Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino večino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
i
Lisi stovenskih delavcev v Ameriki,

■A HWmjLt VIC KOT
*A DAN DOBIVATI
' C"GLAS NARODA-
PO POŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (imaii mM. mM) to
Citajte, kar Vas Mimf fl , h
2
Telephone: CHclsea 3-1242	m Btwi CUm Mailer Se»l—ihrr 25th, 1»40 »t the Post Office at New York, N. 1.. under Act ot Centre* ef March Srd. 1871.		
No. 193 — Stev. 193	NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 2, 1941 —ČETRTEK, 2. OKTOBRA, 1941	Volume XLIX.	— Letnik XLIX-
NEMŠKO DIVJANJE V ZASEDENIH DEŽELAH
30,000 UAW delavcev počiva
Zastoj v Briggs, Dodge in Plymouth tovarni. Ladjedelnica na Long Islandu zopet obratuje. StaVke v drugih vojnih industrijah.
V Srbiji Nemci streljajo in obešajo "komuniste"
V Velikem Bečkereku v Ba-' natu je bilo izdano dolgo uradno poročilo, ki opisni je komu- j nistično delovanje v onem kraju. Poročilo pravi, da so oblasti že prej izdale na kctoiuni-ste poziv, da se vrnejo na svoje domove in da izroče orožje, ki ga imajo v svoji posesti. Toda komunisti, — pravi poročilo, — se -niso zmenili za poziv ter so nadaljevali svoje uničevalno delo ? tem, da so skpšali vprizoriti več umorov in druge" zločine.
Nadalje pravi poročilo, da so komunisti med Mokrinom in Veliko Kikindo nameravali raz dejati železniško progo. V Motrin u so razstrelili hišo ne*kega Srba. V Tordi so prerezali telefonske žice. Organizirali so tolpo, ki je imela nalogo pomoriti nemške uradnike, toda policija je zaroto že pravočasno, zasledila in zločince prijela. — SM-nogi pa so zaposleni v komn-nistieni propagandi.
Za vse te rtaatete zločine je bilo mnogo ljudL obsojenih na «nrt in so bili tudi usmrčeni. Seznam navaja 30 imen, toda poročilo pravi, da se delovanje komunistov nrfvzlic temu nadaljuje. Najprej so nameravali razdejati železniško progo med Velikim Beekerekom in Pančevem. V povračilo za to dejanje je bilo vstreljenih 12 komunistov in njihova trupla so visela 24 ur na glavnem trgu v Velikem Bečkereku.
Da se prepreči v»ak poskus sabotaže na železniških progah, morajo prebivalci ne glede na starost ali narodno.^, postaviti straže ob progi na razdaljo 15 metrov.
To sitraižo bodo morali nadaljevati do 11. oktobra. Ako pa se bodo čini sabotaže nadaljevali, bo obešenih 38 o^eflb, ki so fealci v zaporih v Velikem Bečkereku.
CE5KI MINISTR. PREDSEDNIK
Včeraj so pred puškami v nemškem protektoratu na C'eš-kenr"in Moravskem padli ministrski predsednik general Alojzij Elias, dva vpokojena generala in neznano število drugih Cehov. V štirih dneh je bilo na Češkem in Moi<avskem vstreljenih 126 Čehov.
Nemška tajna policija Gestapo je izpraševala še nadaljnih 265 Čehov, ki so obdolženi izdajstva, sabotaže v industrij ih in nameravanega strmoglav-ljena protektorata. Nemška časnikarska agentura DNB. pravi, da je general Elias v Pragi priznal svojo krivdo, pre-dno je bil odpeljan na morišče.
Odkar je nadomestni poveljnik Gestaipa, • 37 let stari Reinbard Hevdrich, prišel v fp^go, da prevzame upravo protektorata in so *>e pričele a-retacije, smrtne obsodbe in n-smrčenja, je bilo oproščenih samo pet Čehov. Adolf Hitler
VSTREJLEN
j je Heydrichu tudi podelil naslov generala v varnostni po-
Odkfar so Nemci naznanili, da so zadušili zaroto, ki je imela namen strmoglaviti nemško vlado v protektoratu, je bilo vstreljenih pet čeških generalov. Imeni dveh vpokojenih vstreljenih generalov sta Don-cal in Sva tek, oba iz Prag-?. Obdolžba proti njima je bila: priprava za veleizdajo i> industrijska sabotaža in posest prepovedanega orožja.
"MOČNA MORNARICA — JAMČINA VARNOSTI" . . . Mornariški gradbeni program se razvija natančno po načrtih. — Marsikaj je bilo več doseženega kot se je prvotno pričakovalo.
VSTAJA na GRŠKEM
Iz zanesljivih virov prihaja ^porčilo, da so se v pondeljek v [okolici Drame, severozapadno .od Soluna, z orožjem dvignili Grki, toda so bili premagani v I torek popoldne. Železniška proga med Sohniom in Sofijo ni , bila pretrgana, kar pomeni, da so razmere zopet normalne.
ITALUA NE MORE VSTRECl NEMŠKIM ZAHTEVAM
.Mussolini je v sporazumu s. svojim generalnim štabom naznanil Hitlerju, da Italija nikakor ne moire na rusko fronto poslati svojih 10 divizij, katere je Hitler zahteval, ter ne več kot tri. Mussolini se izgovarja, da ne more pogrešati svojih vojakov, kajti v Libiji sedaj ponehuje deževnn doba in An-'Ieši bodo zopet pričeli s svojo ofenzivo.
V notranjosti Italije se tudi vedno bolj kaže veliko nezadovoljstvo vsi od naraščanja cen živil in zlasti sedaj, ko se bliža zima. Italjani se tudi zelo boje angleških zračnih napadov. Ravno zadnje d-ni sv> angleški aeroptani napadli razna mesta v s-everni Italiji in Siciliji in to je prebivalce zelo zbegalo.
Med Italjani vlada tudi veliko ogorčenje, ker v bolnišnice v južni Italiji vedno prihaja mnogo nemških vojakov, ki so oslepeli v hudi vročini v afriških puteavah.
Nek dober poznavalec polo žaja v Italiji je rekel: "Italija je na robu prepada. Do sedaj so jo držale pokonci samo še nemške zmage. Ako sedaj Angleži napadejo v Afriki, je konec Ibaljanov, zlasti še, ako bodo angleški aeroplani bombardirali italjanske kraje.
Po celi Italiji tudi gre že od ust do ust izrekr "Ako Anglija zmaga v tej vojni, tedaj je italjansko cesarstvo izgubljeno; ako pa Nemčija zmaga, bo 1 talija iagubila svojo svobodo."
V Portsmouth je govoril mornariški tajnik Knox ter rekel med drugim:
— Če Amerikancem še zdaj ni jasna potreba mogočne mornarice, moram pač reči, da so bolj nespametni kot sem domneval. Edinole močna mornarica zamore za jamčit i ameriškemu narodu potrebno varnost.
'Mornariški tajnik je bil nekaj dni na Bermudi ter si je na povratku ogledal mornariško postajo v Norfolku.
Umevno je, da so ga takoj obdali časnikarji, katerim je začel razprediti hvo^e nazore.
Xa vpraša nje nekega 'poročevalca, Če se bo Amerika vmešala v vojno, je odgovoril: — Če bo šla Amerika v vojno ali ne, ni odvisno od nas, pač pa
Dr. Benešev poziv na češki inarod
Češka vlada v izgnanstvu je po radio poslala v domovino poziv, da naj ne vprizarjajo demonstracij, ker bouo sicer izpostavljeni strahovitemu maščevanju od strani brezsrčnih morilcev, ki se ne strašijo ničesar.
Po radio sta govorila predsednik dr. Beneš in vnanji minister Jan Masarvk.
"Bodite previdni in mirni," je rekel dr. "Beneš. "Nikar se ne pustite kamorkoli zapeljati. Ob pravem času bo iprršlo popolno povračilo, ki bo strašno.
Masarvk je rekel, da je prišel Reinbard Heydrich na Češko, da zlomi Čehom njihovega duha in jih prestraši.
"Nikar pa se ne pustite zapeljati v dejanja, na katera čakajo njegove krvave roke. Mirno opravljate svoje (posle. Heydriehu ne nudite priložnosti. Kato nobenih .stavk, nobenih prertagljenih demonstracij."
>u drugili. Sama ne stremi po vojni, toda če jo bodo k temu prisilili, ibo druga stvar.
Na vprašanje, če bo ameriška mornarica oborožila trgov •ke ladje, Knox ni hotel odgovoriti.
Zelo ga je veslilo, ker tako dolbro napreduje gradnja ameriških oporišč v Karibskem morju in na Bermudi. — Naš program se vrši povsem po načrtih. V marsikaterem oziru smo dosegli več kot smo prvotno nameravali doseči.
Knox si je ogledal gradnjo suhega doka, ki bo veljal dvanajst milijonv dolarjev ter dela pri 35,000 tonski bojni ladji "Ahfbami", ki bo splovljena meseca februarja.
Letalske nesreče
Prejšnji teden je treščilo pri Vale v British Columbia ob skalovje Setter Mountain kanadsko vojaško letalo. Na njem >*o bili trije letalci, ki so* se smrtno ponesrečili.
20. septembra je odletel z Nove Fundlandije proti Angliji velik kanadski bombnik, o ka terem pa še dosedaj ni nobenega sledu. Na njem je bilo pet mož posadke.
Nedvomno je v megli izgubil smer ter padel v morje.
V torek je moralo ostati doma trideset tisoč avtnih delavcev, ker zaradi razmeroma majhnega števila stavkarjev niso mogli obratovati Briggs, Dodge in Plymouth tovarne v Detroitu.
Vsaka omenjenih tovarn ima zaposlenih približno po deset tisoč mož. Briggsovi uradniki pravijo, da gre v tem slučaju za divjo stavko, ki je že 15. v teku zadnjih 60 dni.
Melvin Bishop, okrajni ravnatelj United Automobile Workers (CIO), je izjavil, da so delavci zastavkali »brez dovoljenja unije. Zahtevajo nekakšno spremembo v določbah glede starostnih pravic.
Dodge tovarna je odpustila v ponedeljek zaradi omejit e v produkcijskega programa sto delavcev. V protest proti temu jih je tristo zaatavkalo.
Stavka v ladjedelnici Green-port Basin and Construction Company v Greenport, L. I., je bila že vs*af začasno končana, kajti obe stranki sta se zadovoljili s posredovanjem obrambne posredovalne oblasti.
Stavko je proglahil\ OIO u-nija, zahtevajoč, da mora biti nemudoma razpuščena Greenport Employees Association, češ, da je to kompanijsfca organizacija. DružJba ima precej naroČil *za ameriško mornarico.
