COLOVEVE
inFOSmACUE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XVIII._MAREC 1989 265360 Št. 3(194)
Poslovanje v letu 1988
Čeprav smo v poslovno leto 1989 že krepko zakoračili in se soočamo z novo negotovostjo na družbenopolitičnem področju, z novimi zakonskim akti, pa je vseeno na določenih področjih dela bila glavna aktivnost v preteklih dveh mesecih usmerjena k pripravi obračuna . preteklega poslovnega leta.
Zaključni račun, ki smo ga po zakonu jdolžni izdelati do konca februarja teko-»leta za preteklo leto, ni namenjen
0
samemu sebi ali zato, ker tako želi zakonodajalec ali družbenopolitična skupnost, pač pa je v pretežni meri namenjen nam samim, saj smo z ZR napravili „in-venturo" našega dela v preteklem letu. Kompletno poslovanje primerjamo s preteklim letom in planom oziroma s cilji, ki smo jih v planu zastavili. Pod ZR ne smemo razumeti samo finančni del poslovanja, pač pa ga moramo pripraviti in obravnavati širše, zajeti mora
vse procese delovanja v delovni organizaciji, zato ga raje imenujmo Poslovno poročilo ali Poročilo o poslovanju.
Ker smo Poslovno poročilo podrobno obravnavali že na Delavskem svetu in Zboru delavcev, in ga tudi sprejeli dne 27. 2. 1989, vam želim na tem mestu sintetično prikazati najpomembnejše podatke s krajšim komentarjem in problematiko, ki nas je spremljala skozi obravnavano leto.
Nadaljevanje na 2. strani
Področje dejavnosti KOMERCIALNA DEJAVNOST
Iz tabele 1 je razvidno, da je planirana prodaja za leto 1988 skoraj enaka realizaciji predhodnega leta. To izhaja iz tega, ker je DS na predlog kolegija DO zaradi pretežnega dela objektivnih razlogov zmanjšanja dejanske prodaje, sprejel rebalans plana, to je zmanjšanje v povprečju za 6%, kar je pomenilo nivo realizirane količine leta 1987. Kljub temu zmanjšanju plan ni bil realiziran zaradi močnega padca na domačem trgu.
Padec prodaje na domačem trgu je bil predvsem na področju sintetičnih smol (cene, povečana proizvodnja drugih, uvoz itd.). V strukturi prodaje na domačem trgu ugotavljamo delež Slovenije v višini 47%, ostalo pa prodamo v druge republike, pri tem je glede na leto 1987 delež prodaje v druge republike upadel za 3%.
Izvozili smo več kot planirali, pri čemer je znatno večji klirinški izvoz zaradi ugodnejših cen. Skupni izvoz je znašal 8,3 mio US$.
Nabava
Globalno gledano smo uspeli nabaviti vse potrebne surovine in sicer v višini 34.6421. Od tega smo nabavili na domačem trgu 18.641 t ali 53%, iz konvertibilnega področja 12.472 t ali 36% in iz klirinškega področja 3.529 t ali 11%.
Kljub temu je v proizvodnji prihajalo do manjših zastojev oziroma do kasnit-ve izdelav zaradi nekompletnega asorti-mana surovin oziroma pomanjkanja določenih surovin v posameznih mesecih.
Iz teh razlogov in še drugih objektivnih in tudi v pretežni meri subjektivnih, so bile povprečne mesečne zaloge vedno previsoke, saj smo v povprečju izdoba-vili skoraj dvomesečne potrebne količine, na drugi strani pa tudi še vedno ugotavljamo prevelike zaloge gotovih izdelkov.
Cenovna politika surovinašev je bilo poglavje zase, tako da nam ni vedno uspelo usklajevanje s cenami naših končnih izdelkov.
V letu 1988 smo uspeli reorganizirati skladiščno poslovanje z oblikovanjem oddelka poslovne logistike.
