n Največji slovenski dnermk^l * v Združenih državah , Velja za vse leto • . . Za pot leta ->*••• Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA Ošfslovenslahi delavcev vAtneriku TELEFON: CO&TLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. the United States. Isned every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Readers. NO. 219. — ŠTEV. 219. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER, 17, 1924. — SREDA 17. SEPTEMBRA 1924. _TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXYTI. — LETNIK XXXTT ODPRAVLJENJE VSEH VOJNIH VZROKOV Francozf xahtevajo, naj odpravi Liga narodov vse vzroke vojn«. — V Ženevi je bila predložena formula amen-diranja dogovora glde Lige in sicer tako, da ne bo nobenega izgovora za vojne. — Dogovor glede prisilne arbitracije skoro dejanski sklenjen. Poroča Arno Dosch - Fleurot. Ženeva, Švica. IG. septembra. — Prisilna arbitra eija 7i\ vse mogočo mednarodne sjvore je vodilni princip arbi-trarijsketi-a: dogovora, o katorem sklepajo delegatti na zborovanju Litre narodov. Prisilni sprejem sankcij, da se s silo izvede sprejem odločitve razsodnikov spremlja vodilni princip. Dogovor jo v splošnem obrisu dovršen. Francozi in Angleži so s.c v principu dogovorili, in čehoslovaški minister Beneš, ki sestavlja dokument, bo najbrž že danes preči tal osnutek. Ni še določeno, kaj bo vseboval ta dogovor. Princip bojlkjota je bil sprejet, a podpiranje blokade je še vedno kočljiva zadeva, ker dviga vprašanje aktivne vojaške pomoči v možni vojni, pa treh mesecih pogojenega miru. Soglasno s francosko formulo je ta člen izbrisan, ker določa, da je v vsakem spornem Vprašanju arbitra eija pri-silna in obvezna. Šest in trideseti člen statuta, ki ustvarja mednarodno razsodišče in katerega je smatral angleški ministrski predsednik Mac Donald nejasnim, bo tudi izpremenjen glede besedila. Po zahtevi Angležev bo vsebovalo to besedilo jasno definicijo pravice zaplenjenja na visokem morju, kadar se bo izvedlo razsodbe mednarodnega sodišča. Francozi so predložili formulo, da se odstrani vsak možni vzrok vojne kot obstaja sedaj v dogovoru glede Lige narodov. Namen tega predloga je zamašiti vse izhode, ki bi omogočali vojno. V ta namen se je predlagalo, naj se klavzulo v dvanajstem členu dogovora, vsled katere je mo-goče narodom iti v vojno po tJreli mesecih po arbitraciji, enostavno izbriše. Vojna bo prepovedana vsem. ki bodio podpirali i dogovor. Ce bi kak narod kršil dogovor, bi bil izpostavljen bojkotu in drugim sankcijam, ki pa niso še določene. Dogovor, kot se je razvil, je angleško-francoski kompromis. Glasovati bo treba o njem najprvo v komitejih in .pozneje v plenarni zbornici Lige. Razoroženje bo in-korporirtmo v dogovor do naslednjega obsega: — Angleži bodo sprejeli razorožijo kot ga bo določila posebna konferenca, katero bo sklicala Liga narodov. S podpisan jem sedanjega dogovora bodo prizadet« stranke prisiljene udeležiti se te razoroževalue konference ter se pokoriti njenim sklepom. London, Anglija 16. septembra. — Vsled oficijelnili poveVj iz Londona je lord Parmoor umaknil svoj poskusni dogovor, — naj so .stavi angleško mornarico na razpolago Ligi narodov, da s silo izvede sankcije proti napadalcu, ki se noče pokoriti sklepom mednarodnega razsodišča. Lord Parmoor je šel v prvih štadijah svojih ypgajanj dalje kot je moglo odobravati angleško javno mnenje in ko je postalo jasno, do bi bilo angleško brodovje stavljeno na razpolago Ligi narodov, sta. izvedla admiraliteta in zunanji urad velik pritisk, kar je imelo za posledico odločna povelja na lorda Parmoorja, naj se ainiakne s stališča. katero je zavzel. Glasi se. da je bilo stališče Združenih držav odločilni faktor pri ustvarjenju splošnega angleškega odpora proti temu, da prevzame angleško brodovje službo policista na visokem morju, v službi Lige narodov. Japonski zastopnik, baron Išii, agitira v Ženevi za to, naj skliče razoroževalno konferenco Liga narodov, ne p!a Zdiružene države. V spomenici, ki je krožila med delegacijami in koje sestavitelj je baje Išii, se je glasilo, da naj skliče razoroževalno konfernco Liga narodov, kajti Če bi jo 'sklicale Združene države, bi Japonska najbrž ne mogla sprejeti (povabila. AMERIŠKI LETALCI IN NJIHOV POVELJNIK GROZNA NESREČA V SUBLET, WY0. V rovu se je pripetila eksplozija ter zasula enoinosemde-deset premogarjev. — Lansko leto je isti rov zahteval dvesto človeških žrtev. — Vseh trupel še niso odko-pali. — Le malo je upanja, da bi bil še kdo živ. — Reševalci na delu. — Smrtnonosni strupeni plini. Slika nam kaže ameriške letalce, ki so jH.Ietcli krojr sveta. Z !«'vt» poveljnik zračne službe Združenih držav general Mason Pati Smith ter poročniki Wade. Ojrden, Arnold in Nelson. eorr»tOHT_yMo«jiwooo * ummkwooo. m. v. na desno so: poročnik Harding, iek, voditelj poleta poročnik POGLAVITNA NAČELA PROGRES. KAMPANJE Senator La Follette bo osredotočil svoj ogenj na davke, tarif in železnice. Glavni cilj napada bo Esch-Cummi.nsova postava. Garancijska klavzula je baje usodepolna za farmer je. FRANCIJA JE VEČ EKSPOR-TTRALA KOT PA IMPORTI-RALA. Pariz, Francija, 16. septembra. Francija je v prvih osmih mesecih tega leta importirala za 26.W4.572.000 frankov blaga, ek»-portirala ga jo pa za 27,263,159.000 frankov. POŽAR V PETROLEJSKIH VRELCIH. Raku, Afierbejdžan, 16. sept. — Vsletd električnega kratkega stika se je nnelo v tukajšni bližini petintrideset patrolejskih vrel-ev. Škodo cenijo na več milijonov zlatih ruskih rnbijev. Samo en vrelec je dal dan 60,000 galun petrolej«. ŠPANSKI '' STRATEGIČNI' UMIK IZ MAROKA. Tetuan, Maroko. 16. septembra. Španski vojaški diktator Princi de Rivera je odpoklical vse čete iz sprednjih postojank v Maroku. Pravi, da je to storil iz strategič-nih ozirov. ODNOŠAJI MED MADŽARSKO IN SOVJETSKO RUSIJO BODO ' OBNOVLJENI. Berlin, Nemčija, 16. septembra. Tukaj se že dolgo časa posvetujeta sovjetski poslanik Krestinski tn maždarski poslanik baron Kanya. Oba sta nverjena, da bodo v najkrajšem času obnovljeni diplo-matični odnošaji med sovjetsko Rusijo in Madžarsko. Washington, D. C.. 16. *ept. — V seriji govorov, s katerimi bo pričel v New Yorku dne IS. septembra, bo senator La Follette pov-darjaJ tri točke, ki so v najtesnejšem srtiku 7. gospodarskim življenjem dežele. Predmet razprav bo tarif, obdačenje in železniški problem. V vsakem slučaju se obračala teža napada proti republikanski stranki in z mogočo izjemo železniškega problema bo La •FollKte podpiral stališče demokratičnega kandidata. Napad na tarif predstavlja revolucijo glede tega predmeta, ki se je pripetila na zapadli. Čeprav sta bila očeta sedanje tarifne postave dva zapadnjaka, prejšni senator MeOumber iz North Dakote in kongresnik Fonlncv iz Miehi-gana, ki sta oba izginila iz javnega življenja, je zapad očividno sklenil nastopiti proti odredbi, o kateri se trdi, da pospešuje industrijalce v iztočnih državah na stroške zapadnih farmarjev. Tekom cele debate glede tarifnih pomožnih odredb