi:'eklo »farško« dobo pri nas... Upajmo, da je »afera« s škofovo brošuro bila zadnji neinteligentni p;skus. izganjati hudiča z Belcebubom, nesmisel z neumnostjo. Morda, morda šele posreči'mladi generaciji »evropizirati« naše malomeščanstvo, ki je bilo še do včeraj na las tako. kakor ga satirično pretirano popisuje »Simplicissimus« (1911 /12, št. 37.): »Pomanjkanje ogrevajoče zabave, nezdrava večna bližina sebi enakih, slaba kanalizacija in zamotano, večkrat do sorodstvenega plemenjenja in do incesta razvito krvno sorodstvo, — vse to žene te ljudi z neodoliivo silo. da morajo tako realne, kakor duševne pripetljaje, ki jih do- živi njih bližnji, privleči na dan, jih raztelesiti, raztoftnačffi in jih prevleči s kritično slino svoje življenske modrosti, da jih potem s .cmokanjem in kplcatijem nanizajo na venec svojih spominckov___« • Približno taka je spodobnost raznih konfesione-InHi krogov, pa nič manj ostudna ni gorečnost birokratov, jn — plemi-čcv. Kjer imajo ti troji premoč, — in to je v vseh krajih, kjer odloča veleagrarno plemstvo v zvezi s fabriškim malomeščan-stvom in malomeščanski kulturi sorodnim velekapitalistom, n. pr. v Prusiji, — tam človeku moderne misli ni dobro biti. Tako se dagaja, da vzbudi kak posebno kričeč slučaj kulturnega lierostratstva glasen odmev med moderno mislečimi.. Zgodilo se je pred tedni, da je von Palhvitz, pruski minister notranjih zadev, zaupnik večine protestantske (klerikalno-plemiške) konservativne stranke in katoliškega centra, tipus pruskega birokrata, izdal ferman: Vse umrle osebe, ki so za ' življenje odredile, da jih morajo, sežgati mesto pokopati, -— na severu.razmeroma precej udomačen običaj, — se morajo pred upepeljenjem uradoma preiskati, ali so še — spolno nedotaknjene, deviške! To baje v statistične svrhe. Zanimivo bi vsekakor bilo poznati vzroke, s katerimi tolmači minister ta svoj pol blazni, pol smešni ukrep. Pravi njegov namen je, škodovati običaju, ki je trn v peti ne le vsemu katoliškemu in najvišjemu protestantskemu duhovenstvu, ampak tudi plemstvu. Za devištvo pokopanih se ne brigajo ti kava-lirji. Spomin upepeljenju namenjenih pa skruuijo s tem, da hočejo poizvedeti, kdo ponese devištvo seboj na oni svet. To je najbrže zopet poskus, izrabiti moralo ma-lomeščaiia za konfesionalno agitacijo, ki je v ozki zvezi s politično. Uradništvo takega idejnega kroga, taka pruska disciplina naj bi bila uzor nam? Upajmo, da se želje vladinov-cev ne uresničijo, — reakcije imamo sami preveč, ni je treba še uvažati iz inozemstva. . k. Mali oglasi. HaJm»*JI\ pristojbina stan« 60 vi a. JUto Ja oflds obseineJSl se riCuna sa vsako besedo 3 vi a. Hajprlpravnejile iasetiraaje ta trgovce in obrtnike. KoItt^jBSMinjfilh trgovcev in obrtnikor v Gorici, katetih vt daioTi (in celo v meatu) nihče ne pozna, ker aikjt* «e tatartaiio. Skoda ni nujhuv I Slovenska šivilja &JST5U53T1? Izdeluje obleko in koRtume po najnovejši modi Josipiua Brcgantič, ulica Caserma št. 5, III. nad i MohlflVSIia Oflha s Prostim vhodom, s vitla ' mCUlUldNa oUUd in zračna, v sredini mesta 1 s« odda takoj v najem. — Naslov pove uprav-ništvo. Sloua trgovina z železnino Pinter & henard ^ gorici 3 Rašklju št ?. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk. klosetov, peči, štedilnikov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Cene zmerne, pstorežba solidna, prijazna in domača. Cent občinstvu se toplo priporočata Pinter & Lenard. Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek »pravega :Francka:«im s Uvn tnlhičkom iz tuvflriie Zfasjfeb. Le v4ctl svojo n dosežue izdatnosti i« svoje ličpre korene.k n Uovosti naSel je pravi Franck toli prtljisbljuiii sprejem v sleherneiu gospodinjstvu, v. 87 94 DOPiSi. Iz komenskega okraja. Iz Škrbine. — V »N. C« št. 49 se je oglasil neki dopisnik, ki sovraži* liberalne* starešine in župana; kar žive bi rad pokopal, Pa ne bo kruha iz njegove moke. Sicer pa povemo svojim prijateljem, da ni slab sad, na katerega gredo rade ose. — Blagor ubogim na duhu, ker njih bo nebeško kraljestvo, smo si mislili, ko smo prečrtali dopis v »N, C« Ni drugega tam nego denunciranje in zijanje. — Ako imate čisto vest, pridite na dan s podpisom, z odprtim vezirjem se bojujte.'—Sram bi moralo biti te ljudi dopisnikove vrste in skriti bi se morali, ne pa da pišejo o brezvercih in krivoprisežnikih. — Če ne bodo mirovali, se oglasimo, da jim bo brenčalo po ušesih. Družba sv. Cirila in Metoda. Za božičnice družbe sv. C. in M. v Gorici, Krmimi in Ločniku je došlo obilo darov v denarju in blagu. Imena darova-teljev prihodnjič. C. M. družba. — Nabiralnik gostilne fon na Solkanski cesti K 3. — Nabiralnik kavarne Central K 4'40. Učiteljstvo »Narodne šote« v Krminu 'priredi dne 17. t. m. v nedeljo popoldne ob 3. uri božičnico v šoiskih prostorih s sledečim redom: 1. Nagovor wditelja. 2. Petje in deklamacije. 3. Dvogovor deklic. 4. Obdaritev otrok. Slavno občinstvo se vljudno vabi, da blagovoli navdušiti nas s svojim posetom za narodne ideale. Vodstvo »Narodne šole« v Krminu. Samo za Božič več tisoč komadov volnenega in pralnega blaga prodaja na pol zastonj tvrdka: Met & Koriti; Via Scuole 5 60RICA Corso G. Verdi 3 Izložba in cene govore? Prepričajte ge! Domače vesti. Umrla je v žciski botelŠBici v Gorici gospa Alojzija Primožič, sopTOga optika. Dolgo trpljenje jo je položilo na mrtvaški oder. Za njo se solzijo soprog in 5 otroci-čev. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalfe! »Podpornemu društvo za slovenske - visokošolce na Dunaju« je došlo od 1. do 15. t. m. darov K 59706. — Darove sprejema: dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I., Braunerstrasse 10. Višji poštni kontrolor Ivan Nasso v Trstu je imenovan za poštnega ravnatelja. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Za članarino so plačali: Alojzij Bajec, ravnatelj pri Trg. obrtni zadrugi, 3 K; dr. Pinko Pi«c, odvetnik, 5 K; Mihael Vošnjak, inženir, 10 K. — Okrajna hranilnica in posojilnica v Sf žani 10 K. Na račun mesečni. 2 je prišlo 8670 K. Goriška podružnica S. P. D. bo imela v ponedeljek 18. t m. ob 8 in pol zvečer »pri jelenu« svoj redni občni zbor. Za zdravstveni zakon. — Oglasit se je v »N. C« g. dr. A. Brecelj, ki pravi, da naša lepa Goriška ima izmed vseh avstrijskih kronovin sama to žalostno posebnost, da nima zdravstvenega zakona ,.. Oglasil se je v namen, da se naše obupno trpeče ljudstvo zdrami iz toposti in zahteva *z odločnostjo človeka dostojnih zdravstvenih razmer v deželi. Potem se obrača do poslancev S. L. S. v deželnem zboru, ki so v delovni večini, naj se vendar enkrat zavzamejo za to