Zvezni urad za ladjedelnice in doke, je dovolil, naj bo 600 tesarjem, zaposlenim pri o-brambnih projektih v okolici Key West, Fla., zvišana plača za 12 in pol centa na uro. Dosedaj so dobivali dola-r na uro. Stavk&Ii so osem dni.
Vsled stavke v Aleo Chemical tovarni, ki je last American Cvanamid Company v Bound Brook, N. J., ter v tovarnah Air Associates, Inc., v Bendix, N. J., počiva 4800 delavcev.
Delavci pri Alco, ki člVini Ameriške Delavske federacije, zahtevajo na uro deset centov priboljška.
Po zatrdilu družbi nega uradnika R. M. Taylor j a je pa dal stavki povod spor med unijo Delavske federacije in CIO u-nijo. Obe trdita, da imata med delavci večino. Urad za delavske odnošaje bo najbrž moral razpisati volitve.
V	Pittsburghu so 2apretili s stavko uslužbenci osmih velikih hotelov, člani Ameriške delavske federacije. Zahtevajo 15 do 20 odstotno povišanje plače.
V	Bayonne, N. J., je zastav-kaTo pri "Maiden Form Brasier Company 1300 členov International Ladies "Garment Workers nnije.
ANGLEŽINJE POMAGAJO {RIBIČEM
Mlada 'zakonca
Detroitske oblasti se bavijo s precej neobičajnim slučajem. 14-letna Dorothy Hilliker se je poročila s 15-letniin Fredijem Hanckockoin. Seznanila in zaljubila sta se v šoli. Dekle je povedala svojim starišem, da je noseča. Oče in mfati sta ji sveto vala, naj gre s fantom v Bryan, Ohio, kjer naj se poroči ž njim. Pri nabavi potrebnih dokumentov naj zatajita svojo pravo starost. Odpeljala sta se in se vrnila kot mož in žena. Mlado ženo bo preiskal zdravnik ter skušal ugotoviti resnič-noc?t njene trditve. Oče in mati se bosfia/morala zagovarjati pred sodiščem, ker sta s svojim nasvetom pomagala mladoletnikoma zagrešiti nepostavno dejanje.
'Mlada zakoncia sta za svoja mlada leta izredno dobro razvita. Človek bi jim prisodil že vsaj 18 let.
Dekleta in starejše žene pomagajo angleškim ribičem vleči v jete ribe z kadij na suho.
Neroclno za v ckesa
V Jersey City, N. J., je moral pred prometno sodišče 25 -letni John Potente, ker je par-k»al evoj avtomobile ua prepovedanem mestu.
*Fant se je izgovarjal, da mu j je ob desetih zvečer ^manjkalo Igazolina, in ker so ponoči vse
NI -ČUDA, CE <GA JE BOLEL ŽELODEC
V North Hudson Hospital v Weehawken, N. J., je prišel v ponedeljek srednjeletni moški in rekel: — Ne vem, kaj je z menoj. Sempatain začutim v želodcu precej hude 'bolečine.
Zdravniki so mu fotografirali želodec z X-žarki ter vsi začudeni opazovali fotografijo: žebelj poleg žeblja; nekateri dolgi cel inč, nekateri malo krajši.
Moža so položili na operacijsko mizo in mu odprli želodec. Najprej so s kleščami pobirali žeblje iz njega, pa je šlo prepočasi. Vizeli so močan magnet in mu očistili želodec neprimerne navlake.
Prešteli so žeblje. Bilo jih je 410.
Ko se je bolnik zavedel, je povedal, da je po poklicu polagalec linojeja. Pri delu ima navado celo pest žebljev vtakniti v usta, da mu gre pribijanje hitreje rzpod rok.
— Moigoče, — je dostavil, — mi je sempatam kakšen zašel v požiralnik, toda jaz nisem oib^ čutil. Da tbi jih 410 pogoltnil, se mi -niti sanjalo ni. Bolečin nisem čutil posebnih, le včasi mfcae nekoliko zavilo v želodcu pa w?m si mislil, bodo v (bolnišnici že vedeli, kaj je z menoj. In zato sem prišel.
Zdravniki upajo, da bo okleval. Vodstvo bolnišnice ni izdalo njegovega imena.
gazolinske postaje postavno za prter ni mogel ne nazaj ne tfa-P.rej.
— Plačali boste dolar kazni, —je razsodil sodnik MoGovern, 4—račun pa pošljite oljnemu administratorju Iokesu.
HURIKAN V ZAPAD-NEM ONTARIJU
Pred par dnevi je. divjal po zapdnem delu province Ontario strahovit orkan ter puščal za seboj razoranost in opustošenje.
V Toronto je neki krovec popravljal streho, s katere ga je veter odnesel ter v precejšnji razdalji treščil na tla. Bil je na mestu mrtev.
Tri dni po viharju še niJbila znana usoda posadke petih ribiških čolnov na jezeru Ontario. Mogoče je ribičem uspelo pristati v kfakšni divjini, od koder je dolga pot do človeških bivališč.
Takoj so bila oddanti svarila pred viharjem, o katerem pravijo stari mornarji, da že vej let ne pomnijo hujšega.
Čuvaj svetilnika na East Gap pri Torontu, je rekel, da na jezeru Ontario ni še nikdar prej videl tak® visokih valov. Nekajkrati je valovje pljuskni-lo preko svetilnika, ki je nad petdeset čevljev visok.
Po mnogih krajih sta bili razdejani brzojavna in telefonska zveaa. Veter je podira! hiše in ruval drevesa, ki so v mnogo slučajih padla preko ceste ter onemogočila avtni promet.
Sama sreči, da je večina poljskih pridelkov -že pod streho, toda poznim pridelkom jo vihar povzročil občutno škodo.
Dež je škodoval krompirju.
Iz New Liske*arda, Ont., poročajo, da se bo letos farmer-jem v takoim^novanem "clay belt'* krompir zelo slabo ob-nesel. Vzrok tega je deževje. Ponekod krompir v ilovnati zemlji že gnije ali so pa komaj tri krompirji na kupu.
Krompirju v pščeit* "«-mJji deževje ni toliko Škodovalo.
»

Lepa knjiga J» kulturna ponhmkm; ©dprimo Ji vrata * naie domove odprimo ji ure« . . ..(Finžgar)	'	' ^ ~
« KUH ARSK A4CN JIGA
Z i i; t DED —
2 y ^	Je ZEMLJO otrebil, ioral
l^r J[ R J[	^ PowJal in gledal bujno njeno
Spisal IVAN MATIČIČ - S LN	----
je zoroi t«e4 teikim klasjem
—	iVv.Ti	i ■ i
VHtti
WJC JMtl ineau MMML i
-'^.^-Uw . SI M^^i ■, •
13 POGLAW ~ 41f STRANI V PLATfl£ VEZANO "
i fUr foMrtftv. £h»Minjj j Cena 0 ^P^^ožtnina plačana -
,	r > Vn" ISušT*?-'* *$'■ \ | .j
Avtor ku£ig» tftf .IVANMATKSiO, j je spisal-flfOogjBo itfind'VajJgo & NA t RJAVIH POLJANAH
KNJIGARNA'	I
"Glas Narodi'
m* %ORh. H si. M« WEST IStfc STOIET fc	* NEW HMBrft-^0
Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst
rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstva do danafinjega dne. Knjiga je verno zrcalo našega iivljenja in trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nade sgodovinako delo.
in iiita
Tfc^gmji.	one/gfr >k
^tf^^-^^se iiučejo v njem čimbolj ttvežbati
216 West X$th Street
-GLAS NARODA'
I
(VOICE OF THE FEOFU)
Owned and Pnbliabed by Blaveaie PoMlshlnc Company, (A Corporation). Frank flakier, President; T. Lnpsha, Bee. — Place of bnainooi of the
-----tton and addreMoe ot above officers: 218 WB8T 18th BT&JUT,
NEW YORK, N. X.
48th Year
■Olas Naroda" la issued every day except Saturday*, Bundayi * and HoIMara -	i A- H I
Subscription * early 96.—. Advertisement on Aframnt
ealo leto velja liat sa Ameriko In Kanado 96.— ; u pol ieta 98,—; ■a Aotrt leta 81 JO. — 2a New York aa celo leto 87.—: aa pol leta 88X0. Za inoaematvo aa celo leto 87.—; sa pol leta 83m •
"Olaa Naroda" lahaja vsaki dan lavzemfil sobot, nedelj ln praanlkov.
"GLA8 NARODA." 818 WEST 1Mb STREET, NEW XOBX. K I.
i: CHalsoa 8—1242
KORAK ZA KORAKOM
V	južnoameriški republiki Uruguay >o luni izsledili zaroto nemških -agentov, čijih namen je bil strmoglaviti vlado.
Meseca julija so prišli na .sleil sličnim poskusom v Boliviji, prejšnji teden pa v Argentini.
Zgodilo se je pa še nekaj značilnega, toda za Južno Ameriko nič nenavadnega. Eepulblika Peru je najpudla repulbli-ko Ecuador. Vse kaže, da je bil ta napad posledica nacijake agitacije, ki je imela svoj izvor v republiki Chile.
Vladna policija vseh južnoameriških republik preiskuje poročila o zarotah. Vladni agentje so izsledili več tajnih radio postaj ter večje množine v swiko vratnega orožja.
Propaganda proti Združ. državam z vsakim dnem narašča. Tudi ta propaganda je delo Hitlerjevih plučancev.
Dasi ima Nemčija dosti opravka s podjarmljenimi evropskimi deželami, povrh vsega pa še z vojno v Rusi ji, najde' še vedno dovolj časa, prilik in sredstev za uganjati je propa-gande v Južni Ameriki.
Vprašanje nastane, čemu se toliko zanima za našo južno sosedo?
Odgovor na to je lahak. Tamkajšnje vlade skuša strmoglaviti ter se polastiti moči, kar je povem v skkidu s Hitlerjevimi načrti.
V	Združenih državah je še vedno precej ljudi, ki skomi-gajo z rameni, češ, kaj nas briga Hitlerjevo pečenjanje v Evropo ? Človeka, ki tako govori, je treba opozoriti n(a Južno Ameriko. Tam je odgovor.
Hitlerju naj bi bila Južna Amerika prag, preko katerega bi stoipil v Združene države.
Razlika med vstajo v Boliviji, ki je bila k sreči v kali zatrta, ter meri uspešno vstajo kjerkoli drugod, je odvisna v prvi vrsti od Nemčije.
Zdaj Neiifc'iji v Južni Ameriki ne' more iti vse tako gladko, ker ima doma čez glavo dela.
Kaj pa če dobi Hitler enkrat prosto roko, ko bo mogel t >redotočiti svojo pozornost ua svoje kolonije v Južni Ameriki in ko mu tbo dprta pot preko Atlantika?
Takrat se vstaje v Južni Ameriki ne bodo več izjalov-
ljale.