pred kongresom srt zapadni farmerji. ki so se preje ogrevali za sedanji tarif, svarili iztočne republikance, da zahteva ta odredba direktno finančno pomoč za farmer je. MeNary-Uaugen predloga je bila vložena na primer na temelju, da so iztočni industrijalci deležni podpore in da ni nobenega vzroka, zakaj bi se ne nudilo istih prednosti tudi zapadnim farmer-jem. Glede obdačenja nameravajo sile La Folletta napasti predsednika Coolidga na mestu, ki je po njih mnenju najbolj ranljivo. Ker so se pridružili demokratom v poslanski zbornici in senatu, ko su nasprotovali načrtu Mellona, katerega je podpiral predsednik, bodo nadaljevali sedaj svoje napade na temelju, da je to zakonodaja za može z velikimi dohodki, na stroške ljudi z majhnimi dohodki. Napadli bodo stališče Coolidga, kjer je skušal skrčiti davke bogatinov s povsem nemogočo trditvijo, da bo treba onim, ki imajo majhne dohodke, tem manj plačevati, če bodo bogatini plačevali manjše dohodke. Esch-Cumminsova transporta-cijska postava bo napadena z vsem orožjem, katerega imajo pristaši La FoJletta v svojem arzenalu. Trdilo se -bo, da se je kombinaciji finančnih interesov posrečilo obvladati republikainsko administracijo in republikanski kongres ENAKA MERA ZA BOGATINE IN REVEŽE Chicago zahteva, naj se postopa z drugimi morilci, kot se je postopalo z Leopoldom in Loebom. Tudi Grant in Krausner naj ne bi bila usmrčena. Mrs. J. Franks zadovoljna s sodbo. PONARJEVALCI DESET DOLARSKIH BANKOVCEV Kemmerer^Wyo., 1(>. septembra. — Strašna nesreča je zopet pojasnila usodo premogarjev, ki mora ju gledati pri svojem poklicu neprestano smrti v oči in ki spadajo v razred delavcev, katere kapitalisti najnesramnejše izrabljajo. Danes otpioldrw? je g>rozna eksplozija za&iila^ elioiiii-osemdeset delavcev, ki so popravljali v Subleifc, Wyo., rov šiv. 5, ki je last Kemmerer Coal Co. Eksplozija je bila samo ena, toda tako silna, da je zasula vhod v rov. Ob poldveh popoldne reševalci še niso mogli začeti svojega dela. I>o sedmih zvečer so prinesli iz rova sedem trupel. Vsako upanje, da bi dobili koga živega, je izginilo, ker je rov prenapolnjen s smrtnonosnimi strupenimi plini. Pozno zvečer je poslala sem vlada poseben vlak s potrebnim moštvom in pripravami. V tem rovu se je že meseca avgusta lanskega leta pri--petila eksplozija, ki je zahtevala dvesto človeških žrtev. Štirje so bili aretirani v zvezi z obsežno zaroto, koje namen je bil preplaviti iztočne države s ponarejenimi desetdolarskimi bankovci. Trije so bili aretirani v Newarku. Velika naprava. Chicago, IIJ.. IG. septembra. — Kar je prav za enega, naj bo prav tudi za drugega. — vsaj pred postavo. — si^ misli na stotine tiso-čev prebivalcev države, ki so podpisali peticijo, ki bo pretllžena govern er ju in v kateri se priporoča pomfloščenje na smrt obsojenih mladoletnih, Bernarda Granta in Walter Krausnerja. Povod za 1n; je dal pravorek v proeesu proti inilijonarskim sinovom Leopoldu in Loebu. ki sta na okrut način umorila štirinajst let starega Roberta Franksa. firant in Krausner. ki sta bila rojena v najslabšem mestnem delu Chicajra. ki sta imela" le pomanjkljivvo šolsko izolira zli o ter sta se morala od svojih mladih let naprej bo- ■ riti z revščino, sta bila presenečena pri nekem vlomu, na katerem je oba presenetil policist. Ta se je vrgel na Krausnerja. in v boju. ki se je vnel. se je izpra-žil revolver ter ubil policista. Grant je star dvajset let. Krausner pa šele devetnajst. Ive: pa nista milijonarska sinčka te] nista mogla najeti odličnega za govornika, ki bi ju branil. ir zdravniških izvedencev, ki b; oba proglasili duševno nenormalnim. sta bila po kratkem pro cesu spoznana krivim ter obso jena na smrt. Najvišje sodišče je takoj potrdilo obsodbo in izvršitev smrtne obsodbe je bila določena na dan 17. oktobra. Živa duša se ni brigala za usode obeh. Sele ko sta izvršila dva mladleniča iste starosti zasno.van vnaprej premišljen ter s peklensko zlobnostjo izvršen umor ter ušla vislicam radi debelih denarnih m osen j očetov, se je vzbudil v narodu čut za pravico in sogln -no se zahteva sedaj izpremen'.ev smrtne obsodbe v dosmrtno ječo. Za gotovo pričakujejo, da oo go-verner Small upostp-«--'1 prošnjo. Ivlrs. Jakob Franks, mati umorjenega dečka, je izjavila, da je zadovoljna s pravorekom, ker je odločno proti smrtni kazni, brez ozira na velikost zločina. PETNAJSTLETNA JE BILA UMORJENA Be/AKI, HASOCAJTB 8E Hi "GLAS NAHODA', HAJVSGJ} SLOVENSKI DNEVNIK V lUKUiKNiM ntiivi* ter celo meddržavno trgovsko komisijo v interesu velikih železniških korporacij. Trdilo se bo, da je mizerni položaj zapadnih farmerjev posledica uveljavljenja te postave, vsled katere so farmerji'prisiljeni bogatiti železniške kompanije. Včeraj zvečer so bili'aretirani v Newarku trije dozdevni člani velike tolpe ponarejevalcev. — Agenti Tajne službe so prepričani, tla so razkrili zaroto, koje namen je bil preplaviti atlantiško obal s ponarejenimi bankovci po deset dolarjev. v vrednosti več sto tisoč dolarjev. Ti bankovci so bili izdelani v Providence, R. I. in razdeljevalo se jih je z nekega naslova na Mott Streetu v New Yorku. Agenti trdijo, da so prišli nu-kateri teh bankovcev že v roko lilio a km v obsegajočo farmo ter žive v dobrih razmerah. Med tremi otroci je bila Sara najstarejša. Sosedje simpat izirajo s prizadeto družino, a številni majejo pomembno z glavo ter izjavljajo, da je stvar sicer obžalovanja vredna, da pa je lahko vsakdo pričakoval kaj takega. Sara je bila 'trmasta in neubogljiva. Duševno je bila normalno razvita. a je imela telo popolnom.-i razvite mlade ženske, vsled česar je imela nebroj oboževalcev. Mountains, kjer so ga baje nameravali oropati ter mu odvzeti ponarejene bankovce. Newyorški jetnik, ki je začasno v policijskem glavnem stanu, je neki James Johnson, star sedem in trideset let. doma iz Nemila ven. Conn. Policija pravi, da ne ve. kje je bil aretiran. Zvezni agenti pravijo, da so bili bankovci dobro ponarejeni in da so bili napravljeni iz dveh ko-j sov papirja, stisnjenih skupaj, s svilenimi nitkami v sredini.' i SMRTNA KOSA. V Brooklvnu je umrl eden naj-tarejših slovenskih priseljencev rojak France Starin. Ves čas je bil Zaposlen pri siamnikarski obrti. Izmed vseh Slovencev v New Yorku je bil on prvi. ki si je list varil svoj lastni dom. Naj počiva v miru! Sorodnikom izrekamo svoje iskreno so-žalje. DVESTO SODČKOV PIVA ZAPLENJENEGA. Prohibieijski agentje so zaplenili včeraj v Bavonne. N. J. dvesto sodčkov dobrega piva. Pošiljate v je bila naslovljena na "John Jones, Bavonne". DENARNA IZPLAČILA |V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum io nil MOB diMi| JUGOSLAVIJA; 1000 Din. — $14.70 2000 Din. —$29.20 5000 Din. — $72.50 Pri —fcnriilk, M niafaja no) kal m tiari V matov za poštnino in drage stroške. g—>nilljM am zadnje pošte in isplntaje ITALIJA IN ZAflEDZHO OZKMLJS: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 M naročilih, Id mašaj« manj kot Mt Ur nŠ—m* HiiliJ pa lf srn poštnino in draga iteaška. * »arpoiilja na zadnje pašfte in taptnCaJe Tii^li Bn^a t tm in Kadra. Ea poIDJatve, ki presegajo PETTISOČ DINABJW ail pa DVATISOfl LIR dovoljujemo po mogočnosti ie poaabaa dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI rfalna. ——as nftnt In uprti iakorsno; ii tega razloga nam nI amgata podati —frr sens vnaprej, rafnnamtr pir irni tlrrtrpi flnrr Iro nam prMn paalanl dmm y raka. POŠILJATVE PO BRZOJAVNE* PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA OTROŠKI $!.