147
Cveto Preželj
PRED SLUŽBO    Vrata, gumbi so med nama, sosed Balkon z balkonom se lovi. Zjutraj podira se na ženo, da pozabi na zobno ščetko, na slavni parfem.
Odpeljeva se v novi dan z dvigalom, v nekem nadstropju žena v jutranji hali razprta. Te čaka sosed? Te čaka zverina, nagnana v ta naš čas, v te naše strahotne misli? Naj se premisli, naj odide.
Dvigalo pa, kot da je na straži: gor in dol, gor in dol.
VSAKDANJA LEPOTA     Gospa v lepem kostimu. NA KONICI JEZIKA     Gospa kar tako.
Kako smo lepi. Kako smo lepi.
Pesmi
Cveto Preželj
Lepota je naravna stvar.
Kostimi izdelani kar tako
za lepe gospe
v tovarni z vsemi izmenami in dodatki,
ki jih prepiše lepi gospod.
Pa ni slučajno to gospod bog?
Ne, to je moj sosed.
In to je njegova gospa.
Kako je lepa. Kako je lepa.
NEKOLIKO PRAZNO POKOPALIŠČE
Nekoliko prazno je.
Nekoliko tišine smo odprodali
in si jo ogradili drugje,
pa čeprav v oblakih,
ki so samotne prekašali s svojo hitrostjo.
Zakaj je tišina?
Breg se ne zlomi v dolino
in ne pade kamen na človeka,
kot se to dogaja v mestu
in ne stolčejo ti z žogo obraza
in ne potegnejo te v pissoir
zaradi pisarije po stenah,
ker nekdo mora pisati sam sebi.
Le začnimo z govorečimi kamni
in milimi žalnostnimi slovesnostmi.
Ne bo več tišine.
Drevesa se bodo v gosjem redu
sprehodila do prve žage.
Vse naravno bogastvo bomo imeli
v dolini,
posekana drevesa in marmornate angele.
KOT NEKAKŠEN OPAZOVALEC
Vem, da sem sam,
da neznana sila podivja,
da se razbita luč umiri,
da odkrije človek soseda.
V pozdrav mu odnesem vejico bršljana.
Poti ni več
ne gostega dežja.
Pozvanja breg
148
Pesmi
MED DOGODKI
in skriva dolgo cesto,
bloke in naselja do Domžal.
Po svetu hodi in se rodi
in znova si prišije prašne gumbe
namesto odlikovanj.
Si ga spoznal?
Je tvoj sosed?
Je sosedi kdo javil v službo?
Je mrtev, zakopan?
V lobanji zida si svoj vinski hram.
Vem, da sem sam.
Podivjani svet.
Podobe, ki jih ni v pogovorih.
Le večne sence praznijo korak
in razmečejo trupla po Evropi.
Tukaj sem, kjer je srce,
kjer piha veter z leve in desne,
kjer smrti, vere ni.
Le bučanje tovornjakov,
hrup v pristanišču.
Si podajata sever in jug
svoj pozdrav?
So poslane vse sence na opazovanje?
Odvezi vendar svoj vsakdanji dan —
postarani svet potreb.
ČUDNE BARVE POTUJEJO
•
Čudne barve potujejo po nebu. Čudne žene sede ob meni, vse votle stiskajo blazine in si slinijo prste, ponošene obleke darujejo, zavožene plošče preprodajajo preko ženitnih oglasov: Drvele smo z revolucijo v zaspani grad.
Čudne barve potujejo po nebu. Lačni prede svoj konec. Lačni ne preživi te lakote.
149
150
II.
Kričijo kar tako.
Kar tako se lovijo.
Poljubljajo ostanke cvetja
in se poslavljajo v parku,
v slaščičarni,
da si lahko ogledajo strastni film.
Malo spremenjena zgodba privlači ljudi.
Niso srečni in poročeni.
Pripravljeni na vojno
se osvežijo v kinematografih,
učijo se,
hočejo biti nasilni,
hitri in mladi.
OSTARELI SLIKAR     Pokriješ ta svet,
skriješ te dolge roke in vlažne risbe zakleneš in jih ne prodaš galeriji. Vredne so veliko, veliko ti odneso na starost in samo tisti te cenijo, ki te čakajo v bifeju, vneti za vsakdanji prepir.
NA POPOLDANSKI     Sanje so za ostro oko.
PREŽI    Svet stoji resen, I.                                   ob robu gozda
te pozdravlja
z dvignjenim palcem.
Strastni kadilci
veliko jokajo.
Prazne svetove
sestavljajo na papirnatih avionih.
Pilotiraš proti svojemu koncu
in se zaletiš v votlo goro.
Bobnijo kamnite ure,
stresa se pepel
in slastna bedra
so že na promenadi.
Cveto Preželj
151
Pesmi
Gledam te.
Za večno postavljeno omizje sameva.
Drozgi grebejo semena.
Silhueta, počaščena, seda
in je lahko človek,
zapisan kroglicam
in tobaku,
in je lahko delavec,
skrit med mislimi drugih,
in je lahko kamnita tračnica,
dno krste na mednarodni progi.
NA ROB    Pesem upora, KMEČKIM UPOROM    težka in mrzla, (Z nekoliko    postoj! zamude seveda)     Zavij si ruto, starka, med sive rogovile preženi zvedavo smrt. Ni še snega, ni še ničesar,
le polne kašče skrivajo dobrote, čebula v vencih se smeji poletju, ki je daleč.
Pesem upora, težka in mrzla, pregrize ta strah in znova v letu, preko polja v napad.
¦