najvažnejše vprašanje " deželne uprave in izposljujejo zdravstveni zakon tudi za Goriško, — Prav je, da se je oglasil g. dr. iBreteelj. Doslej smo samo mi vedno in vedno kazali na potrebo zdravstvenega zakona in ga energično zahtevali — poslanci S. L. S. so le slepomišili ž njim in ker ga Pajer noče, tudi Gregorčiču ni mar za zdravstveni zakon, dasi je tako potreben. Po vseh deželah ga imajo, samo v naši rte! Bojimo se, da ostane tudi glas g, dr. Brecelja glas vpijočega v puščavi — kajti tisti »delovni večini« brenčijo le neumne muhe po glavi, za tako' j potrebne stvari kot je zdravst. zakon nimajo ne časa ne smisla. Kaj je Gregorčiču I mar za take reči. Osebna gonja, hruljenje, I spletkarenje, to debeli moža. ¦— *- —.• | Za zdravstveni zakon naj se krepko potegnejo tudi županske zveze! Moramo ga dobiti! t Zimski Šport v Bohinju. — Bohinj je že dobil sneženo odejo in sklepatf'po vremenskih poročilih se je nadejati, da bode v božičnih praznikih že živahno zimsko-športno življenje v Bohinju. Za goriško publiko je od c. kr. državne železnice vpeljani zimsko-športni posebni vlak ob nedeljah in praznikih letos posebno prikladen. Posebni vlak'bode vozil iz Gorice zjutraj ob 8 uri 9 minut in pride v Bohinjsko Bistrico ob 3A10 dopoludne. Nazaj se bode vračal ta posebni vlak iz Bohinjske Bistrice ob pol 6. zvečer tako, da bodo goriški izletniki že ob "*U na 7. doma i Cene za ta posebni vlak so jako zni-. žane in stane vožnja Gorica-Bohinj tja in nazaj II. razred K 4*60, III razred K 3 ~, Kanal-Bohirij tja in nazaj II. razred K 3'80, III. razred K 2'40. Sv. Lucija-Tolm.n Bohinj tja in nazaj II. razred K 3'—, III. razred K 2'—. Vožnja s posebnim vlakom je dovoljena vsakemu in se bodo izdajali vozni listki na postajah državne železnice. * Poleg posebnega vlaka je izdalo letos c. kr. ravnateljstvo državne železnice znižane zimsko-športne listke za športna in turistična društva. Podružnica slovenskega planinskega društva v Gorici ima tudi pravico do teh znižanih voznih listkov. Vsak član društva pa se mora legitimirati s posebno izkaznico, katero predpisuje železniška oblast in mora biti podpisana od društva ter poleg tega opremljena s ioto- J grafijo Člana. Te izkaznice in športne list- j . ke oddajala bode društvom in njenim čla- j • nom le deželna zveza za tujski promet v Gorici. Vremenska poročila iz Bohinjske Bistrice bodo razobešena na kolodvoru c. kr. državne železnice v Gorici, pri deželni zvezi in se bodo objavljala tudi v raznih lokalnih listih. Znižani vozni listki imajo letos 5 dnevno veljavnost in se mora nastopiti vožnja le ob nedeljah in praznikih ali pa 1 dan pred temi dnevi. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, ki vodi športno akcijo v Bohinju, je letos sankališče na novo popravila ter dala izkopati za začetnike in dame malo zabavno sankališče. Tudi so se markirali razni ski tereni, da bode možno smučarjem prire- j jati zabavne ture v krasno Bohinjsko [ dolino. . . J Osebna vest. — Namestništveni kon- i ceptni praktikant g. Ciril Premrl je pride-Ijen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Tolminu. V pomnoženi sežanski okrajni šolski svet so bili izvoljeni sledeči gg.: Ivan Du-jec, Zavrhek, Ivan Ravbar, Repen, Josip Vran. Tomaj, A. Abram, Tupelče, F. Štolfa Sežana, Fran Nemec, Nab