—, •lede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte yoeeben oglas r tem list«. Draft. flaw Ink B OorUaMl Streal, -A GLAS NABOfDA, 17. SEP. 1924. "GLAS NARODA n pLtVINB BA|LV| PRAN« UKnR, hmi an« Published fey Publishing Compa*y ^ LOUIS BENEDIK. LA Corporation) Ploco of Bust I ■» CortluOt ftmt. o« tho Oorperation and ......... of Abovo Offloorat ■orough of Manhattan, N*w Yorfc City, N. V. k S L A I NARODA" (Veloo of tho Pooplo) Eyory Pay Exeopt Sunday and HonOayo. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information 8orvico. — Jugoslav Bureau.) REGISTRACIJA IN VOLITVE V ZDRUŽ. DRŽAVAH. MM volja KM mm Ameriko ,Ea Now York «a ah new.. la Kanado..............•».0« Za pol lata™.....W.M h M Ml ............— B.OO Z« Inozemstvo sa oalo Mte ..(ta.. 9TM eta .-n....-..—.... W^o'za pol lota —.......................MJO Bubacrtptlon Yearly W W Advertisement on Agreement »Qtu Naretfa" Wmj« veakl dan hwiaaij nadelj In Oovld, kres podpisa ta oaelmoetl ae ne prtobCujeJo. Denar naj ao blaoovoM po-m Honey Order. Pri spremembi krajo naročnikov, prosimo, da m ta^i proHnJl blvallSCo umi nI. da hitreje najdemo aaalovnlka. O L A • NARODA" rt, Borougn of Manhattan. New »i Telephone: Cortlandt 287« PROHIBICIJA IN VOLITVE Ljudje, ki so še niso priučili proliibieiji, se vprašujejo. kakšno vlogo bo igrala pri predsedniških volitvah. Radovedni so. če bo prohibicijsko vprašanje kaj vplivalo na tega ali onega predsedniškega kfem tli data. V vseh stmukah so volilei, ki so do grla siti svinjarije ki biposledica Volsleadove postave. V republikanskih, demokratskih in progresivnih vr-srali je vsepolno mokrih in suhih. Celo v Iva Folletovih vrstah, kjer je zbran rtajnapred-nejši element, jih je dosti, ki verjamejo v edinole zveličavno moč vode. La Fallette je nasprotnik vsakega hinavstva in potemtakem tudi nasprotnik prohibicije. Pa tudi Davis in Coolidge menda veimjeta v pregovor, da voda niti v čevlju ni priporočljiv^ V patformi demokratske in republikanske strainke ni nobenih fanatičnili paragrafov glede neutolažljive in u-tolažljive žeje. Platformi le določata, dh je bila postava sprejeta in da jo mora sleherni vpoštevati. dokler bo veljavna. V splošnem je pa položaj sledeč: — Vzhodne države so razen Maine in New Hampshire odločno proti izpremembi Volsteadove postave. Država New York, ki je navezana na mesto New York, je mokra, da so kar cedi od nje. Izvolila je mofkre-ga governerja in pred dvemi leti tudi mokrega senatorja Istotako se je zgodilo v New Jersey. V pennsylvanski zakonodaji so bile zavrnjene vse zakonske predloge, s kateremi je skušal prodreti govemer Pmchot, ki je navdušen zagovornik vode in popa. Vsi Pinchotovi kandidati za okrajne urade so bili pri republikanskih primarnih volitvah lansko leto zavrnjeni in pri novemberskih volitvah so pogoreli vsi suhi kandi dati. V državi Maryland je bil ponovno izvoljen z večino 40,000 govemer Richie, ki je liberalec v pravem pomenu besede ter zagrizen nasprotnik Volsteada. * Pripomniti je treba, da ni imela država Maryland še nikdar dvakrat istega governerja hi da je Richie dobil pri prvih volitvah samo 400 glasov večine. Celo novoangleške države z zastarelimi patriallialni-mi nazori kot so Vermont, New Hampshire in Maine so začele uividevati, 20 ljudsko glasovanje. V suhem Kentucky-ju? je bilo lansko leto izvoljenih j reeej mokrih kandidatov z večino 45,000 glasov. V Michiganu je bil nominiran senator James Ccnuteens. Država Missouri ni bila nikdar posebno naklonjena suši, dočim sta suhi obe Dalk-olti. Minnesota je najbolj pokazala svoje razpoloženje s tem, da ni izvolila v kongres očeta prohibieijske postave Andreja Volsteada. Iz Montane poročajo, da bi večina glasovala za mokroto, če bi še vršilo tozadevno glasovanje. Država Colorado je suha, ker v nji vsakdo dobi za denar vse, po čemur mu hrepeni srce. Oaliforoija je suha zato, ker bi se v slučaju mokrote cene grozdju strahovito znižale. Prebivalci Oregona in Washingtona si sami pomagajo, da žeje ne trpe. V suhi New Mexico in Oklahoma prodajajo na vsakem vogalu močnejše pijače kot je lemonadla. V južnih državah ^tla vprašanji glede pijače in zamorcev tako tesno zvezani, da bo tretta najprej eno rešiti, predno se bo mogoče baviti z drugim. S tem smo nakratko opisali položlag suše in mokrote f ii rm IT ili mii m iti il ■ TT n i uli Leto 1924 se označuje kot važno politično leto radi predsedniških volitev Tki se bodo vršile v novembru. Take volitve se vršijo vsaka štiri leta. Dan volitve (Election Day) je vedno prvi torek po pondeljku meseca novembra. Tako padejo letošnje volitve na dan 4. novembra. V istem dnevu meseca novembra se vsako drugo leto — in sicer v letih, ki nosijo sodo številko — izvolijo tudi lani poslanske zbornice (House of Representatives) in t retina senatorjev. Letos bodo torej tudi kongresne volitve. V večini držav se istega dne izcvilijo tudi visoki uradniki in zastopniki države in okraja (county). Tudi mestne volitve st» vršijo vsa ko drugo leto; v svrho pa. da se ločijo federalne in državne zadeve od lokalnih, se volitve mestnih in vaških zastopnikov in funkcijonarjev vršijo v letih, ki nosijo liho številko. Predno se volilec poila na volišče, bo propaganda poedinih strank že dovolj poskrbela za to, da on dozna za imena kandidatov. ki. jih je dotična stranka po stavila. Važno pa je za vsakega volilca. zlasti za onega, ki letos prvič glasuje, da se seznani z n«i-' katerimi važnimi javili, po katerih se ravnajo ameriške volitve. Registracija. Prvi korak volilca, da si zagotovi svojo volilno pravico, je vpisovanje v seznam volilcev; to se zove registracija. Danes je registracija predpisana v vseh državah. razun v dveh — Arkansas in Texas, in je predpogoj za izvrševanje volilne praviee. Svrha regil-stracije je, da se ugotovi, da-li ima dotičnik zares pravico glasovati v dotičnem volilnem okraju in da se prepreči glasovanje ne-poštenih volilcev v več kot enem volilnem okraju. O angleškem princu v New J Yorku se je že toliko pisalo in s,-j še vedno toliko piše, da človeka ušesa bole. Ko je bil predvčerajšnjim v va-seli družbi na Long Islandu. so poklicali. vračarieo, ki mu je či-tala misli. Vračarica je vse povedala, kaj princ misli. Bila je pa toliko galantna, da n i hotela reči. da princ ne misli dosti. tffjfc SugnBlxnmttska Ustanovljena 1. 1898 2£atnL Krbturta Inkorporirana 1. 