AGUALES
Zap.	Področje	Realizac.	Plan	Realizac.	lndex	
št.		1987	1988	1988	5:4	5:3
1	2	3	4	5	6	7
1.	Domači trg	25629	25910	24498	95	96
2.	Izvoz	7100	6990	7245	104	102
2.1.	— konvertibila	4590	4790	4240	89	92
2.2.	— kliring	2519	2200	3005	137	120
3.	Maloprodaja	—	—	610	—	—
1—3	Skupaj	32729	32900	32353	98	99
Proizvodnja						
			nadaljnje	drobljenje naročil oziroma		
Proizvodnja je bila pri svojem delu			zmanjševanje količin na delovni nalog,			
usmerjena glede na potrebe kupcev, kar			kar je še posebej izstopalo v obratu 11.			
pomeni, da delamo v glavnem za znane-			Realizacija proizvodnje po obratih je			
ga kupca. To pa je imelo za posledico še			razvidna iz naslednje tabele:			
Realizacija proizvodnje v t (tab		■2)				
Zap.	Obrat	Realizac.	Plan	Realizac.	Index	
št.		1987	1988	1988	5:4	5:3
1	2	3	4	5	6	7
1.	Obrat I.	11282	11139	11181	100	91
2.	Obrat II.	9080	8872	9788	110	108
3.	Obrat III.	2470	2387	2302	96	93
4.	Obrat IV.	9569	9257	8542	92	89
1—4	Skupaj DO	32401	31655	31813	100	98
Kot že omenjeno se je skozi celo leto pojavljal problem pomanjkanja posameznih surovin in iz tega izhajajoči nadaljnji problemi. Velik problem, ki se vedno bolj izrazito pojavlja, je zamenjava ustreznih kadrov, ki odhajajo v glavnem v pokoj, kar je imelo za posledico zmanjšanje števila zaposlenih. Vsled tega in tudi delno neenakomerne proizvodnje je bilo večkrat potrebno prerazporejanje delavcev iz obrata v obrat. Večja motnja v proizvodnji je nastala s požarom v obratu Rakovnik.
Eden ključnih problemov, s katerim se je in se še bo proizvodnja ukvarjala, je problem odpadkov in ekologija kot celota.
Ostala področja
Vsa ostala dejavnost, ki sestavlja celokupni sklep zaokrožene dejavnosti, se je logično in funkcijsko vključevala kot vezni člen za dosego končnega cilja, to je za realizacijo naših proizvodov in ustvarjanje ustreznega dohodka.
Stanje zaposlenih konec leta 1988 je bilo 690 delavcev, povprečna zaposlenost v letu pa je bila 685 delavcev. Med letom se je na novo zaposlilo 43 delavcev, odšlo pa je 46 delavcev.
Na razvojnem področju so končno pridobili ustrezne delovne pogoje in ustrezno opremo, organizirali raziskovalno enoto in se pri svojem delu usmerili v tržno naravnanost.
Ocenjujemo, da so efekti tako številčnega in izobrazbenega potenciala v sektorju premajhni ali pa jih ne znamo prikazati in dati v javnost.
Na področju investicij doživljamo ponovno močan razcvet, saj prevladuje jasno spoznanje, da je potrebno vlagati tudi v dejavnosti izven direktne proizvodnje in v vzdrževanje obstoječih naprav in objektov. Velika angažiranost je bila usmerjena v povezavi s proizvodnjo v reševanje problema odpadkov in ekologijo v celoti.
Na področju poslovne informatike in uvajanja računalniške podpore smo napravili vidnejši korak v ekipiranju kadrovskega potenciala in celotne opreme
Razmišljanje o disciplini v Colorju na rob
Ko smo sedaj sredi februarja že krepko zakorakali v 1989. leto in v raznih poročilih in z različnimi bilancami skušamo prikazati našo (ne)uspešnost, sem v enem takih poročil skušal prikazati tudi podatek, da se je izboljšala tudi delovna disciplina v obratu IV (sinteza + kuhinja), da bi potrdil ali ovrgel (ne)utemeljeno trditev nekaterih sodelavcev, ki trdijo, da je prav tu disciplina naj slabša, češ da ničesar ne ukrenemo za izboljšanje, kar pomeni, da se z obstoječim stanjem strinjamo. Zato sem pač poiskal nekatere podatke in prišel do nekaj zanimivih ugotovitev.
Disciplinska komisija je v prejšnjem letu zaključila 34 disciplinskih postopkov. Od tega jih je bilo 12 izrečenih zoper delavce v obratu IV, 5 jih je bilo iz ostalih proizvodnih obratov, 17 pa iz ostalih sektorjev v Colorju. Če upoštevamo, da je bilo povprečno število zaposlenih lani v Colorju 685, od tega v proizvodnji 235 delavcev in v obratu IV 45 delavcev, ugotovimo, da 6% delavcev iz sinteze „pobere“ 35%, ves ostali Color (640 delavcev) pa le 65% disciplinskih obravnav. Z drugimi besedami povedano, pride vsak delavec v sintezi na disciplinsko komisijo vsaka 4 leta, v »ostalem" Colorju pa vsakih 29 let. Ker se mi tak rezultat ni zdel realen in logičen, sem se hotel pomiriti še z eno anali-
zo, češ, mogoče je bilo lani »hroščevo" leto, kar se tiče disciplinskih obravnav in so zato rezultati tako težko primerljivi.