rezina, Vence-slav Legiša. Mavhinje, Ivan Trampuš, Temnica, sami napredni možje. Klerikalci so nekaj mešetarili in mešali, da bi spravili v šolski svet. vsaj enega ali dva. a ni se jim posrečilo. Komenski dekan Valen-tinčič je tako komandiral in še celo enkrat za to shod sklical. — Volili pa so sami nekatere napredne može, ker so si mislili, da bodo. kakega naprednega volilca pridobili, a ni jim šel nobeden na limanice. »Goriška slovenska mladina«. — Opozarjamo na jutrajšnjo plesno vajo, ki se bo vršila v dvorani Trgovskega doma od 3V2—8. ure zvečer. Pri vaji bosviral vojaški orkester. Na svidenje! Odbor, Za vojno z Italijo gori tudi riovostru-jarski »Novi Cas«. Kar jutri bi rad slišal strele iz topov in pušk na pregrešno Italijo. — Pa tudi nekaj meša ta listič med beneškimi Slovenci. S takim mešanjem škoduje. Oblasti v Vidmu in Čedadu so pozorne na to in če bodo trpeli kaj Slovenci, če jih bodo še bolj stiskali, se imajo zahvaliti za. to lahkomiselnim klerikalcem, ki govoričijo samo zato, da z jezflkom migajo venomer. Pri miru biti in kaj misliti — to jfm je nemogoče? Nasproti beneškim ¦Slovencem je umestno edinole — tiho delovanje. — »Novi Cas«, molči! - AeropJan nad Gorico. — V sredo, 13. m. krog 4, pop; smo zapazili s Stolnega trga aeroplan, ki je elegantno plul v višini. Bil je eden izmed monoplanov Rtrichove-ga sistema, ki so IdogU vojaSkuna »rako-ptovnemu oddelku dne 6. t m, z Dunaja. Izmed vseh monoplanovih tipov je Etri-chov najbolj podoben velikemu sivemu • jastrebu, ki mirno plava v višini z razpr-| strtimi krili. Lep je bil pogled na stroj, kako se. je v brzem poletu v višini, katero I' smo cenili nu 3—400 m, pomikal v polkrogu v smeri čez Št. Peter in Rabatišče z obratom nad Stol. trgom čez Tržašk. cesto nazaj proti Vel. Rojcam. Vodil ga je neki častnik tukajšnjega pehotnega polka. Zanimivo je bilo vedenje goJobov na stolpu nun. cerkve. Preplašene živalice so se v jati dvignile in sprhutale pod kapi; ko je Jahen veter za trenutek donesel na uho zamolkel ropot propelerja, je'jata zapustila skrivališče, dvignila se in širila kakor iz tetive navpik navzdol na vrt poleg furlanske banke (Ricreatorio Pio X). Še le ko se je dozdevna roparica v elegantnem loku oddaljila in izginila za strehami ro-tovške ulice, so si golobi oddahnili. Kakor slišimo, bo Goričanom še večkrat dana prilika videti zrakoplovce. Opozarjamo pa, da je tukajšnje c. in kr. sta-cijsko poveljstvo zabranilo ogledovati si hangarje in stroje na Vel. Rojeah; tem napravam se torej ne približujte, če nočete imeti neprijetnosti. Z mirenske ceste pa se da (zlasti s pomočjo dobr~Na zdar ! Odbor. Politični pregled. delegacije. - V seji posl. . m. so se izvršile volitve v Volitve v zbornice J 4. t, delegacije. Izvoljena sta za Trst: delegat posl. Pktoni, namestnik posl. Oliva. Za Istro sta bila v smislu kompromisa Jetos izvoljena Slovana: delegat posl. Spinčič, namestnik posl. Mandič. Za Goriško sta prišla letos v smisla kompromisa v poštev Italijana in sta bila izvoljena: delegat FaMutti, namestnik p:>sl. l'ssai. Vm štajersko ni bil letos i/\ oljen v delegacije noben Slovenec. Za Kranjsko je bil i/voljcn za delegata posl. dr. Korošec, torej štajerski poslanec, za namestnika pa p.:si. dr. Šusteršič. — Su.vteršič se ie le zato dal izvoliti za namestnika, ker