1901 volilnem okraju. Kot volišča služijo razni primerno izbrani lokali, kot Šole. mestna poslopja ali kateri si bodi drugi lokal. Nekje se v to svrho zgradijo posebne lesene koče. Na volišču uradnik zapiše ime in naslov volilca in ugotovi. da-li je bil pravilno registriran in dali je upravien voliti. Ako je temu tako, se volilcu izroči glasovnica (ballot) in ta jo vzame s seboj v eno izmed raznih malih koč (booth) v ozadju volišča, ki zagotavlja popolno tajnost glasovanja. Tu on označi v glasovnici, za koga glasuje. Ako pomotoma pokvari prvo glasovnico, sme dobiti drugo in celo tretjo. Skoraj vse države rabijo sedaj takozvano avstralijansko jrlasovni-co. Na tej so imena raznih kandidatov tiskana pod imenom in znakom stranke. Ako volilec sme gla-Jšču. Ohceti ne bom napravil. Sa sovati z« celo listo (straight mo dve priči bom porabil na skro- GLAVNI URAD v ELY, MINN. Poznal sem korajžnega fanta, ki je bil do ušes zaljubljen, poleglega pa korajžen in samozavesten, da je bilo joj. Zavedajoč se svoje neodvisnosti je korajžno govoril ljubici svojega srca. — Draga moja, prihodnji teden se bova poročila. Ker sva moderna človeka, se ne bova poročila v cerkvi, pač pa na sodi- ticket). on napravi znak križa v kolobarju, natiskanem na čelu kolone dotične stranke. Drugače on men zajtrk. Potem bova daleč odpotovala in bova v Californiji užila medene tedne. O svoji po- zabeleži ta znak poleg i-men po- roki ne bova nikomur sporočila. edinih kandidatov, za katere hoče glasovati. Nato pregane glasovnico in jo izroči drugemu uradniku, ki jo vloži v skrinjico (ballot box) in zaznamuje, da je volilec oddal svoj glas. V mnogih krajih, zlasti v velikih mestih, se rabijo volilni stroji (voting machines). Ti izgledajo približno kot kak cash-regi'ster. Imena kandidatov so natiskana na koščkn papirja. Ako volilec pritisne tipke, predstavljajoče posamezne kandidate, stroj avtomatično zabeleži glas v prilog teh kandidatov. Stroji so tako izdelani. da je mogoče glasovati le za enega kandidata za isto mesto, in da se more pritisniti tipko le tedaj, ako so vrata volilne koče zaprta, kar zavaruje volilno tajnost. Ko se volišče zapre, se glasovnice vzamejo iz skrinjice in seštejejo. Ako gre za kandidat le Glede volilne kvalifikacije ni j dotičnega volilnega okraja, se ime mogoče navesti mnogo splošnih! ^oljenca tasoj dozna. V slučaju pravil, kajti konstitucija ,Združe- i predsedniških volitev pa, pri kanih držav prepušča urejevanje volilnega postopanja poedinim dr- žavam. --- Vse države zahtevajo, da mora terih volilei odda jejo najprej svoj glas za volilne može (electors), ki potem kasneje izberejo Poročnih daril ne bom sprejemal razen v cash denarju. Minil je teden. Res sta se poročila. Poročila sta se v cerkvi po svečani sveti maši. Vršila se je velika svadba, pri kateri je bilo navzočih nad sto ljudi. Stanovanje sta vzela pri nevestini materi. Na poročno potovanje sta se odpeljala v Bronx park. Za poročno darilo sta dobila pet setov črepinj, in ženin se je spoštljivo zahvalil za vsak set posebej. To je zgodba o samozavesti in neodvisnosti. Nikdar se toliko ne laže in toliko pretirava kot v dobi volitev. Vzemimo, da je kandidat molčeč. Njegova stranka pravi, da je pameten, ponosen in pošten. Njegovi nasprotniki zatrjujejo, da je boječa mevža. Ako je kandidat zgovoren, pravi njegova stranka, da je razbo-rit in vseveden; njegovi nasprotniki pravijo, da je velika politična klepetulja. Ako je kandidat mož volje in Glavni odbornkf: Predsednik: RUDOLF PERDAN". 933 E. 185 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALAKT, 1808 E. S2fid Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — 12tb Ave. But, Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEIC, 808 American State Bank Bid*. «00 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNTK, Room 206 Bakewell Bids, cor. Diamond and Gran« Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chlcaro. 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. POREN'TA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC. 780 London Road, N. E., Cleveland, O, PAULINE ERMENC, 3S3 Park Street, Milwaukee, Wia, JOSIP STERLE. Pine Bluffs. Wyo. ANTON CELARC, 638 Market Street, Waukegan, III. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolnlSkm spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postnti član te organizacije, naj se zglaM tajniku bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 Člani ali članicami. Novice iz Slovenije. predsednika in podpredsednika. dejanja, P™ vi njegova stranka treba še le čakati na volilni izid volilec biti najmanj 21 let star. ■1 Ameriško državljanstvo je preoii", — jt* tožil vsiljivi berač. — ** DrvHintri-desetkrat !*" — jt- odgovoril mesto bolnega berača uradnik >am in France Fleiv je odšel v zapor. da počaka štiridesetkratne obsodbe. Nesreča. 30. avgusta je padci na državnem mostu čez Dravo na tlaku invalid Ivan Materšek in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. Nadležen berač in nepridiprav. 30. avgusta ,]*' policiji dobro 'znani Jurij Vidcršek iz Ptuja i beračil in nadlegoval ljudi po mestu. Prišel je eel<» v Veliko kavarno. Policija ga je aretirala in poslala nazaj v Ptn.j. ftadičevski evangelij je prišel pridigat v Ljubljano šofer Ivan Novak iz Zagreba. Re-penčil se je okoli 3. zjutraj pred barom in se prepiral z neko or-junaško družbo. K«t poktaja v svojem "apostolstvu"* preveč goreč in se je hotel nekaterih lotiti tudi dejanski. ga je naposled stražnik aretiral. Zopet neurje nad Mariborom. 1. septembra ^popoldne so s«-nad Mariborom zopet zirrnili temni obleki, iz katerih je potem celo popoldne neprestano lilo. bliskalo in strahovi.o grmelo. da so zvenketale šipe po oknih. Nekaj Časa se je- podil nad Mariborom tak močan veter, da je med nalivom tr^ral listje, lomil vejevje in odnašal opeke s streh. Vendar to pot ni napravil hujše škode. Bolj je bila oškodovana okolica, kjer je vihar potrgal nezrelo sadje z drevja, r vinogradih pometal z grozdjem obložene trse v blatna tla. 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj laK-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Stre* H«w York, H. T. I Wtpx Najboljše črtice Ivana Cankarja. 