Takrat menda ne bo v Združenih državah nikogar, ki bi rekel: '
— Kaj me briga, kaj počne Hitler v Južni Ameriki! Kaj me briga, če se je napadalec s silo naselil v sosedovi hiši in obrača proti nam svoje poželjive poglede?
Piše: IVA*
V	združenju je moč. —"RcčT: na konvencija SNPJ, ki sa je vrši la v Pittsburgh u, Pa., v Fort Piti -hotela od 13. do 14. septembra, je torej za nami. Najvažnejša zadeva te konvencij0 je pač tbila združitev S.S. P.Z. z gori imenovano. Odobrena »kol o soglasno od 254 delegatov prve in 85 druge organizacije. Ta korak je pravilen in da celo na mestu, kajti le v skupnem zdi-užeaju obstoji naša moč, napredek ki bodočnost, posebno še zato, ker. ni več nobeni iga dotoka iz stare domovine. To je že tretja jednota, ki se je pridružila posredno "aH neposredno tej največji slovenski podporni organizaciji.
'Prva je bila sv. Barbara v Forest City, Pa., katera se je združita s Slovensko Delavsko Podporno Zvezo v Conetaaugh1, Pa., in slednja leta 1922 s S. N. P. J.. O združenju prvih treh največjih slovenskih jednot ni še zaenkrat uiti misliti, in sir cer iz sledečih razlogov, »
Prvič, preveč je še strankar. ektga duha, netolerantnosti m fanatizma med našimi rojaki. I>rugič, pravila teh organizacij so nasprotna takem« združenju, če ne direktno, pa vsaj in-direktno. Ista bi se morala potoni konvencij preurediti tako, da bi pustila popolnoma v miru otbliko izraižanja prepičanja svojih, članov in bi ne žalila istega.
Vprašam vas. ali so naši rojaki — pionirji — ustanovili pociporna društva in pristopili vanje radi izveličanja svoje duše*? V ta namen so si ustanovili župnije. Ali pa radi tako-zvane ' 'svobodomisduosti ?'' Ne iz enega ali drugega vzroka, pač pa radi gmotne podpore v slučaju nesreče, bolezni, potre-be, smrti vse drugo jc bilo pri, dejano iz postranskega, čeprav mogoče važnega pomena, 4ii ni imelo nilčosar opraviti z resničnim in glavnim smotrom podpornega društva ali jednote. Tretjič, ena iziued ovir na potu k združenju br bili prav poto-yo možje -v glavnih odborih jednot, ki drže važne službe; kaijii dasiravno po »druženju bi tre*ba!o toliko več pomožnih uradnikov, vendar pa bi bil samo en glavni predsednik, en glavni tajnik, blagajnik in tako daije. Ali vse te zapreke bi se dale z dobro voljo odstraniti, kar se bo prej ali slej tudi zgodilo. Zakaj razvoja k vedno večji popolnosti človeške dttrž-be, ki gre z duhom m tekom časa vedno rrajprej, ne more zaustaviti nobena reakcija.
V	glavni odbor so bili izvoljeni sledeči: Vincent Camknr, gt predsednik (ponovno); Michael Kumer. I. podpredsednik (.prvič); F. A. Vider, glavni t^iik (ponovno); Wm. Rus-pomožni tajnik (novo mesto); Xiawrence GradKek, bolniški
TajiiDK (ponovno); Milko Ku-kel, glavni blagajnik (prvi«); Michael Vrhovnik, dirtfctor mladine (novo mesto); Iva<H Molek, urednik jednotmih publikacij (ponovno); Philip Gr-dina, npfa\?nik jednotinjh pu-blikaeij (ponovno) Fr. Zaitz, piedsodnik nadzornega odbora (ponovno>.; .\£. Petrovič predsednik go$p. odbora Anthony. Šular, predsednik porot, odbora. - i
Lep uspeh — so doseg.e vse prireditve v počast-konvencije, ki so se držale v Slov. domu z izjeirlo slavnostnega kon ve učnega banketa, kateri se je vi&il na kraju konvericije v Fort Pitt hotelu z radijskim programom in mnogimi govori ob vieč nego tisočglavi udeležfbi. To je bil do zdaj največji slovenski biai-J?et v nažem mestu. A tudi druge p ri redit ve so dobro izpadle v gmotnem jn moralnem oziru, kot otvoritveni koncert s sodelovanjem mladinskih krožkov iz Midway in Sharon. Pa., in posameznih urrtetrifkov. katerih imena so bila objavi jena, ša-loigra domačega dramatičnega odseka ^Hlačni gumbi'*, Fr. Zaitzev shod in zaključni pevski koncert ob izvrstnem sodelovanju peskih zborov "Prešeren", "Bled" in 'Rožmarin', prvi iz Pittsburgh ti, slednja dva iz Library in Ambridge, Pa.
. Imeli smo čast slišati pri eni ali drugi prireditvi razne orkestre, kot Frankie Yankovic, (Cleveland), Paul Dol i na r, Martin ISerro, University I>u-uesne taniburaški orkester itd. kakor tudi oosamiezne glasbene ill pe\-ske talente iz Pittsbnr-gha in okolice in iz Ckvelanda-, katerrli imeli pa ne bom našteval, saj so bila ie itak priob-^ena. Toda hvala jim lepa za njih trud, kot tudi vsem ostalim, ki so pripomogli na en ali drugi način k uspehu teh prireditev.
Nad vse pričakovanje pa je žela uspeli 3 dejanska igra. 'Norec*, katero so predvajali igralci dramati<či>egr<irra3#>pa "Ivan Cankar" iz deveianda v nedeljo 14. sept, v dvorani Slov. doma ob navzočnosti ogromnega .števila naroda od blizu in daleč. Ne verujem, da jih kateri drugi slovenski igralci pre-kose z oziroma na govorico ali in/imiko (kretnje.) Ker pa ne-pristrarfslci poročevalec ne sme/ .samo hvaliti, temveč tudi opozoriti na morebitne napake, za to se ttrdi jaz pophažini -te pravice. T>\-e stvari mi niste ugajali pri tej predstavi. Glede igralcev ker ho nekateri zlastr t začetku igre malo pretilio, sko-ro šepetajo govorili. Mogoče
je tiha govorica, šepetanje pomembno in del igre same ampak "won't work";: drupri ne slišijo, samo po-«litžalci bolj od »predaj. In glede občinstva, ker so se eni smejali ob prizo-
SLOVENCU v
NAJftOL.7 POPAinA ZAUKiV
SLOVENSlttH	RAJSKIH
' 'PLOW dobite-pri -
JOHN MARSICH, Inc.
463 WEST 4 2nd STREET KEW YORK, N. Y.
lih, ko ni bil smeh na mestu.
jUpam, da bomo še kdaj srečali Ivan Cankarjeve igralce
Peter Zgaga
IN ZDAJ /E NAPOČIL. TISTI C AS
In zdaj je iiiftjočil tisti čas, kcr «e je na mojem vrtičku raz-
Ženske spodnje obleke jwn ni tre<bu obešati naJ lajno. Krfjti
evetela pozna jesenska vrtnica, ženske nosijo pozimi in ]x>leti
Kakor vsako leto, je bila tudi letaš vso pomlad in vse poletje
na nafcmi odru, zlasti ako bi/^ofc da ni življenje v nji.
nam prišri katerilcrat predstavit znamienito igro "Revizor" od slavaiega ruskega pisatelja Gctgolja, ki so jo že igrali v Cle-velanriu. kot. mi je pravil Mr. Erazem Gonshe, predsednik slovenskega muzeja v Clevelandu.
Beseda o Slov. muzeju._Iz«
menjala sva.nekaj besedi z imenovanim rorjakom GoriŠetom o tej vč.ižni narodno kulturni u-stanovi, ki ima že lepo število, raznih predmetov šlovensko-»godovinske vrednosti od nino-Kih krajev in oseb v Združenih državah. Največja zibirka pa je seveda od znanega "večnega popotnika" Matija Pogorelca, ki je tudi giavni ustanovnik tega mluzeja.
Ako bi on ves čas >vojega bivanja tu v Ameriki neutrudno ne zbiral in tudi hranil važne, slo venske-list i ne, zapwtnke, sH-in fOtogi'afi je, nanašajoče se na življenje prvih naših pionirjev, zlasti mnoge stvari, ki jih je prejel, oziroma podedoval po
Sredi septemlbra je; pognahi troje popkov;' Oktobra in novembra jih bo še več. Cvetovi so rdeči inTmehi.
Še o bofKru se boirt. naslajal ob pogledu nanje. Kajti moji vrtnici ne škodi ne »lana, ne mrzla jesenska s&jpa.
Predlanskim Je šei iz snega žarel dva dni njen rdeči svet.
In zdaj jetieti eas; ko prazni jo "gospodinje kovčege in o-mare ter zračijo na »JiijnJah jesensko in zimsko;obleko.Pri tem nezadovoljno mrmrajo nad u-ničevalnim delom najinarljivej-še domače živali -— moljg.
Erazem Gome ,je že večkrat objavil v slovenskih listih poziv rojakom. da naj pošljejo teniu 4imzeju, ako imajo, kake Stare društvene li>*tine, zapiske, program!:, pravita ,regal i je, zlasti izaa časa ^pred prvo sveto\~no
je prejei, oziroma-jKHletlovai po, . .. 1----„ '
svojem prijatelju Father Buhu lvojno' starše tem bolje, po
. ----i	...	. tciir stalK1 znamke, star denar.
prvo izvode sedanjih in bhŠTh slovenskih listov in podobne reči, kakor tudi'vsakovrstne iz-
sloven!>kem missionarju. itd.. bi se vug te reči z večine porazgubile in uničil* kar bi bila ne-nadomestna i^golra. z ozirom na našo narodno zgodovino tu v Anieriki. Ravnotako bi brez njega ne imeli slov. nar. muzeja, ki bo bogata zakiadnica viuov in gradiva za vse, ki bodo kdaj pisali splošno zgodovino nas ameriških Slovencev.
del ko umetniško ali drugače nenavadne,- vsake vrste,*Še živečih in-že umrlih rojakov Mo-goče ne sami ne veste, da im«te" poilo-bne stvari, zato pog-.Vjte !med staro šare, v stare skrinje | na podKtre<ju- ali v kleti,
v
boste morda našli od vaših sta-Zavod je v denarnih težko- j rišev, stricev ali tetk stvari, ki čah, ker nima stalnih dohod-ibedo vdike važnosti za ta naš kov, strcSki pa so vedno, najzgodoviuski in .kulturni zavod . primer zdaj rabi vpravo, po-'in 'jHi posljite^ ali^ pa pišite zmanjkovati za -(primerno raz-
Irivtl-n nrinunu nmiirn .1« .	J_..........01____n -	_____..	• . ' .j.i!
poletno perilo..V tem pogledu so dosti bolj utrjene kakor moški, r <
€e pred pol stoletja je preti'-pisoyala ženskam zim#ka -nio-da pole^ volnenb krajce, d61ge
š]>Odnje hlače in» nhjmanjr'troje
koten i na stih spodnjih kril. i Z<in ji ji je- odveč vse, fear tehta nad šest ali sedem unč.