se bo vršila dne 2*\ deccm> bra t. !. seja kranjskega deželnega zbora, v kateri hwče bit: dr. Sststeršič navzoč, dočim potem v glavnem delegacijskem zasedanju stop; na dr. Koroščevo mesto. ' Dragir-jska dokiada uradnikom. — Vlada se pogaja s parlamentarnimi strankami glede dravinjske doklade državnim uradnikom z dnem 1. janiivarjaf.19.12. Ta dravinjska dokiada naj bi znašala kolikor bi znašalo zboljšanje prejemkov državnih nameščencev po sprejetju vladne predloge o definitivnem zboljšanju. i Za srednješolske učitelje. — Vlada je tzgotovila službeno pragmatiko za srednješolsko' učitsdjstvo, po kateri so postav- ^ Ijeni profesorji na srednjih šolah na enako j stopnijo, kakor sodni uradniki. Na sred- ] njih šolah bodo v bodoče smeli biti nameščeni le suplenti. ki imajo vse izpite. Zviša. se četrta in peta kvinkvenalna dokiada za 100 K. V piičetnih službenih letih bodo srednješolski učitelji na boljšem, kakor pa sodni uradniki, dočim pa se stvar v poznejših letih obrne v dobro sodnikom. V tržaškem mestnem svetu so razpravljali M. t. m. o davčni reformi. Dr, "pueeher je svoj čas predlagal, da se uvede neke nove davke, posebno občinski oseb- uodohodidnski; davefc Finančna komisija je večino predlogov dr., Puecherjif odklonila ter le predlagala, naj mestni svet naroči eksekutivi, tferStudira vprašanje takse na luksus in na.avtomobile, povišanje davkov od ucdSSin'za največ 50 odstat., ! davka občinske dcklade na ekvivalent (pri-stojbinski namestek), morebitne, takse lastnikom hiš v ulicah, kjer bodo odprte ^>v'e^f;a7rr\rajske^eTte, uvedbo nove takse na uporabo vode, plina in električne euer-žije v razmerju s finančno močjo konsu-mentov in eventuelno uvedbo občinskega davka na velika trgovska skladišča. Dalje, je bilo predlagano, naj občina prevzame inieijativo za pogajanja z vlado glede razširjenja sedanje vžitninske črte. Svet. dr. Pueeher je na dolgo in široko utemeljeval svoj predlog, da se uvedi: posebni občinski, osebnedohodninski davek, ki bi občini prinašal okoli 400.0UO K dohodkov na leto. Izrekel se je za vse v študijo predlagane davke, izvzemši davka na trgovska skladišča, ker trgovine po njegovem mnenju ni smeti.ovirati v naravnem razvoju. Svet. Brochi je odgovarjal, da osebni dohodninski davek v smislu idej dr. Pue-clierja že zato ni mogoč, ker bi vlada v to ne privolila, in bi torej vsak tozadevni sklep mestnega sveta bil kakor da bi se hotelo z glavo skozi zid. Kitajska -~ republika. — h Sangaja: Voditelji upornikov so po dolgem posvetovanju sklenili razglasiti Kitajsko za republiko. Predsednik je Liatijančeng. Glavno mesto je Nanking. Pripravljajo se na naskok na Peking. Volitve v hrvatski sabor. — Včeraj so bile volitve v 51 volilnih okrajih. Nasil-stva vlade so grozna. V Karh-veu. in Vr-bovskem so bile ustavljene volitve, ker je videl volilni komisar, da bi zmagali kandi-datje koalicije. V Korcnici je komisar raz-pustil volilno komisijo iz strahu, da bo iz-vellen Pribičevič. V Zagrebu je izvoljen ban Tomašič s 4 glasovi večine; seveda ]:n:::n nasilja. Grof Kulmer se je obrni! naravnost na cesarja'radi uasilstev. Za državne pogodbene uradnike. — O.Ntk /a Ji zavrne nameščence predlaga 2() odstotno zboljšanje. Za pisarniške oii-cijantinje predlaga odsek 20 odstotno, za pi^irniike pomočnike in pomočnice |