1 Desetica. C'«Hih leže človeku mrko in težko na dušo, tiha, nerazfeočna groza, ki mu vzame vso moč, vsjo radost, vse zaupam je. Gresikabe vsakdanjega življenja so aietiadoma * • Fantje, kvišku!" Velika je bila in debela, v lica zabuhla ; bal sem se je kakor ne-česiii sovražnega. zfljohotnega'; {in o*ia je to na'jibrz vedela, ker me ARISTOKBATA silne, nezniocme; oglasi se vest, u- tudi sama fni imela rada. TVsto ju-' dari na srce kakor kladivo in vsi(tro pa mi je bila še ^rašnejša, o- greh do najmanjšega, že p^^za bi jeni. planejo črnii pred očii. Čemu še živeti 7 Saj se vse. vse, vsi' izgubljeno... In plaha mka se izteza trepetajoč po roki posest rimi, plaho olv j se ozira Ln išče prijaznega odzdrava. Ta ura ni soj^n-a samo človeku, ki je bil prehodil dolgo pot in zasluti smrt in grob. Ob najlepšem jutru dihne inrzlto na dušo, da te_ lebivejo vse misli na tla kakor od kamna. Potrka z železnim prostom cd) ve sede m večeru, v glawni dru- jfrcnuia kakor gora, tenrma in tuja ; vzlrepetal sem. ki me je ošvigniJa z malimi sivimi <*čmi; in vstal sem hitro. Zeblo me je. ko sem i zahi-ustiaflia med zobmi- inreti!" za krči, vztrejpece Ln se v nežna- "Kaj bi zdaj im kam bi?" sem' Prišel je tovariš in je rekel: _ nem strahu oklene matere. pomislil. Doma nisem mogel osta- rjv 7a^e je pasmo-?' Dvanjast ali trimaijKt let mi j* ti m bi tudi ne bil maral; rajši vi ^ lliL deski napisal Xa sliki vidite vojvodo in vojvodinjo iz AVestminstra. ki sta se naveličala drug drugega ter se hočeta ločiti. Oba sta navdušena igralca tennisa. mrtvašnico o polnoči. Na okno je šel sem, starec, s težki- tilio potrkaval defž; če bi hodil po niij trudnimi koraki k vratarju, ulicah le pol ure, bo premočeai d*> Ko ^ pism0 Jobil, so se mi bilo; hodil sem v tretjd razred re. alke. Nekega jesenskega jutr a sem se rano v zdramil; danito se je ko. maj, v izbi je bil somrak. Velilkn kože in vsi bi vede?i kako in kaij.'j-oke tresile in skril sem se k oknu, Šole pii je bilo strah; učence mi da bi videJa tega svetega pisrila ni deialo skrbi, ali vse mi je bik> IK)})e710 nevredmio oko. Črke veli- tam tuje, neprijazno; stal sem ']jut>e, neokretne so razodevale selitvi. Z tiri popelje so stalle ob^red učiteljem kakor razbojnik mateiuno roko. Odpiral .sem počasi, j<* bila izba, ali vendar se mi je zdela ti> tio .jutro ozka >in tesna, vsa natlačena in nametana, kakor ob stenah, med njimi police za knjige, veliki leseni kovčegi, skrinjam Novi Garuga. Zadnja tri leta je ogrožala Vojvodino tolpa ma.skiranih razbojnikov, kn je kmalu postala strab m trepete tamošnjega prebivalstva... Oblasti so neprestano poizvedovale za zločinci, vendar jim niiso mogli priti na 9led. Pred kratkim pa je uspelo beogradski policiji prijeti kolovodjo tolpe in sicer nekega Františka Žajdlika, ki je bil osumljen, da je ubil in oropal blagajnika in kočijaža tvornice sladkorja v Velikem Bečkereku. Bil je prijet na češkoslovasškeim konzulatu, ker je hotel baš dvi- pred sodmfcom. Iin čiatlo ^ldno. vese4o tcžko mi S knj*garm po Velo, trei>etajočo roko, ki je seh. v meni pa je bilo, nekje čisto so mimo, vsi so gledali v tla. j držala med prsti posledaijo deseti- na dnu, nekaj grenkega in puste-j Nisem šel nara^ost proti šoli, co ter jioaiapo^led sptist,iila v pismo-ga, Uar se je monda ponevedoma prezgmlaj je še bilo. ttodil sem po Zakaj desetica je bila poslednja, razodevali tudi v besedi in v očeh.^icah, gledal pa nisem nikamor, to V6(le]j kakor tla je bilo Na okna je potrkaval dež, čdstto|llu^ar msem ^kal. Časih je za. napisan'o. potihoma. kakor z mehkimi prsti; (]fSaJo odprte pekanniee po gor-[ f^knl sem se čisto v kot da bi lilo je že teden dhi v dolgih, ten. kih< žemljah, po tastih doJme ne Iz srca?' iz pr_ kili curkih; tisti dež, ki napravi/tonimenih; zahiustaš enkr#, pa je i(Z vsega teiesa mi ^ pla^li;1 človeka otožnega, topega, mu za- ni- Dežll° Je tlh,o; ^ cm ob ogljih stresal me kaikor v vro^ieL ko stre vse vesele podobe in mu po J-* curljalo, luže ao rasle, prepre-'sera se wačal p(> Sapnicah v šol-kaže druge, neznane, v sive halje'-ale cest* od tlaka do tflaka ; ka.'^ ixbo ^ bil!o v me3li SV€ttil0j zavite. V izbi je IwQ vzxluh težak k(>r je zažmečado in voJ]o_ Iz da3jave je vkleJa ma(td in zatohel; dišalo je kakor po o- da m4 ^ brizgaila v čevljih že bolest in se je smehljaje ozrla nastankih slabe večerje, po dežju, po ^ P^tov. jme, kakor se .oore samo ljubo soln_ nfcumitih. potnih telesih, po strni- ŠoSsko poslopje jje bilo zelo vd-'ce. In glej, čudo nebeško_res so p«ii sapi bolnikov^ sofco in zelo gosposko; bil sem pred .se bili razmekanili oblaki in veselo Vse to sem videl im občutil v nJim ka^oi' berač pred gradom.1 solnce je zasijado skozi okno. — enem samem trmotku; in vseg-a' so gledala mr-ko in strogo Matere ni več, tistih starih de_ me je presunila grenka, neusmilje-'kalcor učitelji. Ko sem stopil v veJsetie tudi ne, in dnevi so zdaj na bolest. Ta težki, strupeni sopuh'žo' se7n P0^^ glavo in hudo mi mračni in pusti vse do nooi. v izbi mi je bil nenadoma 'kakor Tako bi človek stopil v soJ-- podloba in znamenje mojega ŽMjeJ paznikov hram, roke rezane na Jeznitski ^^ ^ gpanskem nja. Vsega življeinja, od pr\*iii ža-ihrbtu, ves ubog nn poaužan. Noge] lostnih spominov pa d^o kanca, daleč v brezupno prihodnost, ki sem jo videl naziočno pred sebCj. Tako me je bilo groza, da sem si komaj so mi biLe težke, sel sem počasi po - v , - . . . , ... . , , ,K Pariški listi poročajo iz Madri- stopnjicah, -\-pognjetaj, kakor ho_' 1o .1 . . , . ida, da obisce jezuitski general dijo starei. I/-- "1 T , t I (črni papež) paster Ledochowski V šolski sobi je bilo zelllo toplo; v tekočem mesecu jezuitske zavo- upal dihati; ležal sem čisto mimozi dišalo je tuje neprijetno. Bog de na Španskem. Generala Le- oči široko uprte v somrak. Bilo je|^m vedi kakor po besedi : "Ru-| dochowskega sprejme tudi kralj kaldor v sajnjah, ko človek v enean be!" Ko je človek ugledal *e re-'Alfonzo, ki je pravzaprav povabil samemu hipu prehitri teta in deset J dno in skrbno raarorščeme klopi, I patra, da pride na Špansko. Ko letja — ena .sama podoba je, v naenkrat ni bil več čiovetk, temveč je nastopil španski diktator De enem samem okvirju, a lic je tiso. učenec m številka v razredni kmjiJ Rivera ter potlačil ustavo in pri- čero, l>ele oed strme trdo, kakor iz Boletit ti kljuje v srcu, td baje'čel vladati z vso srednjeveško in- večnosti. Vse grenke ure se vrača-'na tilnik, ti pa premišljuj, kedsaj kvizicijsko robatostjo proti ljnd- jo !n devetkrat hujše jih občuti,^3 Je bil rojen Klopstock. jstvu, so bili jezuit je v Barceloni srce v spominu, nego jih je obeu-l Nič nisem vedel, kateri učitdj vsi 1Z set)e zbo^ veselja nad novo tilo prvikrat Daleč gre spomin,'je brl in kaj j|e govoril; ves čas'vlado- Diktatorja De Rivera so T1Se zastore odgme. Spominjal sem je bila ena sama misel v meni: _jnato naravnost podžgali, naj se dog^ifcov. ki so se vršili, ko'"Bodi, konec, saj ni nič; nefcaj!", vztraia in vlada kakor je pričel. sem bif komaj d^bro shodil in so Poleg mene je sedel moj debeli to J Jezuitski general Ledochowski se me še oblačili v dolgo neokretno'variš, sin ljubljanskega krčmarja lfao5e diktatoW zahvaliti, ker je krilce. Povtrtnfli so se večeri, ko'in je nepre^atasno jledel. Skrival ^f-5ezuitske zavolde oprostil razlik Par koristnih nasvetov. je za široka hrbet svx^jega predad-i11)11 Jezmtje pravijo, da ka in je jedel Okrogel, zalit QJ »ko bi ne bil zmagal De Rivera, bi i - i - • i , , , I prišlo na boben okoli 200 jezult- braz je imel m hudotxne, skope oca; , , , , . ^ A ^ , . . ' skih k Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost . ——r—r——« Angleško-slovenski in slovensko -angleški slovar .. Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobsa in okusna jedila. Trdo vezana .