Poiskal sem torej podatke za prejšnje, to je 1987. leto. Pa sem bil še bolj razočaran in osupel. Od 26 disciplinskih obravnav se jih 22 nanaša na delavce v proizvodnem sektorju in le 4 (štiri) na vse ostale sektorje. Mar je res možno, da v tako številčnih oddelkih kot so skladišča, kontrola, razvoj, vzdrževanje v celem letu ni niti ene kršitve discipline, malomarnega odnosa do dela, primera alkoholizma?
Ob približno istem deležu zaposlenih to pomeni, da vsak sintezar pride na disciplinsko vsaka tri leta in pol, medtem ko en delavec v »ostalem Colorju" pride na vrsto vsakih 113 let! Še za eno leto nazaj pa raje nisem šel več iskat podatkov, ker bi verjetno videl, da so Co-lorjevci tako disciplinirani in zavzeti za delo, da sploh ne rabijo disciplinske komisije. Razlaga za tako različne rezultate, ki se med seboj ne morejo primerjati z indeksi, ampak le s faktorji (3,5 let : 113 let = 1 : 33) je lahko le dvojna.
— ali so delavci v sintezi res tako nedisciplinirani v primeru z ostalimi, da jih obratovodja res mora stalno predajati v obravnavo komisiji. V tem primeru bi moral vodja sektorja v tem obratu
Nadaljevanje z 2. strani
ter uvedbe novih obdelav ter široke in uspešne uvedbe PC v delo po posameznih področjih.
Zap. št.	Elementi	Realizac. 1987
1.	Celotni prihodek	43569
2.	Porabljena sredstva	37437
3.	Dohodek	6132
4.	Del. doh. za dr. DO	28
5.	Čisti dohodek	4179
	— OD	3309
	— Sklad skup. por.	456
	— Rezervni sklad	244
	— Poslovni sklad	12
	— Ostalo	157
6.	Akumulacija	1208
7.	Revalorizacija	7621
Glede na težke in izredno nestabilne pogoje gospodarjenja, ki so bili prisotni skozi celo leto 1988, bi vseeno lahko
ugotovili, da smo v primerjavi z drugimi v panogi in podskupini ter širši družbeni skupnosti relativno dobro poslovali. Kljub vsemu pa nas ravno te razmere silijo, da storimo še "več, da razrešimo še tiste probleme, za katere točno vemo, da še obstojajo. Naš cilj mora biti še več proizvesti, si s tem ustvariti vodilni delež na jugoslovanskem trgu in ustvariti znatno večjo akumulativno sposobnost.
To nam mora biti tudi vodilo pri delu v letu 1989, pri čemer si je vedno znova potrebno osvežiti spomin na sanacijski program iz leta 1986, ki te naloge in še druge lepo in razčlenjeno opredeljuje in je še vedno aktualen.
Dobrih rezultatov si vsi želimo, vendar ne pridejo sami, za dosego ni dovolj le zagnanost oziroma angažiranje posameznika ali sodelovanje na vseh ravneh in odgovoren odnos do dela in do sredstev dela, ki jih pri delu uporabljamo ali pa so skupna družbena last.
že zdavnaj uvesti »izredno obsedeno stanje".
— ali pa so delavci v ostalih oddelkih in sektorjih toliko disciplinirani in zavzeti za delo, da ta poseg ni potreben.
Toda bojim se, da to ni res, ker bi bila ob tolikem številu prizadevnih, discipliniranih in vestnih delavcev, kljub vsem ukrepom in protiukrepom, situacija v podjetju mnogo boljša kot je. Vzrok za take rezultate o zaposlenosti disciplinske komisije z delavci iz ostalih sektorjev je končno verjetno le zlobno in nenapisano pravilo, da se veliki šefi pač ne ukvarjajo z disciplino, kar je znak, da smo pač zadovoljni s stanjem, kakršno je? Verjetno je to res!
