112
Zvonovi: Slavomir.
Zvonovi.
L
ojejo zvonovi zvučm
V cerkev veVen ljnd vabeč, Mene pa v bolesti mučni Tare bol, obup skeleč.
Mrak mi čelo potemneva, Rosno  meni je oko,
Duša moja pa vskipeva, Stavim si vprašanje to:
Kdaj zapojete, zvonovi,
V  srce radost mi vabeč, Kdaj zasinete mi dnovi,
V  žitje blaženstvo troseč?
Uživaj!
Slavomir.
"V
zvihrale so burje čez širno ravan, Nad poljem cvetnim so   sinoči vzvihrale, Ko zora pa nov porodila je dan, Cvetice uvele, mrtve so ležale.
L
Pod jablano.
Tako- kar narava iz sebe rodi, Ve boji z naravo samd spet pogine; Zatorej na stran nepotrebne skrbi, Uživaj življenje, dokler te ne mine!
Fr. Gestrin.
od jablano sediva sama, Nad nama se razgrinja cve"t, To krasno cvetje pa nad nama Poljublja vetrec brzolet.
A usta tvoja, zorna de"va, Cveto krasne] od cvetja ve"j, In moj poljub pač bolj ogreVa, Kakor poljubi vetra — glej!
Fr. Gestrin.
T r i o 1 e t
jAepo je, brate, kar nam govoriš, Samd z besedoj strinaj  se dejanje:
Lepo je, brate, kar nam govoriš, Samd z besedoj  strinaj se dejanje:
Na bližnjikov ubožnih gladovanje Usmiljeno se tožiš i jeziš, Z jezikom plamenečim ves goriš, Ua bednih se vzveseli žalovanje:
A mimo siromaka li hitiš, Nam smešno tvoje je deklamovanje, Golčanje tvoje piisto je cvrčanje, Če tvrd kraj stradajočih se gostiš.
Lepo je, brate, kar nam govoriš, Samo z besedoj  strinaj se dejanje!
Jos. Kržišnik.
-^T*
^r