In zda je tisti čas, ko začne ibledeti lice -mladi ženici, ki*-je š<jle hiaja ali junija poročeiVa.
Plete, šiva in kupuje drobce i:u oblačiIca, pa reva ne ve;* če bi jih preiplettasz višnjevim ali z rdečim trakom.
In ko je sama doma, se zamisli ter šteje na prste: — Se tEi ;mesce, še štiri mesece! Do j Bog, da bi bilo vse .posreči in zdravo.
ln zdaj je tisti ča», ko izginejo s1 platnic ameriških nragazi-nov j?like deklet v kopalnih oblekah. Njihova mesta prevzamejo tovarišice v kožuhih in visokih galošah. In ženske zji-vržejo klolbuke; ki šd ji nosile wo i>oletje ter prično nositi slamnike. " *
Iii'Utfifij je tisti čas, ko-pr »vi protlajalec: Premog se je podražil za petnajst centov pri tini. Bolje je, da ne čakaš več, ker bo'še dražji, kajti zima obeta biti ostra in doiga.
In zdaj je listi čas, ko bomo štefti, koliko dni je še do božiča, ko bodo začeli imeti stroški mlade in <bodo skoro slehernemu računi unesli.
In zaaj je trsti čas, ko bodo začela društva napovedovati svoje poz no-jesenske in zimske priredbe ter jim bo začelo.
biStvo, prinKi.ne omare, da se naibrani predmeti shranijo in razstavijo Upravni oiibor ne prejema za svoje delo nobene nagrade, kar je zlašti hvale-
vredno za predsednika Mr. [Pittsbiirgha, če kaj im^te, pa letje. "Gor«?ta, skozi čigar roke gre skoraj A^se težavno ln ze^o z nradno urejevanje doposlanrb predmetov.
Sedanja konvencija SNPJ je
nakazala za muzej vsoto $50.00 -stva je meseca avgusta izvnši
toda ista Jednota je darovala $100. že poprej v ta namen. Ker, je ta naprava, to mi iri tretba poudarjati, popolnoma nestrankarska, bi torej ne bko odveč, ko bi jo tudi we druge slovenske organizacije posnemale ter darovale. Istotako hi lahko )več a:i manj pomagala posamezna društva jednot, vsaj-večja in bogatejša, posebno (>b letnih sejali v- mestecu deceniforu, ko pride dosti članstva na sejo. Najmanjši znesek, bodisi iz blagajne ali pa nabran med navzočimi člani, bi bil dobrodošel, kajti od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna pajaca.
mud011)41 na Slov. narodni mu zej. 6409 «t..C:air Ave., Ckve-land, Ohio, ali pa naravnost na Erazem Gorshe, 1116 E. 72nd St. Cleveland, O. Bojalcf- i«
vrstitev-sobot in nedelj.
In zdaj je tisti čas, ko bo zakonski mož naliitro' pohlaštul večerjo ter se izgubil V klet, v kateri že ni bil vse dolgo po-
n*eni lahko osebno izročite .ak to želite. Moj naslov" J. Buk vinski, 284 \T»ck St. Pitt burgh, Pa.
Državni izpit — iz
z odličnim uspehom Mis	... _ _________ _______
ka Pecrnan, o kateri sem že po- aeževTSikdar m ne bo nad de
Tam bo vsak večer do 'polnoči premikal, razbijal, pomival, čistil jn snažil. Ves ^oj prosti čas bo preživel v kleti, vse sobote; nedelje in praznik
Delal bo, da bo pot curkoma KI z njega. In čudež vseh-ču-
roč-al. da je prva r-i o venska zdravnic« v Pittsburjs^TU in eeli Pennsvlvaniji.. Enoletno in-toriT sinilo jt skdnčalh v West Penil bolnišnici in 1. sept. je nastopila v Mtrg^ie Hospital večletno poiToilbeno zdravniško
službo- v svrko- nadaljnih študij, oziroma Specializacije za bo?czni }>ri ženskah. Ohilo sreče in uspeha!	•
Zanimiva razstava. — Zadnji teden so prispeli V Pittburgh iz raznih krajev Trnje 4 slikarski storkovniaki, kater: bodo
_ (Nadwal je vanje na 4. str.) , .... ,i —i ' _ ■'..."■
lom pritoževal. Ko se bo na smrt izmučen vrnil iz Izleti, mu bo obi-az sijal ueskalj^ne sreče in zadovoljstva.'i
Z limono in žvepk>in bi -bo šnažil začrnele prste, in žena
.bo zdihovala o"b pranju s črnino poškropljenih srajc.
To naporno delo bo trajalo tetlon, mogoče tudi štirinajst dni,- kot bodo pač 'razmere nanesle.	-
Po tistem bo postal nemiren. VečkVat bo stopil v klet. pii se bo kmalu vrnil, ne zadovoljen sicer, toda z bleščečim se upanjem v očeh.
Nekega" večera, skoro bi r^-keJ/ da bo sobota, ga pa zlepaf ne bo nazaj. Eno uro, dve uri, tri ure.
Ženo bo začelo že resno skrbet i. Večkrat bo stopila k vratom in zaklicala: — Kaj |»i vendar počneš, za božjo vol jo ? iUra gre že na dvanajst.
OdgnytoTapa ire bo dobila, ail f-ččjemu le nerazločno mnnra-ije.iN ■■ ■ t«V ' ■ *-!!•"»:* • 'JfepO^led bo vendarle priko itil v^lrohmjO. ZH-edavo l»o l ofen^g S^be'yskušal bo ne-a^	lepega
ftccd*1 beseda mu ne ^o jezika, , .
bO^'Sklenila -" roke in torffta g?av(^tet .zamrmrala: if veti Bog, se je že spet
prijaieiji, i ^Dii prijatelj i, zdaj je napočil tjstičas..".
"GLAS NARODA" — New York
Thursday, October 1\ 1 941
SEDEM UN C MOKE NA DAN >
Izza 1. oktobra je kruh v Italiji racijoniran. <Vsak I/tali-dobi na teden devetinštirideset unč moke. To je sedem unč ntoke na dan.
Kaj naj počne ž njo.' Ali naj jo speče v kruli, ali naj
pripravi iz nje kakšno makaronom siično jed ali naj si skuha polento ?	4
I tal ija ni samo podjarmljena dežela, pač je p»a tudi na slabšem kot marsikatera podjarmljena dežela.
V zavojevani Franciji dobivajo ljudje po sedem i nosem-tleset unč moke na tederi.
Kako je danes italijanskemu delavcu ob misli, da je poslala prva fašistična država v Evropi ena najbolj lačnih držav v Evropi ?
Za vse, kar danes doživlja nesrečna Italija, n'aj se zalivali MussOliuiju in njegovemu zavezniku Hitlerju.
Z ruskih bojnih poljan
S pomočjo padalcev in vlači Inih aeroplanov je nemška armada pod poveljstvo feld-maršala Karla von Eunstedta -prodrla skozi severno ru&ko o-•bitambno črto na Perekop ist-inusu, ki loči Krim od ostale Rusije. Nemška armada, ki je prodrla na razdaljo 7 milj, se sedaj bori ob drugi ruski o-bramibni črti. Že pred enim tednom so pričeli Nemci siliti na Krim, tocla do sinoči so bili vsi njihovi napadi oclbti, sinoči pia so prebili prvo obrambno črto. Kot pravi poročilo iz Moskve, imajo Nemei v teh bojih velikanske izgube.
Splošno vojaško vežbanje v »Rusiji
Danes so se v Rusiji pričali« vojaško Vezati ysi moški pd
16. pa do 50. leta.
Z vežbanjem tolikega števila mostna bo Rusija izvežbala velikanske rezer\Te. Vsak se bo vežfcal v vporabi različnega o-rožja.
R rdeča armada t,e junaško bori na vseh frontah; na severu in na jugu je izvedla več protinapadov, v sredini pa je odbila močan sovražni napad.
' Poročilo iz Londona pravi, da so Rusi pred Leningradom črto na štirih krajih ter so vrgli nazaj pelo desno krilo feldmaršala TRitterja von Leeba. Rusi so se zatem, kd so prebili nemško črto, združili z ostalo armado maršala Vorošilova pri Lenin-S^do« _______>
NARODA"
New York
Thursday, October 2, 1941

1 8 • t
naselbin
Dopisi so nam vcdntf dobrodošli, ker vae naše iiUtdje in ne i njimi nafti rojaki tako j rekoč mrd seboj pogovarjajo.	- -HI
ZA POMOČ ^ZASUŽNJENIM |V POMOVINI
Ltem nu dan čitamo v časo*-pisjn članke, ki nas opominja1 joi <ka naj cp vendar zganemo za jK>moč trplenjfe pol hI i it roi jukdrtl V domovtiii. Pa" ti i nič in zopet nič. Zakaj >mo j&ih dar tako mrzli? Najbrž zato ki .r nuni ni nič- hudega. Po moč bi sle morala biti 'prlAliz-no trims ako bi st* bili takoj za-ATzeli, ko je Rev. /akraj£ok nam v soV.ah opisal gorjfe in trpijtflije np^ili ljudi onkraj morja. Namesto, da se prebiramo. kdo noj bi bil pri odhoi j u, katoHčan ali »vobodomislec
—	pa mTatimo pr&zno " stamo. Saj smo vendar ljudje, da bi morali opustiti vsako mržnjo eden do drugegn v tako resnih in žalostnih časih.
Pa j; že tako pri nas Slovencih : če sta le dva skupaj.' pa se r?e prepirata, akp ne za kaj drugega, pa zaivdi vere. Zato }m ne moremo nikamor, kei rti vsaki stvari takoj najde cokla. da oviri* akcijo.
vi tamp. da imajo na banki tisti tisočak, ki jo bil'nabran od Sldvon^kega' dneva v čleve-landskem Avditoiiju. Kaj pa je en tisočak v tem oziruf Po mojem skramnem mnenju nt
potreba nobenih drugih akcij, kakor podporne Organizacije naj dajo. To bi bilo najbolje po mojem skromen* m mnenju-
—	te Imliko dajo sto tisoče, zakaj jim leže milijoni., da s* viidla z žnjimi? Saj to .je ven-' dar ljudski denar, nabran od krvavih žuljev delavfatva. Ljudstvo ima polno moč nad tem d<* narjeni in labko naravnost btevajo, koliko se mora poslati trpinom v stari kraj, "&aJ so gr oni zaslužili.