— -.t—t— —; 1.46 Slovensko -angleška slovnica. —■ Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —< - 1». in 2. zvezek j-.r-.r---i-:— w lw—11 Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.1.26 Hobinson, povest .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman M Hinaldo Kftnfldlnl J60 Sveta Genovefa M Predtržani,Priiemin drugi svetniki v gramofonu —i »26 Čarovnica starega gradu — r—>26 Hitri računar ali Praktični računar .71 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 6.—« Amerika in AmerikancL Popis slovenskih naselbin v - Ameriki Trdo v platno vezano r—_ 8.—• Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih >. pesmi . —^^»-.^-a-.w.-r—T-.1--T—T—1 M Pesmarica Glasbene Matice. Zbori za Štiri moške ^la- t sove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi 2JMJ (K naročilu priložite pokritje v mimhK aH M. O.T f Knjige Vam pošljemo poštnine prdslo. Sknrenic Publishing Company T ? New TMc, N. I. MORSKI JASTREB. BalMi lehathri.Z* G. N. jnMB «. 70 (Nadaljevanje.) Stopila je korak nazaj ter se obotavljala, kaj-ti na sprednjem delu krova so sedeli Asad, Marzak, Biskain in še nekateri drugi častniki. — Pojdi, — je ponovil. — Nitesar se ti ni treba bati, ee kažeš odločen obraz. — Ničesar bati.' — je vprašala presenečena. — V>aj za trenutek ne. — je odvrnil odločno. — Druga stvar pa je seveda, kaj bo prinesla bodočnost. Bodi prepričana, da ne bo strah uplival na najin sklep. Vzravnala se je, kot da jo je po krivici obdolžil. — -laz se ničesar ne bojim, — je rekla s trdnim glasom Odšla »ta skupaj in pri tem so ju opazoali vsi navzoči. Temni pogled Assda je veljal izključno le Rozamundi. Sledil je vsaki njeni kretnji, ko je prišla mimo. Niti za • renutek ni na zunaj izgubila v oje dostojanstvenosti. Tudi Oliver je korakal brezbrižno. Ko je prišel do Asada, se je ustavil ter rekel: — Dovoli, visoki gospod, da nastanim svojo ženo v kabini, ka-Sero sem pripravil za njo. Na kratko in zaničljivo je zamahnil Asad z roko ter dal s tem dovoljenje. Sakr-el-Bar se je zopet priklonil ter odvedel Rozamundo v kabino. Kabina je bila lepo opremljena. V istem trenutku sta se približala dva velikanska Nubijca. ki sta se priklonila Sakr-el-Baru. Dal jima je kratko povelje. Prinesla sta bogat obed ter ga postavila na majhno inl'.ico poleg divana. Dal jima je nadaljno povelje in odšla sta ter se postavila z golimi meči v rokah izven zavese. To ni bilo ni-kako izzivalno ali žaleče dejanje in tudi Asad ga ni mogel smatrati takim. Kabina je postala harem Sakr-el-Bara in mohamedanec brani svoj harem kot brani s\ojo east. To je svet prostor, katerega ne sme iiiko oskruniti. Itozamunda je omahnila na divan ter sklonila roki v naročju. Sakr-el-Bar je -tal par trenutkov molče ter jo pozorno opazoval. — Jej! — je konečno ukazal. — Potrebovala "boš moči in poguma. katerega nima izstradanee. Zmajala je z glavo. Kljub dolgemu postu se ji je jed gabila. Prevzela jo je taka tesnoba, da je komaj dihala. — Ne morem jesti, — je odrnila. — Zakaj? Moč in pogum mi sedaj ne moreta koristiti. -- Ne misli tega, — je rekel. — Sklenil sem privesti te živo iz nevarnosti, v katero sem te spravil in svojo besedo bom tudi držal. Tako odločen je bil njegov glas, da se je presenečeno ozrla vanj. — Nobene rešitve ni zame. — je vzkliknila. — Ne misli tega, dokler živim jaz. — je odvrnil. Dolsro je zrla nanj in krog njenih ustnic je zaigral usmev. -- Ali mislite da boste še dolgo živeli? — ga je vprašala. — Kot ugaja liogu, — je odvrnil hladno. — Kar je pisano, je pisano, te le živim toliko časa, da te oprostim ... in potem bom i'.-vel dosti dolgo,. Njena glava je omahnila. Stisnila je roki ter se malce stresla. — Mislim, da sva oba obsojena na smrt. — je rekla konečno. — < e boste umrli vi, imam Še vedno bodalce. Ne bom vas preživela. Stopil je korak naprej, z blestečimi očmi in lahna rdečica je stopila v njegovo bronasto lice. Nato pa se je ustavil. Tepec! Kako je mopel za en sam Trenutek napačno razumeti pomen njenih besed? To je bilo jasno razvidno iz besed, katere je izgovorila takoj nato. — Bog naj mi odpusti, če bom prisiljena k temu, — če si izbe-lem lažjo pot časti. Pot časti je vedno lažja. -- Vem, — je odvrnil potrto. — Dal Bog, da bi ji bil sledil. Ker je videl, da še vedno molči in da je zapletena v misli, je globoko vzdihnil ter prešel na druge zadeve. — Tukaj boš našla vse, kar ti je treba, — je rekel. _ Če ti bo kaj manjkalo. le tleskni v roki in eden mojih sužnjev bo prišel. Če jih nagovoriš v francoščini, te bodo razumeli. Rad bi bil privedel s seboj žensko, da ti streže, a vidiš, da je bilo memogoče. Stopil je proti vhodu. — Ali me zapuščate? — ga je vprašala, v nenavadnem vznemirjenju. — Seveda. Prepričana pa bodi, da bom vedno blizu. Bodi tudi uyerjena, da ni nobenega povoda za neposredno nevarnost. Vsaj slabše kot v zavoju. Jej in počivaj. Bog naj te varuje! Vrnil se bom kmalu po solnčnem vzhodu. Zunaj, na sprednjem krovu, je našel tedaj Asada samega, z Mar-zakom pod baldahinom Noč je padla na zemljo in velike svetilke na rilcu ladje so bile prižgane ter so metale svetlobo na vodo. Na nebu so blestele zvezde, ker ni biio niti najmanjšega oblačka. Veter je popolnoma ponehal in svet je bil zavit v tišino, katero so motili le valovi, ki so udarjali ob skalnati breg. Sakr-el-Bar je stopil k Asadu ter ga prosil, če sme govoriti par besed ž njim med štirimi očmi. — »laz sem sam, — je rekel paša na kratko. — Potem ni Mai-zak nič? — je rekel Sak^-Bar.' — To sem že dolgo domneval. Marža k je pokazal svoje zobe ter zarenČal kot pes, a paša se je mogel spomniti le enega setavka iz Korana, s katerim ga je Fenzile v zadnjem času neprestano pitala ter trapila. — Sin človeka je družabnik njegove dnše. Nikakih skrivnosti niman pred njim ali pa molči in odidi. — Mogoče je družabnik tvoje duše, Asad, — je odvrnil korzar z drzno porogljivostjo, — a Alah bodi zahvaljen, da ni družabnik moje duše. In kar hočem povedati, se v gotovem smislu tiče moje duše. — Hvala ti. — ga je prekinil Marzak, — za pravičnost tvojih !