Ni bil moj namen, da bi v teh vrsticah kakorkoli kritiziral delo ali ukrepe disciplinskih komisij, ki si ob volitvah v samoupravne organe predajajo nehvaležno delo, saj sem prepričan, da vse prijave korektno obdelajo in izrečejo ustrezne ukrepe. Hotel sem samo prikazati, da je trud posameznika za izboljšanje nekega stanja popolnoma brezploden, če mu sodelavci istočasno ne pomagajo. En človek res ne more divgniti stokilo-gramske skale, posebno če se tisti, ki bi mu morali pomagati, samo s komolci naslanjajo nanjo. Tuši si ne delam utvar, da bi se stvar kar naenkrat obrnila na bolje, upam pa, da se bo mogoče kdo le zamislil in priznal, da tudi on lahko kaj pripomore k izboljšanju stanja, ne pa da si samozadovoljno zapira oči pred problemom.
GJ
Zakaj praznik?
Leta 1910 so se ameriške žene prvič zavzele za svoje pravice in enakopravnost. Za tiste čase nenavaden protest je vzpodbudil Klaro Zetkin, znano politično delavko v Nemčiji, da je na drugi ženski konferenci v Koebenhavnu predlagala 8. marec za mednarodni dan žena.
Kako daleč je že to! Danes se mnogi sprašujejo, kaj pravzaprav še pomeni 8. marec. Mnoge razmišljajo, da je še vedno samo politični, mednarodni dan žena in ne praznik. Predvsem od žena je odvisno, kaj naj jim še pomeni ta dan. Če so do sedaj vse aktivnosti vodile v raznovrstnost pomena praznovanja 8. marca, naj bo v bodoče vodilo združevanja, poenotenja smisla tega dneva.
Takega, kakršen je sedaj, ko si ga vsaka predstavlja po svoje in je zato zbledel, ga lahko tudi ukinejo. Morda bodo šele tedaj spoznale, kot žene leta 1910, da ga resnično potrebujejo.
Mnoge naše žene doživljajo 8. marec kot posmeh svoji usodi, ki je kljub predpisani enakopravnosti še vedno usoda dvojne obremenjenosti, podrejanja in manjše možnosti uveljavitve v družbi.
Je ta praznik res samo priložnost, da si olajšamo vest in zatisnemo oči pred še vedno manjvrednim položajem žena?
mk
Dan žena 1990
Letošnji 8. marec je za nami. Kljub zapletom in negodovanjem, so bile žene, katere so se udeležile kulturnega dogodka v jedilnici v Preski celo zadovoljne.
Da bi se v bodoče izognili zapletom in slabi volji ob tem dnevu, objavljamo anketo z več možnostmi, kako naj bi izgledalo praznovanje dneva žena 1. 1990. V primeru, da vam nobena od ponujenih variant ne ustreza, dopišite svojo željo za ta dan. Zavedamo se, da toliko različnim okusom ne bo možno ustreči, praznovanje v letu 1990 pa bo takšno, za kakršnega se bo odločila večina.
Prosimo, da obkrožite eno od predlaganih variant, oziroma dopišite svojo željo. Izpolnjeno anketo pošljite v roku 10 dni v kadrovsko splošni sektor. Rezultati ankete bodo objavljeni v naslednji številki Colorjevih informacij. Anketa je anonimna.
-X-
1.	Prosto nekaj ur — brez proslave — denar v humanitarne namene
2.	Normalen delovni dan — denar v humanitarne namene
3.	Prosto nekaj ur — kulturna prireditev
4.	Drug način:
Predstavljamo vam	Colorjevci na
PREDSEDNIKA
SINDIKATA
Za predsednika sindikata je bil izvoljen Franci Krelj, ki nam je ob našem obisku hitel pripovedovati:
„Ja, kar dovolj dela imamo. Moram reči, da je v takih časih malo težko biti predsednik, toda s skupnimi močmi bomo sprotno razreševali problematiko. Hja, prvenstvena naloga sindikata je zavzemanje za pravice delavcev, predsednik pa je lahko le prvi med enakimi. V kratkem bomo imeli sejo izvršnega odbora, na kateri se bomo bolj natančno dogovorili za delo v letošnjem letu. Bil sem na seminarju v Radovljici in moram reči, da je bilo govora o tolikem delu, da bi ga lahko opravljal le profesionalno, kar pa že tudi na glas razmišljajo v sindikalnih vodstvih."
PREDSEDNICO DELAVSKEGA SVETA
Nataša Barle, dipl. inž. kem. tehnologije — vodja razvojnega oddelka, je bila na 1. seji delavskega sveta izvoljena za predsednico, zato smo jo zaprosili za kratko izjavo:
„Prvo sejo v novem sestavu smo že imeli in veseli me, da je taka, da omogoča dobro delo. Morda bi veljalo v začetku opozoriti na to, da bi se delegati še bolj povezali z ljudmi, ki so jih izvolili in da bi res zares odločali s polno odgovornostjo. To ponekod sicer že obstoja, dejansko pa bi to morali sprovesti v vseh okoljih. Gradivo o bistvenih točkah, ki zadevajo delo v naši delovni organizaciji, mora biti pravočasno pripravljeno, da se bodo ljudje lahko pomenili med seboj. Omeniti velja tudi delegatska vprašanja ali pa problematiko določenih okolij, o katerih lahko spregovorimo na delavskem svetu. Moram priznati, da so gradiva bila že doslej dobro pripravljena in razlage s strani strokovnih služb dovolj korektne. Prepričana sem, da če se bomo vsi potrudili, bomo lahko dejansko delali v dobro kolektiva."
Nov sodelavec
MARJAN GULIČ, vodja
nabavnega oddelka
S 4. januarjem letošnjega leta je prevzel delovno mesto nabavnega oddelka Marjan Gulič, dipl. oec., ki je prišel iz ljubljanske Avtomontaže.
„Za Color sem se odločil zaradi bližine delovnega mesta, saj živim že sedem let v Medvodah, malo pa tudi zaradi težav v prejšnji delovni organizaciji. Počasi se seznanjam s sodelavci, pa tudi s povsem novimi artikli, ki jih uporabljamo v Colorjevi proizvodnji. Trudim se ustvariti optimalne zaloge za proizvodnjo, lahko rečem, da se cca 90% surovin dobi na domačem tržišču, sicer pa smo v tesno povezavi z uvoznim oddelkom, ne nazadnje pa tudi z računovodstvom. Trudimo se...“
krvodajalski
akciji
Če si pripravnik v Colorju (najbrž se strinjate, kolegi pripravniki), se vsak dan srečuješ z novimi stvarmi, o katerih se ti kot študentu, navajenemu na bolj ali manj akademske diskusije in vse kar spada k njim, ni niti sanjalo. In tako sem se odločila, da bo med mnogimi stvarmi, ki jih v Colorju delam prvič, tudi udeležba na krvodajalski akciji.
Začetek je bil zabaven. Predstavljajte si ogromen Integralov avtobus, v katerem se trije Colorjevci kot lordi socialističnega kova (žal le začasni) peljejo v Ljubljano na krvodajalsko akcijo. No, eden od teh treh Colorjevcev zagleda na avtobusni postaji mestnega prometa četrtega Colorjevca in ko se le-ta vkrca, ga vprašam, če je bil presenečen, ko je izven voznega reda posebej zanj ustavil skoraj prazen Integralov avtobus. „V Colorju je mogoče čisto vse," mi stoično odvrne. In jaz mu verjamem.
Po prej predstavljeni udobni vožnji mi hodi kar malce narobe, da se moram izkrcati že v Ljubljani. Na kraju dogajanja se srečamo še z ostalimi Colorjevci, ki so sklenili žrtvovati nekaj svoje krvi za obči blagor. „Obči blagor" je seveda zelo patetičen in zelo nepriljubljen izraz, ampak bo že držalo, da si ga moraš v tej ali oni obliki večkrat priklicati v zavest, ko dolge ure čakaš v vrsti, sicer ti utegne zaloga potrpežljivosti uiti v neznane daljave.
Med čakanjem sem seveda imela čas in priložnost ugotoviti, da Colorjeve ženske najbrž niso ravno navdušene za to vrsto humanih dejanj, saj so bili okrog mene sami fantje. To zadnje seveda zame sploh ni bilo tako zelo slabo, zlasti še, ker so se nekateri od njih tik pred zdajci odločili, povedati mi par spodbudnih besed, ko so opazili, da postaja bela niansa na mojem obrazu malo bolj poudarjena. Saj veste, nekateri Colorjevci so strokovnjaki za barve. So pa tudi, kot se temu reče — „fejst fantje".
Ko smo se potem končno le uspeli znebiti nekaj decilitrov krvi, smo bili kar nekam olajšani — iz različnih vzrokov. Kako se krvodajalske akcije zaključujejo, gotovo veste. In če ne, imam predlog — poskusite drugo leto.
M.G.
Pilotna
lakirnica
Z razvojem tehnologije površinske zaščite, ki se vse bolj odmika od klasične, desetletja veljavne, se veča naš razkorak med možnostmi in željami. Željami v smislu — nov izdelek ali sistem preskusiti v razmerah, ki čim bolj ustrezajo dejanskemu stanju v praksi, razmeram v lakirnicah naših kupcev. Naše možnosti so danes kaj klavrne, saj premoremo lakirno kabino, ki bi jo ustrezneje imenovali sesalec za prah. Med aplikativnimi napravami bi lahko našteli še pokvarjen airless, dotrajano poli-valko, valjčno nanašalko in nekaj hand coaterjev oz. slojnikov.
Tako te upravičeno zaboli glava že ob sami misli ali naročilu za izdelavo eksponata za sejem ali predstavitev sistema kupcem. Vsekakor ni bil osamljen primer štirikratnega lakiranja (beri tudi trikratnega pranja) katričinega blatnika v nebesno modrem metalizeju.
Ideja o pilotni lakirnici v naši tovarni ni nova. Že nekaj let razvojniki iščemo ustrezno lokacijo, obliko, in ne nazadnje, dodatne sponzorje za tako investicijo.
S pogojno registracijo samostojne raziskovalne enote ter pristopom še nekaj zainteresiranih podjetij je konec lanskega leta začela zadeva dobivati realne oblike. Povezali smo se z biološko fakulteto, oddelkom za lesarstvo, posebno raziskovalno skupnostjo, ljubljanskim ŠOPOM in MEBLOM iz Nove Gorice.
Inženirski biro SOP je v februarju izdelal idejni načrt pilotne lakirnice, za katero bomo rekonstruirali objekt na lokaciji Medvod, kjer se trenutno nahajajo mizarska in elektro delavnica, pilotka za kuhanje smol, pralnica embalaže i skladišče disperzij.
Objekt s svojimi dimenzijami popolnoma ustreza namenu. Lakirnico bosta sestavljali dve ločeni aplikativni progi. Zaprta kabina s kontroliranim inputom bo omogočala obdelovanje kosovnih elementov (kovine, plastike, lesa) z brizganjem (klasično, airless, elektrostati-ka, robot) ali potapljanjem oz. uma-kanjem. Kabini bodo sledile tri komore (umirjevalna, nizko in visokotempera-turna) z variabilnim režimom sušenja. Transport vozička bo verižni z možnostjo spreminjanja hitrosti in s tem zadrževalnega časa v posameznih conah.
Druga linija bo prirejena za ploskovne elemente, bolj pisana na kožo potrebam pohištvene industrije. Valjčni transport bo povezoval aplikativne naprave
ter sušilni kanal med seboj v dokaj variabilno celoto. Možnost valjčnega nanosa in polivanja bo kombinirana s klasičnim forsiranim sušenjem v tricon-skem kanalu ter utrjevanje z nizko in visokotlačnim UV utrjevanjem za transparentne in pigmentirane UV premaze.
V sklopu lakirnice bo tudi ročna delavnica z brusilnico, toplotna in kom-presorska postaja, skladišče in pisarna
Letovati bo mogoče v naslednjih krajih:
—	počitniške prikolice autokamp Straško — Novalja autokamp Lanterna Poreč autokamp Sirena — Novigrad FKK Buncu Lula — Stara Baška autokamp Krk (še ni točno lociran) autokamp Terme Čatež
—	objekti:
počitniški dom Crikvenica počitniške hišice Pelegrin počitniška stanov. Cres počitniška stanov. Novalja — Pag apartma Atomska vas počitniški kontejner Terme Čatež
za sprejem gostov.
Prednosti take investicije je težko ovrednotiti s konkretnimi številkami, pomeni pa prihranek časa, zmanjšanje rizika, ki se sedaj javlja ob vsakem prenosu laboratorisjih izkušenj in znanja na velike sisteme naših kupcev, ne nazadnje omogoča globje spoznanje naših izdelkov, njihove aplikativnosti, in s tem tudi uspešnejše nastopanje na trgu.
ef
(8 prikolic), (4 prikolice), (4 prikolice), (1 prikolica), (1 prikolica) (1 prikolica).
(4 stanovanja), (4 stanovanja) (3 stanovanja), (2 stanovanji), (1 stanovanje), (2 kontejnerja).
Izmene za letovanje na Pagu in Cresu bodo v terminih od 3. do 13., od 13. do 23. in od 23. do 3. v naslednjem mesecu, v vseh ostalih enotah pa od L do 1 L, od 11. do 21. in od 21. do 31. v mesecu.
Zaradi lažjega razporejanja navedite vsaj dva termina, če pa lahko letujete samo v določenem terminu zaradi kolektivnega dopusta zakonca ali drugih obveznosti, pa dostavite ustrezno potrdilo obenem s prijavo za letovanje.
Rok za prijavo: 15. april.
Prijave pošljite v kadrovsko-splošni sektor tov. Urški Jenko.
Razpored letovanj bo narejen do 30. 4. 1989. Plačilo za letovanje bo mogoče vplačati v treh mesečnih obrokih ali v enkratnem znesku na blagajni pred letovanjem. Odbor za družbeni standard se je zaradi manipuliranja s številom oseb odločil za „pavšal“ tudi pri zidanih objektih. Edina izjema — plačevanje po osebah, ostane za počitniški dom na Voglu.
Cena za letovanje v počitniških prikolicah znaša 60.000 din na dan, v zidanih objektih in kontejnerjih pa 90.000 din na dan. V ceno ni vključena turistična taksa, ki se plača posebej.
Cene veljajo za domače goste, ki so:
delavec, zakonec delavca, nepreskrbljeni otroci, pastorki in posvojenci ter colorjevi upokojenci.
Cena za druge goste (tuje) znaša za prikolico 140.000 din, za zidane objekte pa 215.000 din na dan.
I.K.
Prijave za letovanje
Odbor za družbeni standard je na seji dne 4. 3. 1989 sprejel sklep o objavi razpisa za letovanje v počitniških domovih in prikolicah DO „Color“.
Košarkarji Medvod — odlično!
-K-- Podpisani	PRIJAVNICA	se prijavljam za letovanje
V	ali v	, v času
od	do	. oziroma od	do
Člani družine, ki bodo letovali z menoj: (navedite starost otrok)		
Ime in priimek		Starost
V terminu zaradi nemotenega poteka dela ne moremo letovati z naslednjimi sodelavci:
V	letu 1987 SEM — NISEM letoval v Colorjevih počitniških enotah (ustrezno obkrožite).
Če ste letovali, navedite:
V	katerem kraju___________________v času od____________________do___________________
Datum	Podpis
Opombe: _____________________________________________________
Pomanjkanje denarja občutijo tudi številni športni kolektivi, zato se vse pogosteje pojavljajo ob imenih klubov še njihovi sponzorji, ki tako izkoristijo dana sredstva v reklamne namene. Ena takih ekip so tudi košarkarji medvoškega Partizana, ki so si z dobro igro priigrali nastopanje v 1. slovenski košarkarski ligi in oblekli majice z napisom Color...
Čeprav novinci v elitni druščini, niso spoštovali nasprotnikov in kaj kmalu so si zagotovili obstanek v ligi in ob koncu za las zgrešili plasman v play off. Doseženo peto mesto pa je lepa nagrada za trud in prizadevanje tega mladega kolektiva, ki ima v povprečju le 23 let. Pod strokovnim vodstvom Toneta Bohinca so igrali Samir Medjedovič, Tomaž Ber-not, Nardin Medjedovič, Franci Medved, Boris Medica, Darko Vojanič, Evgen Sešek, Armin Alibegovič, Tomaž Umek, Aleš Ivanuša, Dare Ficko, Dušan Mitič, Sašo Kalan, Peter Adamič, Primož Svoljšak in Jože Omerzu. Med najboljšimi strelci lige je bil Dušan Mitič s 520 doseženimi koši, zapišimo pa še, da ti fantje merijo 192 cm povprečno v višino.
Omeniti velja, da so s pripravami na novo sezono že pričeli, ter so si zastavili nekoliko višje cilje, katere pa bodo ob trdem delu dosegli tudi ob naši pomoči.
Foto: Miha Fock
Nova oblika kovanca proti drsenju dinarja
Darilo mladim
Kratke novice
MLEKO
V	bodoče bo razdeljevanje mleka potekalo malo drugače. Zaradi vse pogostejših zahtev po dodatnih količinah mleka in nenamenskem koriščenju le-te-ga, se je kolegij na predlog službe varstva pri delu odločil za drugačen način. Mleko bo v posodah dostavljeno na nekaj mest v tovarni, kjer si bodo delavci sami postregli z njim. Tu pa bodo dobili tudi kruh. V ta namen se bodo nabavile tudi posebne posodice, ki jih bo dobil vsak, ki je upravičen do mleka. Zaenkrat bo mleko še hladno, ko pa bo urejena nova kuhinja v Medvodah, bo mleko segreto.
Na tak način bomo rešili tudi nepotrebno jutranje tekanje za mlekom in kruhom po tovarni.
O pričetku boste pravočasno obveščeni.
SPREJEM
PRAVILNIKOV
DS DO je na svoji seji dne 27. 2. sprejel nov pravilnik o delovnih razmerjih, prav tako pa tudi pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Ker v teh primerih velja pravilo, da nepoznavanje škodi, vam predlagamo, da si spremembe ogledate.
Čistopisi bodo že kmalu na razpolago pri vseh evidentičarkah.
ATOMSKA VAS
Po sovlaganju v naselje »Atomska vas“ v Atomskih toplicah, za kar imamo zakupljen en apartma, smo se odločili še za sofinanciranje velikega bazenskega kompleksa v tej vasi. Na ta način smo si za dobo 30 let zagotovili polovične cene kart v bazenskem kompleksu (bazen, savne, solariji, trim kabineti itd.). Danes bi celodnevna karta stala 20.000 din — za nas pa 10.000 din.
ODVETNIK V MEDVODAH
V	aprilu bo v Medvodah odprl svojo odvetniško pisarno odvetnik Ladislav Hafner iz Škofje Loke. Posloval bo v pritličnih prostorih KZ Medvode, Cesta ob Sori 11, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure, v sredah in petkih pa tudi od 16. do 18. ure.
Vse, ki rabite tovrstno pomoč, vljudno vabi.
Še telefon: 613—300.	, ,
Vsakdo izmed nas z vsakim novim prihajajočim dnem vedno bolj občuti, dojema in sprejema vpliv sodobne informatike. Računalniki in sodobna programska orodja postajajo ob smotrno in ciljno naravnani uporabi osnova napredka.
Ko v naši DO v zadnjem obdobju pospešeno vlagamo v opremo in informacijsko tehnologijo, se zavedamo, da so ključ uspeha ustrezno usposobljeni kadri, njihovo znanje, ustvarjalnost in izkušnje. Pridobivanje osnovnih znanj s področja informatike in računalništva
Nad vasjo Vaše pri Medvodah je že dolgo znana jama, ki se imenuje Babja jama. Starejši ljudje vedo povedati, da prideš skozi to jamo do vasi Rakovnik, ki je oddaljena dober kilometer od vhoda v brezno.
Medvoški jamarji raziskujemo to jamo že od svojega obstoja, torej skoraj 15 let. Do sedaj je bila njena odkrita in raziskana dolžina 364 m. V oddaljenosti približno 300 m od jame smo že več zim opazovali izvir toplega zraka. Posledica je bilo hitro topljenje snega in neverjetno kmalu so že zacveteli zvončki. Ni nam dalo miru in smo začeli kopati. Napravili smo odprtino in pokazala se je jama, v katero smo se spustili brez večjih težav 30 m, nato pa se je nadaljevala z ozkim rovom. V naslednji akciji smo ta rov malo razširili in Marko — specialist s svojimi 40 kg seje z vso raziskovalno vnemo podal naprej in presenečeno ugotovil, da je na koncu Babje jame.
se vse bolj začenja že v osnovni šoli. Z namenom, da bi tudi našim najmlajšim v OŠ Smlednik zagotovili te možnosti, smo jim 1. 3. 1989 podarili osebni računalnik. Darila so bili v OŠ izredno veseli in bodo v najkrajšem času pričeli z delom računalniškega krožka. Pri tem smo jim zagotovili tudi ustrezno strokovno pomoč in upravičeno lahko pričakujemo, da bo ustvarjalni nemir naših najmlajših kmalu pričel rojevati prve sadove.
Ciril Burgar
Našel je svoj podpis, ki ga je pred pari-mi dnevi pustil v ilovici.
Srečni in obenem razočarani smo zapustili to jamo, ker ima lepe, izredno svetle in čiste kapnike in dva težka prehoda (ozek rov in 5 m sifon).
Za novoodkriti del jame predlagam ime Ferlinov rov, po lani umrlem dolgoletnem zaslužnem medvoškem jamarju Jožu Ferlinu.
Pavle Jerina
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Odkrita skrivnost