Pa s? čita: to dittštvo je dalo 10 dolarjev in zoptt drngo 5 dolarjev. Take-vsote r<wk posameznik zmoro. Pa se samo čaka. pa prepira, ubogi tnuče-njki tam pa čak«jo, kakor duše v v i call na poinjoč. "Torej' takojšnja akcija ic potrebna, s čA k jnrie nV n e pr id em o' Yi ik&Tfto r. Ker sva tixli m id v a d al a p£t d o-Icrjcv v skliul trpičim. zato pa želim da bi se kar najhitreje ortpčslHlo, saj je tako že mogoče prepozno. —
Nadalje čitamo v "(rasu
Xarorda" kalksšne palače in po-žstjfctva inia liolandska kraljica. Gledali smo tudi nekoč sliko njene zlate kopije, ki se. je vozita v ftjej in vse to na račun si-rolniakov, kt so si morali iia VS&li pritrgati. da so se ti oderuhi kopali v zlatu in živeli zlate čase.' Pa je tudi njim od-zvrinilo. Skoraj da bi jim človek privoščil;' naj le poizkusi, jo; kaj še pravi živeti, Mb-(goče j lin ni nič hudega, pa v prcignaristvu -šo in to je zanje Oosreča, da je liu.je niti misliti ne morejo, biti tak£ ponižani.
Pregovor pratfh Božji mlini ,')oc asi me I jejo, pa gotovo — in to je najbrž moralo priti. Ka-koišnn bo prihodnjost, je pa največja uganka- kot velikansko zagrinjalo je preti nami. Naj o tem zado^tujt-
Sedaj moram pa še Petra Zsrago, oziroma Mr. Terčka pohvaliti. To .-nn-elo rečem, da ga ni takega ekspeMa vliumotfu med nami Slovenci, da bi vsak 'lan napolnil poldrugo kolono pa že'toliko * Par njegovih s ti lopnili se seda.i i k morem pohabiti, ko sem eitaU,'je že dolgo togv, da, ee kateremu "kak «voj umre, pa nam pošlje zahvalo, "potem pa da je videl ite-ko Žensiko letAti po .pločniku, kar je pa sc- neki pes udere za njo. Pi£e. da .«=0 začeli ljudje Irostajati, <la kaj, da tuko pos leti xv njo. On pa reče: '(Th,-Ijlld.Hi bo5jj, ali ne veste. davpes kost lajka. — Se eno vmešni-co vem, pa ne znam. ali sem
NEMEC HOČE GOSPODARITI
Cenjeno Uredništvo—
Pošiljamo vam zopet 3 do-iaVje, da bo spet plačano za pol leta naprej. Navado imamo, da sc malo tudi oglasimo da vedo tudi naši prijatelji in znanci, da »ono že z možem tukaj živi in zdravi. Bo pa fcni&lu pri-61a zima in bomo ostali sami tukaj. Seveda nas naši žt* od-rasSčeni otroci obiščejo poleti, ko'je toplo, pa samo ža krdtek čas, ko ima v<tak svoje delo.
Čitamo radi novice v našem priljubijc.nem dnevniku "€Has Naroda" čeprav so bolj žalostne. Naše rojstne ' 'kraje erivo pred v&c leti zapustili,'pa sb liani zinerom v spominu. Jaz, rojena C'ehinja, seiii od mesta K adna. Mr. Terček, ozironTa Peter Zgaga, je nedavno v svo-li šaljivi koloni, pisal, kako so Ilitkn jevi razbojniki prijeTi župana in več mestnih odbornikov in kako j*o jih v ječi trpinčili, da je župan od velike bolečine skozi okno skočil na drevo in so nanj streljali, da je mrtev pade* doli. iSkoro ni
bilo vse lepo organizirano. Lepe narodne"domove in hiše eo imeli, kjer so se shajali na zborovanja -Tega zdaj ni več. Tudi mojetga moža lepa domovina Slovenija je iprišla na vrsto in tudi ta hudo trpi. Njegov rojstni kraj je blizu Gorenje vasi, okraj Skofja Ijoka. (M tam tikir priSejo žalostno vč-sti; morda tndi njegova Tiiea v kateri je bi T rojen, ima' na%rže nensškeiga go.spo<larja. Res žalostno ali iinauito vseeno upanje, da bo zopet češka moja do: movina in -moževa'Slovbnija, njetgova kpa domoviqia zopet vstala.' Ni tako lahko slovanski narod poti en učiti, posebno, ko delajo preVeč zgrda Ko >o še narodi k po v 'mi m živeli,
ko Se vojne ni b'ilo. je že tistl-krat nemlški narod hotef biti gO«]w>dar nad vsemi. Zdaj je seveda se slabse!
Ko sva z možem sama pri topli peči. ko že tudi začenja mrzlo"vr«nč, liama najine nii-sfi gredo v naše oddaljene domovine. Kako nedoRžno ljud-

ZABAVA V OUNNJ^\*AUOH,
pa: *
Progresivne Slovenke priredijo plesiio zabaVo 11. oktobra v sloviaKski dvoi-ani. Igral bo dcfbro znani "Frank's Trio"
orkester iz radio postaje W.H.
V Greeh^bttrg, Pa^ Ti fantje v resfiici f a'k'o 4.u igra jo pol--ke, da še ves riji^iXati^em pozabi. Pridite ih prejprfčalr & boste, da je res. Serviralc?i boh^o fine kranjske klobase, tudi /.a žejne bo vsegii dovp j. Pi iče-tek ob 8. uri zvečer. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč,' da nas posetite na ta v t čer. Pridite in rkzvesblite'se m.ed nfimi, saj je tako nralo kdaj veselica v Con nem flru gh. Vstopnina je zelo nizka; stavimo, da vain ne bo žal.
Angela Mfle. taj.
Con nema užh. Pa.
' ¥f z\Yf TTJ7 -SLOVENSKE PRIREDITVE
^rjetno, da tako more nemški |stvo [r]n lakoto, prenaša liud narod delati z vsemi narodi,; lltraz. preganjanje iz svojih his
Poprej jjh je s silo podjarmil če ne zlepa, pa zsfrda. Žh ež'jim vzame,"In z Tuše izžene, kar je pa izobraženih, pobi je a'i. pa vnže v strašno ječo, tako da nima ljudstvo noben Mi vodite: Ijev. Krfko se jaz Opominjam ovojih nfladi-h" let, ko sem v solo hodila do 14 leta v prijarbe.m deškem Kladnu Moji starisi in ^prodniki so vsi lepo živeli, če-
jo v, Petrovi- koloni brala, alijprav Trteo bili preinf>žni. Tam se*i< jo slišala in ta .je: Ita'ljanij fe največ premogovnih rovov ko jedo polento, imajo na vr-
viici prrvc*zan kos špeiia. Ko en čas je .polento, po^m pa tisti -■peh požre, pa jja zopet nazaj rz grla potegne in pravijo da se tako grlo maže. •
Naj še; nekoliko o volitvah ointmim. Tiikaj sedaj ni di*u-gega, kakor: Lausche in I^au-whe. Po časOpisidi in v govorili med Ijurlm'i. Xo, l>omo videli, ali^bo' kaj boTjši, kakor so ?>ili drn'gi pred njim. samo da je s'ovenskih štanštv/ 1
in slovite največje tovarne izn	Mčsto je imrlo M)
tisoč prebival cev. Ljnds-tvo je
iri domačih krajev. Skoro ni verjetno, da se tako nnore goditi.
Cenjeni čitatel.ji, ko imate naš priljubljeni dnevnik 'Glas Naroda', podpirajte ga. čeprav zKlaj čitamo največ žalostne noviee, pa upajmo, tla bo zopet prišel čas, da bo boljše novic1? pisal.
Pozdrav na vse čitatelje in n:še prijatelji na Cuddv, Pa. kjer sn>o živeli 30 let.
Paulina Ofalicic, ' •	SrhuVlervMe. N. Y.
PtJROKA V R1DGEWOOI),1
• , . .i
nedeljo 28. septembra sta si v cerkvi sv. Pankraca v Glen-da e, L. 1. obljubila veCmo zvestobo Miss ilarjorie Schwille in ^rr. John A. Šine. Nevestine diruzice .so bile Mrs. P. K. BeaJim iz Merrick, L. L Miss Florence Zeileis iz Glendale, L. I.; Miss Adelaide Seliwi le se-
VABILO na
PLESNO
. , ,ilwWTER() PRIREDI ^
Oltarno Društvo
V PRID CERKVE SV. CIRILA r ir NEW YORKU. 1 - . ' : • V NEDELJO, DNE 5. OKTOBRA, 1941
OB 5. POPOLDNE
GODfrA-: JOttNNY & ED D V centov.-
s
SLOVENSKE FARME V WISCONSINU
J	; ,, • :, ..r" - ,t .............r ,.
Po§iljam naročnino $3.00 za ca junija in julija je bilo snh<j,
s t r t c n a neveste, in
Pozdrav!
POMEMBNA PRIREDITEV, vstaviti in vedno gre dalje.
V RIDGEWOOD, N. Y. 'Menda ga vodijo sami vragi in
ti i 4	• i	lmu ponvagajo, dd vzame vse
1 oetn. ca s se je cxl nas po- kar si - TJbc^i Rusi! Toli-s!on-,L Sedaj ne bonlo vec ta- fco milijonov jih jt%	tudi
ko rad! srSIr mi prosto, ker bo HJt>rejo bolj hladno in vreme he bo dopustilo. Zato pa liioranvo dobiti drugo pot, da pridemo skupaj'in se malo razvcseMmo. Ta želja že nam vrežhiči, če
Naročnica. • Cleveland, O
40 - LETNO PREISKUJEJO
Sporočam vasn, da sem prejela otl s-\*ojfc sestre iz Bele Kra-i j i ne pismo, pa »gleda, da ni mogla m(nogo pisati, ker je bilo pridemo skupaj k našemu ro-iP^m v Ljubljani odprto, po-jaku Frank Arnežu v Ridge-(^nt" pa zapečateno in naprej wood na Forest in'Pntnam A^.jPdslano. Pravi, da so žito po-Mi Slovenci, kateri smo z ve-1 Sel i In omlatili, potlej pa jim'je likem New Yorku tak6 razkro-1Hitler vtse \-zcl.' "Draginja' je ve-—: ------------i-, fika. Ljudje SO ŽilJofetni lil' ~
pl,teni, se moramo vfičkftt «e-starti, posebno' je *pa prijetito kadar priredi veselico nahi <fo-bro znano društvo Slovensko podporno društvo. Takrat zamudi noben Slovenec veseli-
M^n y Ricci iz New Yorka. Mlajši tmarišici pa sta bili MisV Xartcy Tetpennv' iz Jamaica, L. I.; in Miss Marjorie Nolan iz New Yorka.
Z ninovi tovariši pa so bij) njegbv stric Peter .Terman, nevestin stric Clmries.A:. Raeth-, Kenneth Read in Conrad Weis-nK K'f 'Z	fer Geo.
'J. \Vei>t iz Richmond Hili 'L.T. Mr. Michael Habjan iz New Yorka in frank McGarrv iz Brooklyna.
Nevesta, čije stariši >6 Mr. i-i Mrs'. Henry P. (Sob will e, je dovršila Richmond Hill High &?hč<»l. "' Ženin 'Šjrte, Hi j^ rin Mrs.'V. ZiVlokar i ž' G lend ale, je pogrebni k." . Po &iritv«njakeiii j.otovanju v ^liami. Fla., bo mladi zagonski par živel v Gtendale, L. T.
Bilo srečno*
nadaljnjih šest meeecev in vas pr6sini, "da mi ldov*olite malo prostora, .da napisčm ilekaj, kar se tiče nas farmerjev v Crivitz, AVis.
Tukaj je dosti Slovencev, pa čudno s mi *ždi, da .se nobeden riič' ne oglasi. Zato hočem pa jaz se oglasiti. Tukaj nas je w[8si vč-čr Slovencev, in vsi farme rji.
v

SMRTNA KOSA
'Zopet imam poročati žalostno novico iz te nfe£e naselbine, namreč, da je v sbboto dne 27.
strahom čakajo, kaj še vse pri- soptenftira 7.30 uri zjutraj de/ Moj brat, ki je duhovnik, preambul*skrbni soprog in oče. --	-'-	" " zaJ dolgoletni cffu&verii sobrat iri
Tu smo bili pivi slovenski naseljenci. Živimo "tukaj približno 30 tet hi Se se precej dobro zasiopinio, seveda stari odpadajo, ibladi nadoiiiestujejo že po svoje. Tu tako gre tanner-«ko de^o. iuu;li-^e. iepe pridelka. .Mese-
in je skoraj vse izgiedalo i!zgii-ljcno. Pa nas je Vendar osreMl dež koncem julija. V;i pridelki so šfe precej dobi i. -
Ljudje,' ki živijo v mestih, si mislijo, da zdaj si farmeitjl pridobivajo dobre dobičke, pa vendar «i more vsak prt misliti, khr farmer proda, da ni čist dobiček in tudi rt» živimo tako, ko ljudje po mestih; mi ne dobimo teden ali dva počitnice ha leto s plačo vred. 'In tudi naše de'0 ni S urno atiipak od 10 do" 15 ur djievrio, in dčlamo vsi, "kolikor jih je v družim. Seveda'pri-
R^ci moram, da smo znati moramo, da imamo dobro življenje: sveža jed iri dobra pitna voda," pa mogoče še kaj boljšega, ako trfa dobro obrodi. Zdaj se tudi bliža čas. ko so farme rji precej zaposleni in pospravljajo svoje pridelke. Takti gre delo naprej po vrsti. Pa najhuje pride poetmi, ker je treba zmerom drva porivati pa skrbeti, da se dobra kapljica v kleti h prehitro, ne posuši.
Kaj misliš.;Zgaga, ali bi tudi tebi to ugajalo? SeVeda Hribarjeve klobase so bile žeto o-kusne, kajne? Minilo je skoraj o let, odkar sem bil v Fl>-Cieeku. N.'Y. in'si še želim, da bi si I obiskat tainošnje znance in prijatelje. Zelo mi je bil priljubljen tisti kraj, pa vendar
rej Sedem otrok, katerih najmlajši je 14 let star. Dtalje zapušča brata in tri sinahe ter več sorodnikov. Za njim žalujejo sabratje in sosestre društva sv. Jožefa St. 89 ABiZ, katerega zvesti član je bil, odkar je bil v tej naselbini, dalje društvo Moose, h kateremu je tudi več let spadal.
Da so bili 'vsi tu živeči STb-veriei njegovi prijatelji, da še celo nekatere droge narcdnio-sti. so pričali nfnogi vtnoi in cvetlice, ki so krasili njegovo krsto. Pogreb se je vršil v ponedeljek 29. sept. ob iO." uri do-poTdne ob veliki udeležbi tu-i
kainjega o^nstvaTkalti bilo 'f jc	V0<t ™ d°,n
. . - _	...	-	stM»»s*»v ker sem im
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA
KI IMA 22,000 članov in dva mil jona in pol dolarjev premoženja.
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
je še' živ ga Hitler
davit". .....
Zdaj pa vas pozdravljam in ce. Tako priliko bomo iin£li. vam želim mnogo novih naroč-izopet 25. oktobra t. 1. v soboto' nrkov
V<čer in tO pti zgoraj omenje-	Mrs. F. M-
nem rojaku Fr. Arnežu.
Pridhno v velikem številu, da se bomo skupno malo pogb-
vorili o -starih ča^il, in nii st- IT''-™ t™ 111a^dno:1>£,oda^ ta 1913, ter si tudi kupil pri jazbini	Ju^laVlJa- Provinca no dorttečijo1:' Zapo^jen je bil
daj tako trpeči donuovini, ka tera Kdino
naročnik ".Glasa Naroda*% L»eo KlaW%r. Ptelkojtii'^ Ml rbjen v vafcV&Amiea, župnija MTriia na I>o?enjskem dne' 15. novembra 1880. V Ameriko je prišel
Newjiuiutk^Mimi. v 'jiUW leta''1908 in'sio^r v PortlabkitniJl,	Od tam se
ie preselil sem v (xowando ie-
(Pripon»ba:f— Napišite naslov, kakor navadno; dodajte
je do 30 avtomobilov, s peto sv. ;ma£o zadušilico, na pokopališče sv. Križa.
pi, dragi mi ^osed, "naj-boljši prijatelj in društveni pobrat dokončal v resnici trnje-,vo pot svojega življenja ter se preselil v kraj, kjer lii težav he joka in kamor prej ali slej go-toi'o pridemo vsi. Torej počivaj v" miru!
K. Strnislia
Sowanda...N. V^i--
'	,r T ^ Italia. - Op. ured.)
je zopet padla v tuje roke.	. Tr, t ^ ^
ro mi, ki smo tukaj v Anie- —r-^—L j,'[ ur. I V
riki, ji lahko pomagamo vsaj!,
toliko, da ne bo narod od po-]
manjkanja tnpel. To je dc&k-
nost nas vseh zavednili Sfb-
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega Ujnika za pojasnila, ne, pišite na glavni arad. Ely, Minnesota.
Vencev, čeprav smo Tis toliko* let stran Od naše rodne grude, vseeno je naša domovina. 1
žalostna si ninti Sovenija!c Dan svobode ti prihaja. Mi' v Ameriki bomo skrbeli, da tie boš pozabljena. Zdaj" bomo bolj pazili, da se ne povrne pet leto 1918, kot Narodna Z^ * m in Refpub!lčansko združeifje. '— narodu lepe besede — seibi pa poln žep. S pozdravom,
L. Mutz.
«E HUDTJJE NA HTITjERJ^. ^
IPašiljam vam $6.00 za naročnino za "Glas Naroda", kfer brez njega bi mji bito dolgčafe, posebno sedaj, ko bo kratek-dan, noči pa bodo dolge.
V^aik dari berein.Tcaktj Hitter •prodira in dere revne kmefe -Vse hl^ Tle pomaga; ne molitdV, ne kletev -njega nikdo ne more t
OPOMIN
PKVK OBLETNICE SMRTI 1»RMB6A VfOŽA; I> OjtVtA
VALENTIN A KOSS
ki je umri dne 8.' oktobra, 1540.
Položili smu ga k ročnemu počitku dne 7. oktobra. 1940 na St.
John pokopališče. .
f.- : ■
V tlkeiu groba TI potiva«, S paraj dragi mi mirno! Luč nebeška naj TI sije, Mir in pokoj ha Ti bol
Žalujoča- soprgu
. _ NEŽA K08S
r toksin"
FRANK KOSS
. ^ .. . - - t
New York, 2. oktobra, UMI.
7. oktobra bo *r. MaSa Zadnfinica ob 7.30 v Sloremski cerkvi na Onni ^ " t^ew"Yorku
■ j i _ i Bili ■

taršev. ker sem bil odstranjen otl vt-eh 15 let ineem našel dru-igače, kakor je bilo.".' Zato sem si kupil malo fahno s poslopjem vred. Tukaj živim s svojo niaterjo in mi gre precej dobro. Ako mi zeli kateri prijatelj pisati, me bo veselilo.
»Pozdravljam vso pujatolje in rojake ter čitatelje tega lista in vam želim veliko uspeha.
Joe iSelacli, _____1 •---
vedno" v «trojarni ter si večinoma iz težTrrrrt "- delom shiiil kinih, da 'je" preživljal "šVojo
družino. Večkrat ga je obiskala kaka nesre£a in veliko je pretrpi, ko ne d^bif za^friiplj^-xge krvi na i oki,'(ia je škoro roko rzgubil; dial je ko imj je stroj
prste na roki pokvaril, prestati je'moral'operacijo ' ža kilo. Pred par leti pa je začel nekako pešati, toda delo je opravljal neikako do minulega mar-ca, nakar so ga VTfeli v bolViis-hico ter prdaia^li, da into fata na jptrili, kateremu je sedaj podlegel. ' * Pokojni zapušča žalujočo že- ( štirrsinove in tri hčere, to-'
no
JftojBlte prosimo, Ie o poitjajo ta, aNtfočniad, da se poslužujejo — UNITED STATES
- ' -OdVOBI*
ako |e tam fe priročno
, ... , iT rffciv »"-
NAZNANILO in ZAHVALA
s potrtim srcem nuznaiijamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Žalostno vest, da nas je ti up 14. septembra. 15H1, v starosti 34 let zavedno zapustil nuš Uubije«! soprog In oče —
v	« ;•
rvr -r; * e -t
Pokopan je bil 17. septembra s sv. Ma.šo na Slovenskem pokopalLVu sr'. Jožefa. Pokoju* je bil dotna iz vasi GrfareVec pri'L<j^gatCu,' Kjer ■ŽUptfsft rtrfrise in sestro: zapušča tndi brata v Ohh»gi.
Nnj tem potom izrečemo prisrčno zabvalo vsem. ki so ga. obiskovali- v njegovi dolgi bolezni, vsem, ki so ga prišli kropit in ga spre-miji na pokopališče, za darovane sv. made, vence in tistim, Id so dali breoptačno avtomobile na razpolago. Še posebej se sahraUujemo: Mrs Prelovfek lii družfni,.Mra. §ul>el in družini. Mr. in Mt». Ig. Nakrst ia družini, mojemu bratu Martin Stare in druilni. v* iz' Sew Torka; moji sestri in soprogu. Mr. in Mrs. Treven in drulUii. Se enkrat vsem skupaj prisrčna rvala!	>
Ti pa, dragi nepozabljeni st^trog in oče. počivaj mirno In ua-svideuje nad »veadaihi.
0 '
Žalujoči ostali:
ROZALJJA ŽGAVC, soprog«; >	. AUGUST, JOHN, EDWARD, sinovi;
" KOSE PAUUN, "SYtVIA, h^eri.
Forext City, Pa.. septembra, l»4l. i ^'■'•-(rhn-' '- ']■ in T •"••! • , i-
—	H
"PL AS NARODA" — New York
Thureday, October 2, 1941
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
-^=99—

Tudi craa je b ila sreona. Tisto, kar je bilo v njegovi/krvi tujeiga, tenjnega in mračnega, jo je mogočno pritezalo. Mogočno jo je pritezalo. da njegovih (presenetljivih mmračenj, ki feo prihajala kakor iz jasnega neba, ni povsem razumela. Atož je bil pač skrivnostno bitje, in ona ni bila imela nikoli nobenega, nikoli ni bila nobenega spoznala. Čeprav se ni bila odločila da bi, kakor njena najstarejše in najmlajša sestra, stopila v samostan, je bila vendar pobožnejša od vseh, vnetejša v češčenju Boga, zmerom pripravljena, preživeti svoje življenje ob Jezusovem znožju in zapreti svoje poželjivo srce vsem zemeljskim željam.
Zdaj je hodila z velikim, zazstavnim možem po krasnih dnevoralih oiudovito lepega .parka, spala ž njim in v vseh udih čutila, kako .postaja ž njim eno; ali je moglo biti mimo tega Se za kaj prostora v nVislih in čutih osamljenega, postaranega dekleta? To je bil veliki čas njegovega' in njenega življenja.
Toda svatbenega mee?ca še ni bilo konec, ko je apet nekaj skalilo pokoj medenih tednov v Konopištu. O Kossnthu mllada dvojica po tistem irtučnem pojasnilu ni bila več govorila; tudi na Dlunaju so o izjavi ogrske neodviene stranke Te malo razpravljali. Cesar je preživljal mesec julij v Ischlu, v ngegovi odsotnosti, je dvorna politika počivala. MontenuovO pa, ki ni hotel, da bi se njegova še premalo uto'aiena maščevalnost ohladila, je našel celo \ tem, politično mirnem mesecu juliju povod za nadaljevanje gonje proti Franca Ferdmandu. Ta povod je bil z njim in z Avstrijo le malo v zvezi.
Štirindvajsetletni srbski kralj Aleksander Obrenovič ji-|>isal svojenm očetu, bivšemu kralju Milanu, ki je živet na Dunaju. da se A) zaročil iz vdo\ o Drago Mašinovo. Milan je poznal to žen»>, ki že zdavnaj ni bila več mlada, in ki je bila v teku zadSih petindvajsetih Tet ljubica mnogih častnikov beograjske posadke. Pisal je svojemu v polsvctsko zatrkane-mu sinu, da protestira proti zaroki in ia .e zakon, ki :ra misli skleniti, v njegovih očeh brezdanja neumnost, ki bo zbudila ir.ed ljudstvom hudo ogorčenje in bi utegnil« postati dinastiji OVrenovičev nevarna.
Ko je Aleksander odgovoril na ta očetovski protest z u-radno objavo zaroke, je Milajj. iz Karlovih varov brzojavH sinu:
"Kot oče obžalujem Koftak, ki si ga storil, kot poveljnik Lktivne vojske odstopam.
Drugi dan so izzšli v mnogih avstrij. ki'i in ogrskih listih hični uvodniki, ki so se ukvarjali z zaroko kralja Aleksandra in s protestom njegovega očeta. Ti uvodniki so poudarjali, da proti Aleksandrovi zakonski izvezi z i»r*go Mašinovo ne p -rtestira samo Aleksandre v oiče, anrpak tudi srbski časniški zbor in ves srbski na-iod; nerazumljivo je. da hoče kralj to žen- ko, ki je zaslepila njegove čute, povišati v kraljico. Vsak, kJri pravično misil in ne žeii, da bi se pojia:* prestola in domovih potlačila v blato, mora globoko obž\i'ovati, da so dandanes v Evropi visakorodni možje, po božji previdnosti poklicani, da bi vodili usode narodov, mo^je. ki je podoba da jim poltna m rast duši olboiltek za dostojanstvo ij'Love vzvišene naloge in za svetlo veličino njihov? dolžnosti do posvečenih izročil.
Vladar, ki s stanu neprimerno žcmtviio tepta pojejn zakonitosti, maje temelje <i'2sve. Na l« itruno so prerokovali ••atniki, zlati polnredra, l-cr nekaj dt:? zaporedoma, in bralec jr brez velike bistroi uganil, da merijo ti navdahnjeni *<?^avki manj na sroiLegu kralja kakor na avstrijskega preste ^naslednika.
Fr aiic Ferdinand, ki je ipeneč se od tojgote, prebral nekatere teh uvodnikov, se je hotel takoi peljali v Ischl in podati cc^r.i ju pritožbo zoper te uesrantne nH,pad<\
Zofija um je odsvetovala in pregovorila besneža, da je ostal v KonopLštu.
"Pusti jiih, naj govore bn pišejo kar hočejo," je rekla; "saj pride "čas, ko jim poplačaš."
Franc Fertlinand se je- dal potolažiti in je ostal. Dal se je tudi jpreprositi, da v ostalem ičasu te<h poletnih tednov v Konapištu ni bral časnikov, cqprav je imel navado, da je takoj po zajtrku posvetil urico prebiranju listov. Čez nekaj dni je ee hvalil Zofijino razumnost, kajti zdaj je preživljal najlepše dni svojega življenja ob mirnem vrtnarskem delu in na psnet čujočih večernih izprehodih z Fjufcljeno ženo, ki je uganila sleherno njegovo misel in mn izpolnila sleherno željo. Ona je pa vsak dan po trikrat goneče molila, naj Bog kaznuje njene sovražnike in naj jih uniči.
Njena uničevalnost je rasla z vsakim novim udartem, ki po ga sovražniki Franca Ferdinanda zadadi nevidnici, ki je čuječno in v trdni veri, da se morajo vsi boji končati z njeno zmago, željno brala vsa pi>ma in vse časnike ter » njih posnemala, kdo stoja v sovražni bojni črti.
Za konopiakimi dnevi .je .prišlo kratko, najvleč lovu posvetno bivanje v Bluebribažki dolini, na kar se je mlada dvojica preselila v svoje dunajsko stanovanje, v grad Belvedere.
To barona o stavbo je- bil dal po Johannu Tjucasn pl. Hil-debrandfru zgraditi princ Fv.een Sa vojsk i, ki ga je Franc Ferdinand 2J?lo eipo&tova', na meji okrajev Landstrasse in Wieden.
Z Rennwejga si ,pi Išel na gardno dvorišče, ki mu je dajala voi-fckovodjeva vrtna ihisica mnog« ljulbkosti in lepote. Od umetno razčk,njene zgradbe Spodnjega BeTvedera je vodil-vrt v terasah proti mgu do višine gradu, ki se je imenoval Zgornji Belvedere. PodoVasti štirioglati grad s svojim kwpolastim .mensardnim nastavkom na sredi je s četvorico vogalnih stolpov, okrašenih z okrzorglimi krmo! ami, navduševal m'ado dvo-jwo mnogo boli od vrta, ki ie bil vse prermtetno zasnovan, talko da si komaj S3 slntil krasoto nepokvarjene naravi; vendar sta se novonoročenea do ce'e ure rzprehpjala v strogo pristriženih javorovih, bukovih in kostanjevih drevoredih, po c*'e ure =ta sedela na roibrb terasnih -ibnikov ter -sfledala nereide bow-ve. genije m heroje, ki so se svetlo odražali od mogočnih skal-niJh bolvanov.
....... (Nadaljevanje prihodnjih)
V S TA NOTIJEN L lift
Iz slovenskih naselbin
SLOVANOVO ^MARTINOVANJE"
Kot vsako leto, bo tudi letos solisti in tudi ves "Slovanov" slovensko pevsko društvo 'Slo
van' iz Bro'oklyna priredilo 16. novembra svoje običajno Mar tinovanje. Toda takoj na te«n mestu naj bo povedano, da to ne bo kar tako "običajno" Martinenanje, kajti bo povsem nekaj novega, vse nekaj bolj veselega in živahnega. Vsa vprizoritev bo v obliki spevoigre, v kateri be>do naštevali
srfbor.
V" resnici bo nekaj povsem novega in vsakdo, ki bo navzoč se bo zabaval do skrajne mere.
Kdor se tedaj hoče prav posebno razvedriti in razveseliti, pa tudi nasmejati, naj pride 16. novembra v Slovenski dom 253 Irving Ave, Brooklyn. N.Y. Pričetek bo ob 3. popoldne.
KANADČANI ZA POMOČ JUGOSLAVIJI
> ^EDIA
l i^ACUC-lS
'is&ste
Ni bilo poročano v časopisih, da se je v Kirkiland Lake, Ont. izbral odbor za pomoč zasužnjeni Jugoslaviji, šesto ječ od S'ovencev. Hrvatov in Srbeyv. To se je završiio nekako maja n»eseca. Da se temu odboru "da čim večja moralna pomoč, je pevsko društvo "Triglav" raapravtjalo in zaključilo, da sodeluje r vsakem pokretu pomožnega odbora in v vsaki priredbi, ki bi se v tem mestu v ta namen priredila. Pevsko društvo stoji za tem. da pomaga z vso svojo razpoložljivo energijo.
Dne 5. oktobra sr bo vršila večerna zabava pevskega dru-
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal nuni profesor n» Stevens
GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPE DIA OF MACHINE HHOP PRACTICE (v angleMlni). Ta velika knjiga popisuje in v wtlkata pokate temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najbotjM mehanik; pojasnuje vporabo vsakega, stroja; o-rodja in meril. • Pou« vas, kako je treba vporabUfc načrte vfMue prints) ter va« tudi daje maiogof račn«skih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste flele početnik. vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1000 slik ln rizb. 578 strani, trdo vezana knjiga stane SAMO $1.98. — Poštnino plačamo mi. Naročite prt KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 21« West
Po 50c zvezek
Andeiaauove pripovedke za slovensko
Bele noči maU Junak. (DostoJevskU) BoijI mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) G«mpaa in Komurateki (JuL Zejer) Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina (Fr. MiKinski) Kazan, volčji pes (J, o. Cnrwood) Kaj w Je Makaru sanjalo (V. Koto-lenko)
fla različnih potih (Frane Friscli) Peter Pavel Clavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta noi (Rudolf Vrabl) Slika Doriane Gray (Oscar W0de) Verne duie v vicab (Prosper Mirime) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
Do Ohrida in Bitoija (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede)
Onstran pragozda (James Oliver Cur-
st V a v prostorih O. Medena na Wood St. Začetek ob 6. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za finančno pomoč tega exJbora, se ppporeiča čim večji obisk. Vsakovrstnih dobrin in zabave bo na pretek vsem, kateri nas ta večer obiščejo.
Drugo nedeljo po veselieri se bo začelo z rednimi pevskimi vajami. S t*m se apelira na vse člane in članice, da po možnosti točno posečajo iste, da tako zbor pride do zaželjenega uspeha. S tem se tudi vabi vee> rojake in rojakinje, kateri imajo zmožnost in veseije do petja,_____________________________
da se nam pridružijo, predvsem 18th 8T » NEW IOBK- — zaiog* ni
pa oni, kateri so še bili v uho l Yrt,lta Naro*,te to važno
.	■ j danes,
ru, pa so srtvar iz enega ali drugega vzroka opustili i. Saj nem je znana tista narodna, ki pravi: "Kaj bi vedno tužen bil, to ne more biti . . Ta tudi nam ifliši. Začelo -se bo tudi z vajami mladinskega zboia. da si tako vzgojimo svoj lastni naraščaj. Točno, kdaj se bo začelo, se bo dalo vsem staršem na znanje..
Ifones, ko to jpišeni ( zadnjo nedeljo v septembru) izgleda, da smo pri nas začeii že vživati zimsko se^no. Ta beli pada, JJcot da bi cunje trgal. I Zato lahko
PitUboršlu kotiček .
(Nadaljevanje s 2. str.).
kot sodniki izmed 5000 vposla-nih slik izbrali 300 najboljših, ki bodo pod imenom "Direction of American Paintings" v kratkem, dne 20. oktobra razstavljen« v Carnegie Institute, llafostava, ki bo prevzela mesto slučajne mednarodne umetniške razstave. Ta razstava je odprta vsem tistim ameriškim umuetnikora, ki ni<<o še nikjer svojih deT razstavili. Na ta način hewejo enikriti nove slikarske talentie.*
Bolezen. — Dobro znani rojak Joseph Matičič se nahaja že več mesecev na bolniški po-telji. Ker je član vseh treh
Institute of Technology T angiettini i največjih slovenskih pe>dpornih
pošljem prvi iz severnega
snežni pozdrav Ontaria.
Matija Otoničar, Kirkland Lake, Ont. Can.
P* strani klobuk (Damir Feigei) Romantične dnie (Ivan Cankar) Seriant Diavolo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zane Grey) Zlati Panter (Sinclair Gluck) Guoar v oblakih (Donald Keyhoe) Gospodarica svete (Kari Fidor) Rektorjev Me« (Rene La Bruyere) Rdeča Megla (O. R. Frich)
Po $T zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Seiiger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod b« čebelice Maje (Waldeaar Bonseis)
Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kmc)
Is življenja za življenje (Ivan
D
Zo-
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikanec (J. F. Cttoper) Skrivnostni student« (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tlgrovi zobje (Mavrice Labtanc)
Krištof Dimae (Jack London),
Histerija (Gustave le Rouge) Lodfer (Jean de La Hire) Upod Golice (Slavko Savinsek)
Po $2 zvezek
PreSeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatita (VL Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 Wert 18th Street, New York, N. Y.
iPISMD IZ "NEODVISNE
HRVATSKE.'1 Podpisani sem prejel pred par dnevi pismio od mojega svaka, kateri ima svoje posestvo v Karlovcu v sedanji "svobe>dni" Hrvatski; pismo dobesedno objavljam, ki se glasi:
Karlova«, 27. avg. 1041 Draga mama, sestra in struk:—^ Prejel sem vaše pismo in naj-Jepiša hvala za njega. Povem varn, da sem se srečno vrni I domov živ in zdrav. Jaz delam v Karlovcu v drugi tekstilni, delam samo po 6 ur na dan, aR drugače živim pa še vedno na Katdni poleg Karlovca. Delamo malo, no ali jaz imam plačo tedensko, pa mi je vseeno.
Ko sem bil v vojski, sem bil tudi v rodnem kraju (Domžalah) 8 eini. tam sem se zglasil, ko sem se vrnil iz vojske, tam je vse "po starem". Gregenč-ka vas pusti lepo pozdraviti.
iKako se pa kaj vi imate? Je-li ste zdravi? Mama, zdaj se ne sme veliko pisati, ker gre na cenzuro.
Vse skupaj Kepo pozdravljam in ostajam vas
f Tomo Jeran. P. S. — Srčno jpozdravim vse Fkupai tudi jaz, Paula, Tomova zaročenka.
Dragi eitatetji, to je prvo pismo, ki sem ga prejel od mojega .svaka, od kar "komandira" tam paglavnik Pavelič. Prsmp je bilo registrirano, seveda tudi prav dobro <<c?nZurirano'.'. Znamlke na pisimhi so -še prejšnje .jugoslovanske s sliko kra-Jja Petra IT. preko kateriih je potegnjeja hrvatskega grba po'eg grba od nosno od zgoraj in spodaj grba pa napis: "Nezavisna država hrvatska" Vem, da bi svak rad veliko pisal, ter med njegovimi vrsticami lahko čitam, da naš narod veliko trpi pod takozvano 'svo-
bodno hrvatsko državo.'
Ponatis drugim časopisom j*a razpolago.
Z rojaškim pozdravom z Anthony Svet, 165 Montrose Ave.,
Brooklyn, NA\
Gozdarje potrebujejo
J. P. Cote, načelnik urada za brezposelne v Val d "Or, Quebec v Kanadi naznanja, da v njegovem} Abitibi okraju potrebujejo podjetniki 4000 gozdarjev ea zfcradbo velike keimpe.
*Cote da"je pravi, da za kem-po v C'ova ob železnilci blizu
•Tednot, in bi ga mnoigi sobratje obiskali, ko izvedo za njegovo bolezen, zato podam njegov ne tflov: 5141*4 Carnegie St. Želimo mu skorajšnjega okrevanja..
Prvi jesenski pozdrav!
Občutljiv oče
V Philadelphiji se je usmrtil 55 letni vdovec Ellia Tadi^ Zapustil je pismo, v lteterem pravi: — V svojo največjo žalost .sem zvedel in naposled tudi videl, da moje tri hčere kade. Tega ne morem prenesti.
Hčere so stare 20, 22 in 24 let.
Kanadski farmer ji streljajo medvede
Medvedje delajo veliko škodo farnierjen v okolici New Lrskearda v Kanadi. Nedavno so farmarji vstrelrli 6 miedve^ dov in kot vse kaže, jih bodo postneiili še mnogo več, predno poteče lovska sezon.a
Posebno veliko medvedov je v okraja Kenabeek, kjer je Justin Barmard vstreli.1 tri medvede, ko so prišli na njegovo farmo. Jkn Nioho's v istem kraju je vstrelil dva medveda na farmi Arnolda ALber-
Senneterre, okoli 50 milj od'ta. Farmer Jim Shell e pa/ je
Val dX)r, potrebujejo 6000 de-fevctfv, v Cadillacu in v raznih kempah, ki so last International Paper Co. potrebujejo isto tako mnogo gozdarjev.
vstrelil enega medveda, .ja/ -
!Neko poročilo iz Elk Lake pravi, da prihajajo medvedi na ceste in ulice in v bližitio far-n<ersk.ih hiš.
IMATE ZE TA PRI-ROČNI ATLAS?
V tek krltlteifc tak jo iltateljo dnevnih veotl potreben te priročni ATIki ga poHje-rožnikoob po najnižji
M naiia narodni
ceni. — NaroČite ga
Vellkeet fH a 14)4 infer
48 velikih strani; 82 barvaolb zemljevidov tujih d rt« v In B zemljevidov Zdr.
drtav ta saotav vodilnih dr-••Ti
40 ovetovnih slik popolnoma o
snačenlh-; Zanimivi svetovni dogodki
Najnovejši oemljevld kale celi ■vet ln tndl:
RAZDELITEV PoUttfcEf ME1>
NEMČIJO IN i RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE	L
PBIKLJDCITBV čeboslova-
SKE K NEMČIJI NOVA FIN3KO-RUSKA MEJA
Cena 35 centov
Pošljite it o to v znamkah po S o«, po 2 centa._
Posebnost: hammondov zemljevid, ki
SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, u ga dobite a atlasom In ko ga izpolnite ln poSlJete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojakujo-«b m drtav, kakor bodo preme-njene po wdanjl vojni.
Naročite Atlaa pri:
"GLAS NARODA**
>1« WEST 18tk STREET NEW YOBS, N. T.
S tem. da kupite obrambne bonde in znamke, p o-magate ne samo deželi, pač tudi sebi.
Poučni spisi
IV h
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SeatavO dr. r. J. Bern. Vezan«-	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot* knJUlce -"H*» »• fcn—L i "Kiten ot tee United
.IHOJ: M AJAR. Trije
V tej knjigi ao «oa pojasnila In sako-al a. naaeljenr .	Cena 35C-
IN>MAČI ŽIVINOZDRAVNIK. aplaal Franjo Dular. 278 ctranl. Gena trda rez Qena $1.50
Zelo korlatna knjiga aa vsakega Mvtnorejca; opis raznih bolezni la adravljonje: slika
GOVEDOREJA. Sptaal 8 allkai»'
R. larrart 143 strani.
$1."
Cena 50o
KNJIGA 0 DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
MLEKARSTVO. Splaai Anton Pm. a 168 strani.
Kajlxa aa mlekarja U> ljubitelje mlekarstva otok.
C« 60c
NAJVEČJI SPI80VXIK. - iae str.nl.
C— 50c
\AftE fiHoniJin? ŽIVALI «1 PODOBI t. BEsedi. Opiral Pran Erjavec, 224 Stran L BroA
25c
ODKRITJE AMERIKE, Nrinl d
deli t 102, 14L 133 atrani. Cena mobko voz Poljuden ln natančen opit odkritla novega t veta. Spit ae Clta kakor sanlmlvi poteet tar le sestavljen po naJboUMh ririh.
Cena 50o
PRAKTIČNI RAČUNA R Trda vez. 261 u... Priročna knjižica, ki TtebnJe vas, kar ja pri nakopa ln prodaji notrebno.
(jena 75c
P ROBI.EM I SODOBNE FTLOKOMJB
Spiral dr. F. Veber. 841 atranL Knjigo toplo priporočamo vrakomur. ki so hoče seznaniti s glavnimi čtvami sodobna «na—fljo.
Ceoa 50c
s \ \ 8L0VEN8K0-NEMŠKI SLOVAR Sestavil Dr. r. Bradač. — 625 strani.
Gena $1.50
umni Čebelar.-spi
168 strani.
laal Prank Lakmayer.
$1-
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 268 atraaL Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti «a stavbno, nmerno ln strojno ključavničaratvn *mr tele-aollvaratvo.
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIR. tfeatsvll B. PodkrajXek: — 437 strani.
$1—
$1.-
ZDRAVILNA ZKUSČA. 62 strani.
Cnt
25c
Naročite pri:
Slov«nic Publishing Company
216 W. 18th Street
New York, N.Y.