>esed. — Bit: družabnik tvoje duše bi pomenjalo biti družabnik nevernega psa. — Tvoj jezik. Marzak, je take vrste kot tvoja spretnost z lokom, — je odvrnil Sakr-el-Bar. — Da, v tem, da prodre izdajalstvo,. — se je glasil nagli odgovor. —- Ne, v tem. da meri na nekaj, česar ne more zadeti. Sedaj naj mi Alah oprosti. Ali naj se jezim nad takimi tvojuni besedami? Ali ni On sam dokazal v polni meri, da je lažnik, ntfmenien v dieheno, vsakdo, ki si drzne imenovati nevernega psa! ALi* so take zmage kot sera jih izvQ2*eval nad brodovji nevernih prihranjene od Alaha nevernemu? Trapasti obrekljivec, nauči svoj jezik "boljših manir ali te pa bo Vsevedni udaril z nemostjo. — Mir, — je zavpil Asad. — Tvoja nadutost ni več na mestu. MOJTSERSKI PLEZALEC CO*V«IQHT UhQCVWOOO • UKOIHWHS. M. V. Najboljši ameriški plezalec je brez dvoma Avashingtofiski drvar \V. II. Hamilton. Po drevju pleza s pomočjo močne vrvi ter železnih osti. katere ima pritrjene na čevljih. Grozni umor v Avčah. V soboto 30. avgusta zvečer je petresla vasico A vet ua Kanalskem vest o strašnem zločinu, katerega je povzročil nastop gostilniškega najemnika Luszickega, ki je zadnjega pol leta vodil gostilno gospe Gabrijelčičeve. Luszicky, ki je živel v kraju s svojo ženo Katarino, je rodom Poljak. ter je prišel v Italijo iz jug. države. Najprej je imel v najemu gostilno v Postojni, potem je bil tva. Tako pa je bila samo težko solastnik nekega hotelskega pod-L ranjena. Zgrudila se je vsa krva-jetja v Vipavi in končno je pri-jva na tla. Gospa Gorjupova, ka-šel v Avčje. Gospa Gabrijelčičeva j tero je dogodek prestrašil, je zav-je imela v lastni hiši trgovino in|pila: "Kaj vam je vendar storila gostilno. Ker pa sama ni megla'moja mati?" Luszicky ni odgovo-priti v okom po^lu. ki sta ga za-j ril z besedo, temveč z novim, htevali obe podjetji, se je odločila, jstrašnejšim strelom. Krogla je šla da odda gostilno v najem. Lus- skozi usta gospe Gorjupove, ki zicky se je ponudil in pogodil ziSe je z groznim krikom sesedla na njo in je podjetje kmalu prevzel, posteljo ter obležala mrtva. Lus-sprva mu je šlo dobro. Kmalu ; zicky je medtem besnel naprej pa so začeli zahajati v njegov lo- in je hotel ustreliti še prof. Klav-kal najrazličnejši ljudje, vsled 1 dijo Gabrijelčičevo. ki se je pa re-katerih so nastale razne opazke šila z begom. Mesto nje je zadela in namigovanja. j krogla ženo Lusziekvga Katarino. Izcimili so se prepiri, prepirom Nato je je morilec pomeril samo- so sledile ovadbe, in konečno so o-rožniki iz Ročinja sporočili politični oblasti, da bi trebalo loka} zapreti. To se je na njihov predlog kmalu izvršilo. • Koncesija gostilne pa se je še vedno glasila na ime ge. Gabrijelčičeve, ki je imela hčerko Gabrijelo, poročeno z učiteljem v Avčah. Gorjupom. Lastnica lokala je zato pod vzela. primerne korake, da bi se dovolila zopetna otvoritev gostilne. Po dolgem moledovanju sem in tja je oblast pošnji ugodila. Stavila pa je pogoj, da mora Luszicky izginiti in da mora podjetje preiti v druge roke. Tu so se pojavila prva nasprotja med najemnikom kres še proti sebi in izprožil v glavo. Krogla mu je prebila lice na eni strani, ter ofjtieala nad drugim očesom vsled česar bo gotovo izgubil vid. Vse to se je izvršilo v taki naglici in zmedi, da ljudje v prvem hipu niso mogli^ priti na jasno, kako se je zgodila cela stvar. Šele potem, ko se je profesorica Klavdija vrnila z učiteljem Gorjupom, je bilo mogoče doznati podrobnosti J:e strahovite tragedije. Poleg morilca so našli samokres, s katerim bi bil zločinec gotovo še dalje streljal, če se mu ne go ustavil petelin v revolverju. Okrajni zdravnik dr. Canonieri, ki je z avtomobilom prihitel na me- in lastnico. Gospa Gabrijeličeva je|sto nesre^ je mogel ugotoviti sa- i hotela vso stvar rešiti mirnim potom ter je nagovarjala Luszickega, naj ji vrne lokal proti odškodnini 2000 lir. Luszicky pa je bil s to ponudbo nezadovoljen. Svota se mu je zdela premajhna. Hotel je izsiliti vsaj 12 do 15 tisoč lir odškodnine. 31. avgusta je potekel kontrabt med Gabrijelčičevo in najemnikom. Zato se je par dni pred potekom pogodbe hči lastnice, Gabrijela Gorjupova. podala v Gorico, da se za vsak slučaj pogovori o zadevi s svojim advokatom. To se je zgodilo v redu. Gospa se je vrnilai z Gorice v Avče v soboto ob osmih. Šla je takoj k svo ji materi. Gabrijelčičevi. in ko še je pogovorila s svojimi domačimi o vsem, kar ji je nasvetoval odvetnik, se je oglasila pri Luszic-kem. njena mati. lastnica podjetja. Mož pa ni hotel razumeti dejanskega stanja. Izvijal se je na vse načine in dejal, da mu odškodnina v znesku 2000 lir ne zadostuje in da zahteva najmanj 15,000 lir. (Drugače je izjavil. n» zapusti Stanovanja in ne izroči gostilne nikomur. Kmalu nato je potrkala na vrata gospa Gorjupova v družbi svoje sestre prof. Klavdije. Ta dogodek je Luszicky j a strašno razburil. Pognala mu je kri v glavo in mož je hotel dami zapoditi iz sobe trdeč, da nimata nobenega o-pravka pri njem. nikov, pa se je Luszicky uklonil. Vpisal se je v fašistovsko stranko. Poslej je igral zelo dvolično ulogo. Med domačini je veljal za fašistovskega vohuna in izzivača. Ljudje so se ga radi lega ogibali. Strašnega dogodka je Torej pravzaprav kriva faštstovska propaganda. ki je zasejala v -Julijski Krajini že toliko nemorale. Tekal je nervozno gor in dol, vil roke in jecljati nerazumljive besede. Končno pa je segel v žep ter bliskovito privlekel na dan revolver, katerega je naperil proti Gabrijelčičevi. Stara gospa je odprla usta da bi zakričala, a v tem | trenutku je že prodrla kroglja njena lica nad usti. Če bi bila šla le 1 cm višje«, bi prestrelila možgane in gospa bi bila obležala mr- Zastopniki "Glas Naroda" Zastopnik! kateri so pooblaščeni na-Miatl naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; ai štiri mesce $2.00; za Četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Francisco, Jacob Lausln. Colorado: .Denver, Frank Skrabee; Leadville, M. Yamnik; Pueblo, Peter Cullg, John lierm, Frank Junes h; Sallda, Louis Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. Fgr m Kretanje parnikov - Shipping News Indianpolis, Louis Rudman. IHneb: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Juliet, Frank Bamblch J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelieh; Mascoutah, Frank Augustln; North Chicago, Anton Kobal, Gertrnde Ogrin; Springfield, Matija Barborich; Waukegan.* Frank Petkovšek. tO. Mp tarn bra: Homeric, Cherbourg; Columbus, Cb«r hours In Bremen: Cleveland. Cherboruf to Hamburg; Orbita, Cherbourg; Hot tardam. Boulogne. tS. Mptambra: Pittsburgh, Cherbourg; Tor*. Char bourg In Bremen. K septembra: Berangarla, Cherbourg; Chicago, Hat re; DuUlo, Genoa. 0. septembra: lee land. Cherbourg. tT. aaptambra: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cher l>ourg: Lafayette. Havre: Mount Clay Hamburg; Muenchen, Bremen; Volen dam. Boulogne; Come Verde, Genoa 80. aaptambra: Resolute, Hamburg. 1. oktobra: Paris. Havre; Mauret&nla, Cherbourg 2. oktobra: Thurlngia, Cherbourg In Hamburg. 4. oktobra: Olympic, Cherbourg; Geo. "Washington, Cherbourg in Bremen: Rocham-beau, Havre; Bremen, Cherbourg In Bremen; Albert Ballin, Cherbourg Id Hamburg; Veendam, Boulogne. 7- oktobra: De Gras.se, Havre; Arabic v Cherbourg in Hamburg. 8. oktobra: Aquitania, Cherbourg; France v Havn 10. oktobra: Pres. Wilson. Trst. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg: Republic, Cherbourg in Bremen: Hansa, Cherbourg In Hamburg. Stuttgart. Cherbourg In Bremen: New Amsterdam, Boulogne. 14. oktobra: n Reliance. Cherbourg in Hamburg; — America, Genoa. 15. oktobra: Berengarla, Cherbourg. 16. oktobra: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg: Westphalia, Cherbourg in Hamburg! 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: Columbus. Cherbourg in Bremen: Deutschland. Cherbourg In Hamburg; Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: Paris. Havre: Mauretanla, Cherbourg: America, Cherbourg in Bremen. 23. oktobra: Martha Washington. Trat. 25. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg In Hamburg: Lancastria, Cherbourg: Muenchen, Cherbourg in Bremen; Rotterdam. Boulogne; Duilo, Genoa. Pres. Harding, Cherbourg Id Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg in Hamburg. 29. oktobra: France. Havre: Aquitania. Cherbourg. mo smrt nedolžne pre. Gorjupove. ki je izdihnila radi izkrvavitve. Morilčeva žena Katarina se je zvijala na tleh v groznih bolečinah. Krogla ji je šla skozi desne prsi. Iz Gorice se je pripeljal Zeleni križ, ki je Lusziekega in njegovo ženo obvezal ter ju spravil v bolnišnico kjer sta težko ranjena v zdrJh-niški oskrbi in poti policijskim nadzorstvom. Kanalu nato se je pripeljala na lice mesta sodna komisija, ki je sestavila o dogodku natnčen zapisnik. Grozen zločin je napravil na celo kanalsko dolino najglobji vtis. Ljudje ne morejo zapopasti. kako je mo glo priti do strašne tragedije. Pogreb nesrečne žrtve ge. Gorjupo ve se je vršil v ponedeljek in je bil velikanski. Udeležilo se ga je nešteto ljudi iz cele kanalske doline. Franklin ln okolico, Anton Seljak. Maryland: Kltztmillar. Fr. Vodoplvea. Michigan. Detroit, Ant. Janezich In J. D. Judnich. Minnesota: Chisholm, Frank Gouie; Ely, Jos. J. Peshel; Eveleth, Louis Gou2e; Gilbert, Louis Vessel; Hibbing, John Pot-fie; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrljan. Montana: East Holena, Frank Hrella; fn»fr*, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlsha,; Little Fall«, Frank Masla. Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, A. Bobek, A. Simčič, J. Res-uik in Charles Karllngem Collinwood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan In J. KumŠe; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton KikelJ. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine,' John Demshar; Conemaugh, Vld Ro»| vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo j Aut. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin ; Farrell, Jerry! Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens j burg, Frank Novak; Homer City ln okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike I Paushek; Johnstown, John Polanc in' Martin Koroshetz; Luzerne; Anton| Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek in Fr. PodmiLšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobieh; Reading, J.Pezdirc; Sbeelton, A Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Sehifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preiveh; Willock, J. PeterneL West Virginia: Coketon, Frank Kodam. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik in Jos. Koren; Raeine in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. Washington: Black Diamond. G. 7. Porcnta. Co&uJjLeh, .Cave VELIKI JESENSKI IZLET V DUBROVNIK, TRST, SUŠAK in LJUBLJANO z dobrim znanim in hitrim parnikom "PRESIDENTE WILSON" iz new yorka lO. OKTOBRA Jugoslovanski kraljevski pooblaščenec, profesor Žarko Savi.', ki je na paruiku l'reshkmte Wilsun vladno nameščen kot jmoblaščenec (i-om-missioner) so l»o brigal za vse udobnosti in dobro potovanje potnikov in Ik) tudi vas spremljal. Oni. ki potujejo preko Trsta v Jugoslavijo, ne potrebujejo vizeja. Kratka železniška vožnja do vseh mest Jugoslavije. XA PAR.NIKU SE GOVORI VAŠ JEZIK. JUGOSLOVANSKA KUHINJA. Tretji razred do Dubrovnika, Trsta, Sušaka $95.— drugi razred $135,— '* Ljubljane..................$96.20; " $136.20 Edina direktna proga iz New Yorka za Jugoslavijo. Vozni red iz New Yorka do Dubrovnika in Trsta Martha Washington ......................... 23. oktobra | V JUGOSLAVIJO ZA BOŽIČ Pres. Wilson 29. novembra: Martha Washington G. decembra Za prostore na parniku vprašajte svojega agenta ali pa: PHELPS BROS. CO., Agents, 2 West St., New York O morilcu pripovedujejo, da je bil v začetku svojega prihoda v Avče dostojen človek in da mi/ ni mogel nihče nasprotovati dokler ga niso nekega večera napadli kanalski fašisti pod vodstvom svojega načelnika Tazzolija, da širi prevratne ideje in da je v službi protiitalijanske propagande. Ta napad je postal za I/uszic kvga usoden. Oblasti so mu za-pretile z izgonom tea* mu zaprle najeto gostilno. Da doseže zopet-no otvoritev lokala ter ustavi preganjanje od strani svojih nasprot- Wl HITRO POTOVANJE V in IZ JUGOSLAVIJE Whits Star Line New York — Cherbourg Homeric 20. sept.; 11. okt.; 1. nov. Majestic 27. sept.; 18. okt.; 8. nov. (NijTetjl parni k na svetu ) Olympic .. 4. okt.; 25. okt.; 15. nov. Amrr^an Linf " hite Star Line New York---Cherbourg- — Hamburg Mongolia 18. sept.; Pittsburgh 23. sept. Arabic 7. okt.; Minnekahda 16. okt. t.3. razred) Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Zeeland ............ 25. sept.; 23. okt. eelgcrland ............ 9. okt.; 4. dec. Lapland ............ 16. okt.; 13. nov. Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Ameriška vlada Izdaja oficljelna dovoljenja za zopetnl prihod v Zdr. države, ne da bi biU všteti v kako kvoto. Oglasite se pri lo-Kalnem agentu aJl pri PASSENGER DEPT.. No. 1 Broadway, New York PREHLAO MEHURJA MOŠKI! Zaičitlt« M Preti nalutnji »bavite »i najboljšo zaiCIto PREPRE^BA o M Os ICE Velika tub*36c. Kit («'■) «1 Vb lekarn rji ali Saa-Y-ICit Dept.- B 92 Beakman St.. New Yerk FiSite za okrožnico. Wyoming: Bock Springs, Lotilo Tancbc Poleg gorlnavedenlh so pooblaSčenl pobirati naročnino toil rd tajniki J. S. K. J. vsaki priliki— če Vam je treba poslati v staro domovino bodisi v DoUarjih, Dinarjih ali Lirah, — Če potrebujete nasvete za potovanje v domovino in nazaj v Ameriko, — če hočete rešiti kako zadevo v starem kraju, nložiti ali dvigniti denar, ali — če se odločite Vaše prihranke tukaj obrestonosno naložiti, bodite svesti, da Vas bo domača Banka in ljudje, kateri poznajo Vaše potrebe bolje po-služili, kakor stranski; iz tega lahko posnamete, da se zamorete v vseh tainii prilikah zaupno obrniti na — Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K DOB Bamenjen potovati % stari kraj. je potrebno, da M natančno poučen o potnih llatlli, prt* ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam Jib —111111 dati vsled naSe dolgoletne lakušnja< Vam bodo gotovo v korist; tudi pri« poročamo vedno 1« prvovrstne par nike, ki imajo kabin« tudi v HL ra» vedo. Glasom nove Baselnifike postave, ki ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, «amorejo tudi nedriEavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selniiskl komisar v Washington, D.G. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem, ter se poSlje prosilcu v itarl kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej plSe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. 1 Prodajamo vozne liste sa vse proge : tudi preko Trsta zamorejo Jugo> Slovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bani 82 Cortlandt St., New York Pozor čitateljL Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "GHas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda"