Tito o Koroški: „Ne bomo prenašali fašističnega ravnanja s slovensko manjšino!1
tisk kaže živo zanimanje za Koroško (stran 5)
- Spet: Sovjetski
TE DNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
postni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	p„ b. b.
JETNIK XXIV / ŠTEVILKA 46	CELOVEC, DNE 16. NOVEMBRA 1972	CENA 2.50 ŠILINGA
S Hemanfenstoni se ne pogajamo!
POLITIČNE STRANKE SO ŽE IMENOVALE SVOJE ZASTOPNIKE V KOMISIJO, KI JO JE USTANOVIL ZVEZNI KANCLER KREISKV NA POBUDO °VP, KATERA NAJ BI POSKUŠALA NAJTI „REŠITEV“ PROBLEMA DVOJEZIČNIH NAPISOV NA KOROŠKEM. ZNANO JE MENDA TUDI ŽE ŠTEVILO
ekspertov.
KER JE V ŠTEVILNIH PUBLIKACIJAH HUJSKAL PROTI SLOVENSKIM DUHOVNIKOM IN UČITELJEM,
■ KER JE ZAHTEVAL V OKTOBRSKI ŠTEVILKI „RUF DER HEIMAT11 1970 GENOCID KOROŠKIH SLOVENCEV IN
O KER JE VZEL ZAKON O MINIMALNIH DVOJEZIČNIH NAPISIH 1972 KOT POVOD ZA NADALJNO TERORIZIRANJE SLOVENCEV V OBLIKI REFERENDUMA O UGOTAVLJANJU MANJŠINE.
Zato mora veljati pri tej komisiji za nas samo geslo:
Ml ALI „HEIMATDIENST“.
Le odpadnik ..domovini zvest"
Slovenec ostane ..izdajalec domovine"
Z vso jasnostjo je prikazala v torek zvečer (in sredo ponoči) televizijska oddaja »Stadtgesprache11 s temo »Slovenska manjšina na Koroške m“, da kljub vsem omalovaževanju ni vse tako, kot bi bilo treba, da trenutna situacija ne zadovolji nikogar. Prikazala se je vsa zgrešena narodna politika tako države kot tudi dežele. Prišla je na dan predvsem nerazumljiva in škandalozna brezskrbnost, da ne rečemo naivnost tako večine politikov kot tudi določenega kroga časnikarjev, ki menijo, da je sedanji zakonski osnutek kakor na neki tehtnici; ki odloča vse: če bo izpolnjen ta zakon — z ali brez reforme, bo izpolnjena državna pogodba in bo rešeno tudi vprašanje manjšine in sodelovanja med obema narodnostnima skupinama. Govorilo se je o demokratičnemu dialogu, o odklanjanju ekstremnih stališč, o nekem ugotavljanju, štetju, o katerem pa nihče ni imel konkretnih predstav. Ob koncu pa še redka lepa, vzpodbudna stališča — in koroška himna...
*6 sklepali o svojih zastopnikih v komisiji. Narodni svet koroških Slovencev bo zastokal podpredsednik dr. Reginald Vospernik, ^vezo slovenskih organizacij pa predsednik dr- Franci Zvvitter. (Namestnika: dipl. jur. ‘JiP VVarasch in dr. Pavle Apovnik). Ne bo-"0 pa Slovenci govorili z vsakomur, predam ne z zastopniki organizacij, katerih ci|j vsekakor ni zaščita slovenske manjšine na Koroškem.
V PISMU KANCLERJU STA SLOVENSKI
organizaciji ugotovili, da se razgovorov NE BOSTA UDELEŽILI, ČE BO TJA POVABLJEN TUDI KARNTNER HEIMAT-OlENST ali KATERAKOLI VANJ VKLJUČENA ORGANIZACIJA. ZA NAS JE JASNO, DA nioreta biti pri pogovorih O IZPOLNITVI OBVEZNOSTI ČLENA 7 AVSTRIJSKE
oržavne pogodbe izključno samo
'LADA (ali stranke, ki so nosilke vlade) IN PA PRIZADETA MANJŠINA.
prav tako seveda tudi ne drži ugotovitev deželnega svetnika Sacherja pri oddaji “Stadtgesprache", da je to prvič, da so se [Manjšina in „hajmattrojovci“ vsedli skupaj, 'aiti nismo sedeli skupaj in se razgovarjali f' naših pravicah, temveč razgovarjali smo ,3 z milijoni gledalcev po celi Avstriji in prikazovali smo jim dejanski položaj slovenske Manjšine na Koroškem.
2a nas je nesprejemljiva teza Ljudske ^“tranke in njenega glasila „Volkszeitung“, a se je treba vsesti za mizo s tako imeno-^animi „windischarji“. Ne bomo dopustili, a bodo odločali v realizaciji državne po-9ndbe tisti ljudje, ki se hočejo asimilirati, ' še bolje povedano: janičarji, ki hočejo p°nemčevati druge.
Heimatdienst pa je za nas nesprejemljiv:
*	ker je že takoj po državni pogodbi SKLENIL NA SVOJEM ZASEDANJU V MARIA TROSTU PRI GRADCU PORUŠITI DVOJEZIČNO ŠOLSTVO (KAR MU JE TUDI USPELO),
*	ker je bil eden glavnih organizatorjev IN NOSILCEV ZLOGLASNEGA „SCHULSTREIKA“ 1958,
*	KER je PRI LJUDSKEM ŠTETJU 1961 v POSEBNEM LETAKU OZNAČIL VSE TISTE LJUDI ZA POLITIČNO SUMLJIVE, KI VPIŠEJO KOT POGOVORNI JEZIK »SLOVENSKO11,
Vmes pa je ostalo veliko nepojasnjenega. Sima je začel kot prvi obujati spomine na 10. oktobra in priznal, da le niso bili prazniki sprave; na seji deželnega zbora o vprašanju slovenske narodne skupnosti pa se je še priznaval k praznovanju 10. oktobra.
Načelnik OVP B a c h e r se je tudi šele
jeseni zbudil iz sanj o »relativnem miru“, vztrajal je pri stališčih, ki jih je 15. oktobra zastopal na Starem trgu Heimatdienst in dejal, da ta gonja velja le dvojezičnim napisom ...
Svobodnjak H u b e r pa razen ugotavljanja manjšin tudi ni povedal kaj novega. Seveda je protestiral tudi proti oddaji „Querschnitte“.
Kot prvi slovenski govornik je odvetnik dr. Janko Tischler obrazložil pravno stališče: državna pogodba nikjer ne o-menja ugotavljanje manjšine. Pri pogajanjih moreta biti partnerja samo dva: vlada in slovenska manjšina in nihče drug.
Predsednik Heimatdiensta dr. F e I d -n e r si je tudi pri televizijski oddaji lastil pravico — kot edini — govoriti v imenu »domovini zvestih" zvez. Branil se je sicer na vse kriplje, da se Heimatdienst istoveti s podirači tabel in mazači ter kričal po »pravičnem" in »demokratičnem" ugotavljanju manjšine.
Glavni urednik »Kleine Zeitung" Heinz S t r i t z I je iskal rešitve v povprečju ljudskih štetij po vojni.
Podpredsednik NSKS dr. Reginald Vospernik je v začetku govoril, da so v tem »gozdu dvojezičnih napisov" v zadnjem času napravili pravi posek. Glede Heimatdiensta in njegovega ljudskega glasovanja pa je navedel primer, ko so neki slovenski družini grozili, da je tokrat ne bo več izselili, ampak da bodo »tokrat napravili krajše", kar je seveda močno razburilo nemško-nacionalne duhove v dvorani. Dokazal je tudi, da sedanja gonja ne gre proti napisom, ampak predvsem proti manjšini ter to dokumentiral s fotografijo ob taki demonstraciji, kjer so nosili protislovenske transparente.
Publicist prof. Janko Messner je sprva omenil »Hausmacht" Heimatdiensta, s katero le-ta operira, ki pa v resnici ne obstaja. Glede vvindischerjev je citiral prof. Is-satschenka, ki je dejal, da ni jezika win-disch, dr. Einspielerja pa je po slovensko vprašal, zakaj ne ljubi svoje materinščine. Einspieler na to vprašanje ni mogel odgovoriti kaj drugega, kot, da je vvindisch samo priznanje (k nekemu narodu, ki ne obstaja, torej živimo na Koroškem nekje nad oblaki; priznati se moramo tudi k jeziku ki ga ni; mar je vsak vvindischer po rodu mutec; op. ured.) Omenil je še »neznosne razmere" na šolskem področju, kjer morajo »ubogi nemški otroci" poslušati skupno dvojezični pouk.
Dr. Erik Prunč se je v svojem prispevku sprva zahvalil dr. Valentinu Einspielerju, da se je pri njem naučil slovenščine, kar mu je v življenju veliko koristilo. Nato pa mu je očital, da hoče on in Heimatdienst z zahtevo po ločenem pouku slovenskih in nemških otrok potisniti slovenske otroke še (Nadaljevanje na 8. strani)
Zastopniki koroških Slovencev pri jugoslovanskem veleposlaniku na Dunaju
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Joško Tischler in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter sta obiskala v ponedeljek jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju Mitjo Vošnjaka, katerega sta seznanila z najnovejšim razvojem stanja na Koroškem. Med drugim sta obvestila Vošnjaka, da je na Koroškem prišlo do nadaljnje razširitve nacionalističnih in šovinističnih akcij proti Slovencem, ki se te dni manifestirajo v množičnem zbiranju podpisov za referendum o pre-
števanju prebivalstva slovenske narodnosti. Zastopnika obeh slovenskih organizacij sta veleposlaniku Vošnjaku prikazala svoja stališča glede internacionalnih aspektov napora za preprečevanje nacionalističnih izpadov in za zagotovitev pravic, ki jih Slovencem na Koroškem jamči 7. člen avstrijske državne pogodbe. Tischler in Zvvitter sta na kraju izrazila narodom Jugoslavije in jugoslovanski vladi zahvalo za sedanjo odločno podporo koroškim Slovencem.
Državljani drugega reda
8. novembra 1972 je bila v predavalnici A graške univerze na povabilo socialistično usmerjene Zveze koroških študentov (Bund Karntner Studenten) zelo dobro obiskana javna diskusija o slovenskem manjšinskem vprašanju pod naslovom „Slowenische Minderheit Karntner 2. Klasse“. Diskusije se je udeležilo nad 300 visokošolcev. Na vprašanja so na po-diju odgovarjali: Poslevodeči predsednik koroškega deželnega šolskega sveta poslanec Josef Guttenbrunner, študent sociologije magister Flaschberger z Dunaja, za Zvezo slovenskih organizacij dr. Franci Zvvitter, za Narodni svet koroških Slovencev pa dr. Valentin Inzko.
Nekaj značilnosti iz diskusije. Trajala je nad tri ure. Med študenti so bili disku-tanti tako iz katoliških kot levičarsko u-smerjenih študentskih organizacij, ki so podprli argumente koroških Slovencev ter zahtevali odločno izpolnitev obveznosti člena 7 avstrijske državne pogodbe. Bili pa so med njimi tudi visokošolci, ki se udejstvujejo v nacionalistično usmerjenih visokošolskih organizacijah, kot n. pr. Ring freiheitlicher Studenten, Aka-demische Burschenschaften: Allemania, Arminia, Carniola, Cheruskia, Frankonia, Germania, Stiria Graz itd. Navzoči pa niso bili le zastopniki študentov teh udru-ženj temveč tudi njih seniori, torej starešine.
Pod naslovom „Koroška ledena doba“ je poročala graška „Neue Zeit“ med drugim: „Kar se je odigravalo pri tej diskusiji, je bila strašna demonstracija nestrpnosti. Ali, kot je to formuliral udeleženec, sam Korošec: „Ostanek iz koroške ledene dobe“, ki je še danes živa. Pri tem se niso izpostavljali le nekateri starejši izgnanci, katerim priznamo, da je zanje težko zastopati v zadevi koroških Slovencev stvarna in nečustvena stališča, temveč predvsem veliko število študentov, ki so rojeni vsi šele po letu 1945. Facit vsega: Ne le koroški Slovenci, temveč Korošci v celoti so na tem, da postanejo v okviru naše družbe manjšina, ki se sredi sveta, kateri se začenja ukvarjati s čisto novimi problemi, še vedno duši v soku preteklih bojnih črt in prastrahov. Zato jim je potrebno — kot vsaki manjšini — razumevanje in pomoč vseh Avstrijcev. “
Za kakšen prastrah gre pri tem? V posebni glosi pod naslovom „Die Urangst lebt“ omenja isti graški list južno Koroško, ki so jo Jugoslovani zasedli tako po prvi kot drugi svetovni vojni. Strah, da bi Jugoslovani zasedli to ozemlje tretjič, naj bi upravičil izgrede proti dvojezičnim napisom oziroma slovenski manjšini na Koroškem.
V zvezi z dogodki po prvi svetovni vojni pa je treba vendar opozoriti na nesporno dejstvo, da je nemško-govoreče avstrijsko prebivalstvo želelo po razpadu Avstro-Ogrske priključitev k Nemčiji. Avstrijski parlament je proglasil 12. novembra 1918 s soglasnim sklepom „Nemško Avstrijo" za sestavni del nemške republike. Deželni zbori na Tirolskem, Salzburškem, Zgornje Avstrijskem in Štajerskem so glasovali prva leta po vojni z več kot 98 % za priključitev k Nemčiji. 15.279 koroških Slovencev je glasovalo 10. oktobra 1920 tudi zaradi tega za združitev s slovenskim narodom, ker so bile težnje Avstrijcev usmerjene povsem na sever, v Nemčijo. Nad 10.000 koroških Slovencev pa je glasovalo za Avstrijo. Brez teh glasov bi glasovanje drugače izpadlo.
Po drugi svetovni vojni pa je Jugoslavija iznašala v zvezi z zasedbo južno-koroškega ozemlja predvsem argument, da Avstrija po letu 1920 ni držala Slovencem danih obljub, temveč jih je ponem-čevaia, dokler germanizacija ni dosegla svoj višek za časa nacizma.
Ta nacistični duh ogroža ponovno slovenski živelj na Koroškem. Kljub temu „prastrah“ Nemcev, da bi Jugoslavija morda ponovno enkrat zasedla Koroško, ni utemeljen. S tem, da je Jugoslavija sopodpisala državno pogodbo, je pristala tudi na avstrijsko-jugoslovansko mejo. Je pa pridobila — kot je to izjavil na zborovanjih avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager ob koncu preteklega tedna na Koroškem — Jugoslavija glede intervencij iste pravice kot štiri velesile, o-ziroma ostale podpisnice državne pogodbe.
Mnenja smo, da je „prastrah“ v zvezi z južno Koroško le pretveza, s katero bi
Vse po predvidevanjih na ameriških volitvah
Že v prejšnji številki našega lista smo na kratko poročali o zmagi Nixona na ameriških volitvah.
Nixon bo torej še za štiri leta ostal v Beli hiši. Mož, ki je v svojem preteklem političnem udejstvovanju doživel najbolj pekoče poraze, slavi danes triumf. Američani, ki so v njem videli človeka miru in — kot se je izrazil neki dnevnik — „bančnika, ki zna dobro upravljati njihove prihranke", so mu skoraj plebiscitarno potrdili zaupanje. Za Nixona se je izreklo 61 odstotkov volivcev, za njegovega demokratskega tekmeca Mc Governa pa 38 odst. Nixon si je zagotovil zmago v 49 državah, njegov tekmec pa samo v eni (Massachusetts) ter v distriktu Columbia (mesto Washington). Po ameriškem volilnem sistemu, ki temelji na tako imenovanih elektorskih glasovih in po katerem si kandidat, ki zmaga v neki državi, zagotovi vse elektorske glasove te države, je Nixon zmagal s 521 glasovi proti 17.
Udeležba na volitvah je bila tokrat izredno nizka, celo za ameriške pojme: od 140 milijonov volilnih upravičencev je glasovalo le nekaj več kot 76 milijonov, ali 54 odstotkov. Predvsem ni bilo pričakovanega odziva mladine: od skoraj 25 milijonov volilnih u-pravičencev med 18. in 24. letom starosti jih je šlo na volišče komaj 12 milijonov.
Nixonova zmaga pa ni pomenila tudi zmage republikanske stranke, kot so nekateri pričakovali. Tako na parlamentarnih volitvah kot na volitvah za državne guvernerje je Mc Governova demokratska stranka ohranila svoje pozicije ali jih celo okrepila. Sestava novega kongresa po volitvah je tale: v senatu, ki so ga obnovili le za eno tretjino, je 57 demokratov in 43 republikancev medtem ko je bilo prej razmerje med strankama 55: 45. V predstavniškem domu so republikanci nekoliko napredovali, vendar imajo demo-kratje še vedno trdno večino: 243 proti 192. Na volitvah za guvernerje je demokratska stranka pridobila eno mesto. Od 50 guver-
nerjev bo sedaj 31 demokratskih in 19 republikanskih.
Ko je izvedel za zmago, se je Nixon obrnil na Američane iz svojega urada v Beli hiši, in jih pozval k „skupnemu delu, da uresničimo velike skupne cilje miru v državi in v vseh državah sveta". Prihodnja generacija — je še dejal — bi lahko bila največja generacija miru, kar jih je človek doživel. To bo velika zmaga, je dejal pozneje na praznovanju v nekem vvashingtonskem hotelu, če jo bomo pametno izkoristili. Pokazati bomo morali, da smo vredni te velike zmage.
ODMEVI V SVETU:
Moskva: Doslej ni bilo uradnih komentarjev o Nixonovi zmagi, pač pa je radio Moskva na kratko poročal o volilnih rezultatih. Sovjetski tisk je pred volitvami pisal, da je Nixon dosegel tak naskok pred McGover-nom, ker je maja obiskal Moskvo in ker je pokazal več realizma v odnosih s Sovjetsko zvezo.
Tokio: Japonski premier Kakuei Tanaka je čestital Nixonu in izrazil upanje, da se bodo še okrepile ..prijateljske vezi sodelovanja" med državama. Tanaka je v posebnem sporočilu poudaril, da je zelo zadovoljen nad uspešnim sodelovanjem med Japonsko in ZDA v zadnjih štirih letih.
London: Skoraj vsi britanski dnevniki so v naslovih uporabili izraz ..volilni plaz v korist Nixona“.
Pariz: Obisk v Pekingu in Moskvi in poživljeno gospodarstvo — tolmačijo Nixonovo zmago v Parizu. Tam pričakujejo, da se bo popuščanje napetosti med VVashingtonom in Moskvo oziroma VVashingtonom in Pekingom nadaljevalo. Najbrž pa se bodo zaostrili odnosi med ZDA in EGS. Veliko vprašanje je, kaj bo zdaj z Vietnamom. Nihče ne izključuje možnosti, da bo Nixon zdaj, ko ima proste roke, ostreje nastopil v pogajanjih s Hanojem in zavlačeval podpis sporazuma.
Kakšni so vzroki premikov v Jugoslaviji
V Zvezi komunistov Jugoslavije in v celotnem državnem življenju sosedne republike prav gotovo ni bilo od leta 1948, ko je bila objavljena resolucija Informbiroja, tako močnih pretresov, kot jih beležimo v zadnjih dneh. Ti pretresi se najbolj nazorno kažejo v vrsti odstopov zelo znanih jugoslovanskih političnih in državnih voditeljev, da ne omenjamo ljudi, ki zapuščajo svoja vodilnega mesta na področju gospodarstva in drugih dejavnosti. Sedanje spremembe nastajajo v vseh jugoslovanskih republikah, razen na Hrvaškem, ki pa je že bila preživela hudo notranjo krizo. Začetek sedanjega razvoja je bil v Srbiji, kjer je po Titovi osebni intervenciji v srbskem centralnem komiteju prišlo do odstopov predsednika srbske partije Marka Nikeziča, tajnice Latinke Perovič, jugoslovanskega zunanjega ministra Mirka Tepavca in člana predsedstva SFRJ Koče Popoviča. Sledili so odstopi tajnika ZK Makedonije Slavka Miloslavskega in nazadnje še predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, predsednika Gospodarske zbornice Leopolda Kreseta ter predsednika Zveze sindikatov Slovenije Toneta Kropuška. Potem pa je skupno s Stanetom Kavčičem odstopila vsa slovenska vlada.
Sedanje vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije je zahtevalo odstop vseh teh voditeljev, ker je mnenja, da so odgovorni za pretirani liberalizem, kot se je pojavljal v političnem in družbenem življenju, s čimer naj bi se ustvarili pogoji za delovanje razrednega sovražnika in za uveljavljanje malomeščanskih naziranj. Precej hudi očitki so padli na račun stanja v jugoslovanskem gospodarstvu, za katerega stagnacijo naj bi bili krivi predvsem tehnokrati, ki nimajo posluha za
širša družbena vprašanja, temveč se njihov pogled omejuje le na skrb za procvit lastnega podjetja. V Sloveniji naj bi tehnokrati bili krivi, da so se investicije v gospodarstvu osredotočile predvsem na terciarne dejavnosti (bančništvo, promet, turizem, trgovina itd.), kar naj bi težilo za tem, da bi ta republika postala nekakšno servisno področje za bolj razvite države v Evropi.
Veliko prahu je dalje dvignil očitek, češ da je v državi veliko primerov osebnega pretiranega bogatenja, kar pomeni, da je mnogo ljudi prišlo do imetja, ki ga nikakor ni moč opravičiti z denarjem, prisluženim s poštenim delom. Da je takih primerov veliko, je bilo sicer znano, a se zdi, da je tisk zadevo vsekakor preveč razpihnil, saj je sam predsednik Tito v zadnjih dneh opozoril na previdnost pri morebitnih ukrepih pri odpravljanju teh pojavov.
Jasno je, da sedanji vodilni razred v Zvezi komunistov ni sprožil vse te širokopotezne akcije, ne da bi imel določen cilj. Njegova prizadevanja gredo v smeri uveljavitve tako imenovanega „de-mokratičnega centralizma" v partiji in državi. To pomeni določeno omejevanje pravic do samostojnih odločitev na ravni posameznih republik, kar pa naj bi utrjevalo enotnost Zveze komuni- j stov in države same ter preprečevalo nesoglasja in spore. Zveza komunistov naj bi dejansko bila vodilna in odločilna sila na vseh področjih družbenega dogajanja. Kar zadeva gospodarstvo, sicer še ni jasno, kako nameravajo jugoslovanski komunisti urediti odnose med tehnokrati in samoupravnimi organi v podjetjih, to je, kako omogočiti, da bodo delavci dejansko odločali o sadovih lastnega dela, kar je eden izmed glavnih ciljev samoupravne ureditve in kot izhaja iz predlaganih ustavnih amandmajev. Problem pretiranega bogatenja pa nameravajo postopno reševati z izpopolnitvijo davčne službe in nadzorstva, najhujše primere pa bodo baje obravnavali pred sodiščem.
Po vsem tem dogajanju, ki ga z velikim zanimanjem spremlja tudi svetovni tisk, se vsakdo lahko upravičeno sprašuje, kateri so globlji vzroki, ki so povzročili velike spremembe v političnem življenju jugoslovanskih narodov. Kot vse kaže, je v Zvezi komunistov prevladala smer, ki zagovarja stališče, da je partija kot avtentičen izraz teženj delavskega razreda edini odločilni dejavnik ne samo na področju ideologije, temveč tudi na vseh področjih družbenega in političnega življenja, kar pa je, kot je razvidno, tesno povezano z vprašanjem oblasti. Gre vsekakor za določeno revizijo dosedanjih jugoslovanskih tolmačenj problema vloge komunistične partije v državah, ki so že preživele dobo revolucije in konsolidacije nove družbene ureditve. V jugoslovanski marksistični publicistiki je bil ta problem predmet dolgoletnih in temeljitih razprav in je vse kazalo, da je ta, vsaj teoretično, že n . JI tančno opredeljen. Za to revizijo stališč morajo očitno obstajati določeni vzroki, ki so po našem mnenju v tesni zvezi z zapleteno problematiko mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji, kar je prišlo najbolj do izraza v lanskoletni krizi na Hrvaškem. Te odnose še bolj zapletajo razlike med razvitimi in nerazvitimi področji, saj se tudi tu. kot drugod po svetu, dogaja, da razviti kraji P°' stajajo gospodarsko in družbeno vedno bolj močni in bogatejši, tako da jih nerazvita področja n® morejo dohiteti. ..Demokratični centralizem" naj bi po mnenju jugoslovanskih voditeljev omogočil ureditev tudi tega perečega vprašanja. Že na teoretični ravni pa nastaja tu cela vrsta problemov, med katerimi stopa po našem v ospredje predvsem samoupravljanje kot tako.
Zamejci smo sicer le zunanji opazovalci vse9a tega vrenja, vendar nas z matično državo in zlasti s slovenskim narodom vežejo pretesne vezi. da bi mogli celotno dogajanje le beležiti in 0 njem nekako akademsko razpravljati. Naša žCe Ija je, da bi ta kriza ne pomenila ovire za n&* daljnji razvoj Slovenije in Jugoslavije, zlasti Pa ne predstavljala nevarnosti za današnjo stopni0 zelo razvejanih stikov tako z zamejstvom kot $ sosednimi državami. Prepričani smo, da se vSl zavedajo velikih odgovornosti in da ne bo priš'0 do kakega zastoja na dosedaj prehojeni poti, K nikakor ni bila lahka.
Drago Legi®8
(Novi list, 9. 11. 1972)
POMEMBEN ZGODOVINSKI DOGODEK PO DRUGI SVETOVNI VOJN!
Sporazum med Vzhodno in Zahodno
Nemčijo
želeli gotovi krogi na Koroškem zavlačevati realizacijo člena 7 državne pogodbe. Pač pa je „prastrah“, da nas v deželi polagoma iztrebijo, ob tem, kar doživljamo sedaj na Koroškem, upravičen čisto gotovo na slovenski strani. Le dobro, da smemo v vrstah večinskega naroda računati na pomoč in razumevanje tistih, ki se zavedajo pomembnosti državne pogodbe in jim je usoda Avstrije bližja, kot neutemeljena in nečloveška gonja proti koroškim Slovencem.
Dr. V. Inzko
V	Bonnu sta državna tajnika Egon Bahr (Zvezna republika Nemčija) in Michael Kohl (Demokratska republika Nemčija) parafirala ..temeljni sporazum", ki ureja odnose med Zahodno in Vzhodno Nemčijo.
Sporazum o ..osnovah odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Demokratsko republiko Nemčijo", ki sta ga parafirala v Bonnu oba državna tajnika dveh nemških držav, sestavlja uvod in deset členov.
V	uvodu obe stranki izjavljata, da upoštevata zgodovinske stvarnosti. Neupoštevajoč svoja popolnoma nasprotna stališča glede osnovnih vprašanj, med katera spada med drugimi problem nemškega naroda, se zavzemata, da bosta ohranili mir ter upoštevali načela nedotakljivosti meja, celovitosti in suverenosti obeh držav, kakor tudi da se odrekata uporabi sile, ali grožnji uporabe sile.
Členi sporazuma predvidevajo bilateralne in multilateralne sporazume, ki sta jih stranki že sprejeli; 10. ratifikacija sporazuma s strani parlamentov obeh držav.
Po parafiranju sporazuma je vzhodnonem-
ški državni podtajnik Kohl (katerega je n®' koliko pozneje sprejel zvezni kancler Wi"> Brandt) spregovoril o zgodovinskem porne' nu pogodbe, ki po njegovem pomeni zač® tek nove etape v političnih odnosih v Evrop1,
V svoji izjavi je Kohl poudaril, da pomefl' sporazum med obema nemškima državah13 pomemben prispevek za mir v Evropi.
Zahodnonemški tajnik Bahr je izjavil, d® sporazum predstavlja pomemben steber Z politiko pomiritve in sodelovanja v Evrop1, Vse to je treba pripisati uporni volji o strank, da premostita najhujše težave ter ko dosežeta stvarne učinke. Bahr je dod^ da sporazum ne prikriva dejanskih naspr° nih stališč med obema deželama in niti h vsiljuje mnenje ene od strank drugi. Na vsa način pa sporazum, kljub temu, da ne u^ ja pravnega vprašanja Nemčije v njeni c® loti, nudi temeljne osnove za mednarodh odnose med obema nemškima državah1, Bahr je še dodal, da sporazum ščiti zah° nonemške interese v zahodnem Berlinu 1 prinaša številne olajšave za združenje dr žin, ki so bile doslej ločene.
Katera bo slovenska himna?
»Zdravljica61, „Naprej“, »Naša zemlja66
Že lani in letos je v slovenski javnosti tekla zdaj bolj zdaj manj intenzivna razprava o tem, katero himno naj bi Slovenci zapisali v svojo ustavo. Po znanih političnih in sistemskih spremembah v Jugoslaviji je namreč vsaka republika postala država, zato ji kot znamenje samostojnosti, med drugimi, pritiče tudi himna. Slovenci so v šestdesetih letih minulega stoletja nekako „brez razprave", samo po sebi, izbrali za svojo pesem z značilnostmi himne „Naprej!“, ki jo je napisal Simon Jenko leta 1860, istega leta pa jo je uglasbil Davorin Jenko. Kot je znano, so to pesem kot himno peli tudi med NOB, pred drugo svetovno vojno pa je v stari Jugoslaviji, vsaj en njen del, veljal za jugoslovansko državno himno.
Kako se bodo Slovenci odločili zdaj, ko imajo prvič v zgodovini svojo državo. Himna je bržkone eno izmed zunanjih znamenj državnosti, zato ni nič čudnega, da osveščena javnost očitno živo čuti potrebo po ustrezni himni. Do zdaj pa se v javni razpravi po vsem videzu stališča niso zbližala do te meje, da bi razpravljale! ali predlagatelji besedil in melodij soglasno podprli to ali ono zamisel.
Kakorkoli: v drugem delu ustavnih sprememb v Sloveniji bo treba izbrano himno že »uzakoniti". V izbiro so zdaj javnosti predložene tri pesmi: Jenkova »NAPREJ, ZASTAVA SLAVE", »ZDRAVLJICA" Franceta Prešerna in »NAŠA ZEMLJA" Mileta Klopčiča.
Razpravo o himni vodijo na republiški konferenci SZDL, kjer upajo, da bodo kot najširša družbenopolitična organizacija po najbolj demokratični poti razprave prišli do najbolj ustrezne himne. Šele tedaj bo republiška ustavna komisija v drugi fazi slovenskih ustavnih sprememb zapisala himno v novo republiško ustavo.
Ob razpravah o ustavi SR Slovenije je bilo 2nova zastavljeno vprašanje slovenske him-ne- V zadnjem obdobju je bilo ob tem tudi v javnosti večkrat spregovorjeno.
Republiška konferenca SZDL Slovenije je k°t najširša družbenopolitična organizacija delovnih ljudi poklicana, da organizira in J2Pelje razpravo v javnosti in sporoči skup-f 'Fni SR Slovenije predlog o tem, katera Pesem naj bi bila slovenska himna.
Predsedstvo republiške konference SZDL Slovenije je v zvezi s tem sklicalo razgovor, k' so se ga udeležili družbenopolitični de-ayci, književniki, glasbeniki in drugi javni delavci. Izbrana je bila delovna skupina v sestavi: Tone Fajfar — predsednik, dr. Dragotin Cvetko, Jože Globačnik, Samo Hubad, Marjan Javornik, Mile Klopčič, Miloš Poljan-.ek, dr. Miha Potočnik, Slavko Pregl, Marjan Vodopivec, Jelo Gašperšič, ki je na podžgi tega razgovora opredelila kriterije in Ponudila konkretne predloge. Te so po ob-ravnavi na izvršnem odboru RK SZDL 24. °ktobra 1972 dali v razpravo javnosti.
TRIJE PREDLOGI
Upoštevajoč kriterije in izhajajoč iz dosedanjih razprav ter razgovorov daje izvršni °dbor republiške konference SZDL na po-I 'Pdo delovne skupine naslednji predlog:
»NAPREJ ZASTAVA SLAVE"
Stoleno izročilo — Prebudniško pesem Slovencem iz časa taborskega gibanja Simona Jenka je uglasbil Davorin Jenko.
Naprej zastava slave, na boj, junaška kri!
Za blagor očetnjave naj puška govori!
Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom.
Pesem je nastala okrog leta 1860 v dobi pred taborskim gibanjem Slovencev, v času narodnega prebujenja; narodnostno prebujajočo vlogo je imela tudi v NOB, prepevali so jo partizani na mitingih in pohodih. Po svoji zgodovinski funkciji pesem ustreza, po muzikalni strani pa je eden najlepših primerov himnične skladbe. Morda besedilo manj ustreza današnjim razmeram, vendar jo je potrebno vzeti integralno v času, v katerem je nastala in v tem najti povezavo s tradicijo, ki je ne gre zavračati. Vzeti jo je treba kot pesem, ki živi med Slovenci že več kot 100 let in je na dolgi poti dobila veljavo narodne himne.
V dr. Trofenikov! založbi že 8 knjig
Ugledni munchenski založnik znanstvene literature dr. Rudolf Trofenik prizadevno nadaljuje z izdajanjem zbirke »Geschichte, Kultur und Gei-stesvvelt der Slovvenen" (Zgodovina, kultura in duhovni svet Slovencev). Ta zbirka je postala v nemškem slavističnem krogu in tudi med drugimi intelektualci najboljša posredovalka slovenske kulture, zato lahko tudi mi z zadoščenjem pozdravimo vsak njen nadaljnji zvezek.
Doslej je izšlo v tej zbirki že osem prilično aJ’etnih knjig. V zadnjem času smo dobili Ve:	Dragotina Cvetka „Jacobus
allus“ in z osemdesetletnico filozofa p r o -,esorja dr. Franca Vebra združen Jubilejni zbornik. Dr. Cvetkova študija o ^kladatelju Gallusu je prevedena iz slovenja izvirnika — prvega zares temeljitega Piša o osebnosti in ustvarjalnem delu tega ®kiadatelja slovenskega rodu, ki se je uvrstil ed značilne srednjeevropske glasbenike stoletja. V uvpdni besedi za nemško iz-aJ° spisa piše dr. Dragotin Cvetko, da je ssedilo svoje leta 1965 izšle slovenske mo-p9rafije v tem in onem revidiral in izpopol-ni' s podatki, ki jih je obrodilo nadaljnje jskavanje in preučevanje Gallusovega žlv,jenja in dela.
OŽIVLJENI GALLUS
Potemtakem je pravkar izdani nemški ®kst nekoliko drugačen kot prvotni Slovenki izvirnik. Sicer pa velja tudi zanj načelo, ' 9a postavlja pisec v uvodu: „Tam, kjer ar|jka izvirno gradivo in kjer ni mogoče n°beno neposredno sklepanje, so postavlje-6 hipoteze.1' Vsekakor ob nemški izdaji dr. Petkove monografije čutimo, kako je po
avtorjevi zaslugi oživel slovenski Petelin — Gallus in koliko bo ta opis prispeval k spoznavanju davnega razdobja slovenske glasbe v nemškem svetu. Knjiga, obsegajoča 152 strani, je opremljena tudi s slikovnim in notnim gradivom ter z večidel latinskimi dostavki, zadevajočimi Gallusa in njegovo delo. Miha Maleš je za platnice pripravil skladateljevo zgovorno sliko.
FILOZOF PROF. DR. FRANCE VEBER
Jubilejni zbornik »in honorem Francisci Weber oetogenarii" se imenuje „Von Gegen-stand zum Sein“ in s podnaslovom „Von Meinong zu Weber“. Tako sta že v naslovu dve bistveni značilnosti dr. Vebrovega filozofskega razvoja: njegovo prvotno šolanje pri graškem filozofu Meinongu, čigar teorijo je slovenski modroslovec nadalje razvijal in osvetljeval z njo problematiko stvarnosti. Zbornik je uredil dr. Anton Trstenjak, ki je tudi spisal prvo razpravo — oris Vebrove filozofske miselnosti.
Nadaljnji prispevki slovenskih avtorjev so tile: Miriam Ilc razglablja Vebrovo obravnavanje problema resničnosti, Dušan Pirjevec njegovo estetsko mišljenje, Ivan Urbančič daje pregled in analizo njegovih osnovnih filozofskih nazorov, Rudolf Trofenik pa označuje Vebra kot ustanovitelja moderne slovenske filozofije. V drugem delu zbornika so natisnjeni trije značilni spisi tega filozofa, teksti, ki najbolj karakterizirajo njegove filozofske poglede in tako močno podpirajo poprejšnje študije o njem. Za privržence drugih filozofskih smeri je v zborniku marsikaj spornega, toda spričo neogibnega pluralizma filozofskih iskanj je to ob sebi umevno, vendar je prav ta nemški zbornik iz Tro-fenikove slovenistične zbirke najbolj osvet-
»ZDRAVUICA"
V skladu s prizadevanji nove družbe — Zgodovinsko besedilo Prešernove pesmi je glasbeno priredil Stanko Premrl.
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.
Da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Po vsebini besedilo ustreza prizadevanjem socialistične družbe v notranjih odnosih kot tudi v odnosih naše družbe do drugih ljudi v svetu. Je znanilka neodvisnosti človeka. »Zdravljica11 ima tudi zgodovinsko tradicijo.
»NAŠA ZEMLJA"
Glasba pred pesmijo — Marjan Kozina je snoval himno nove Jugoslavije, pesnik Mile Klopčič pa je za spev napisal verze.
Dolga stoletja ječali smo sužnji, tujec nam hotel je vsiliti oblast.
V boj pohiteli pod Titom smo družni, v boj za pravico, prostost in čast.
Zdaj so resnica postale nam sanje, prosti ustvarjamo nove si dni.
Mimo je naše trpljenje nekdanje, zdaj si urejamo svet sami.
Refren:
Naša zemlja, zemlja draga, tebi smo v ljubezni svoji vdani.
Nihče več te ne premaga,
vsak z življenjem ti prostost ubrani.
Skladatelj je napisal kompozicijo z mislijo na himno v času, ko smo v Jugoslaviji iskali novo državno himno. Na uglasbitev je besedilo napisal na skladateljevo željo Mile Klopčič. Pesem je bila prvič za preizkušnjo pred množicami predvajana na zboru v Dolenjskih Toplicah leta 1952. Po melodiji in po besedilu ustreza osnovnim kriterijem, ki so postavljeni za izbor slovenske himne.
Želeti bi bilo, da bi Jenkovo »NAPREJ" SZDL Slovenije sprejela kot edino slovensko himno, saj povezuje vse Slovence, doma in v tujini že od svojega nastanka pa v današnjo dobo.
Ob 100-letnici argentinske pesnitve »Martina Fierra66
10. novembra so praznovali v Argentini Dan tradicije in to v spomin smrti njihovega največjega narodnega pesnika Joseja Hernandeza, pesnika njihove reprezentativne pesnitve Martin F i er r o. Letos je ta dan še posebno slovesen, ker je bila stoletnica izida p tvega dela pesnitve, leta 1872 v Buenos Airesu. Slovenci so se tej slavnosti skušali oddolžiti že lani, ko je celotna pesnitev izšla v prepesnitvi T ine-ta Debeljaka in je v uvodu povedano, da jo Slovenci izdajajo v spomin na 90. obletnico prvih naseljencev Slovencev v Argentino ter obenem tudi že v proslavo bližajoče se stoletnice pesnitve.
Prejšnji teden se je tega dogodka spomnila tudi slovenska radijska ura z recitiranjem slovenskih verzov in tako počastila pesnika argentinskega gavča.
Buenosaireški list La Nacion se je v svoji ilustrirani prilogi spomnil Hernandezove počastitve na ta način, da je priobčil nekaj podob iz prevodov v razne jezike ter predstavil nekaj prevajavcev v tuje jezike. Tako je v članku Babel y el Martin Fierro predstavil tudi avtorja slovenske prepesnitve dr. Tineta Debeljaka ter napisal naslednje:
»Druga počastitev, to pot skupinska, pa je prekrasna izdaja Martina Fierra v slovenščini. Uredil jo je Slovenec, reliefi iz gline so delo slovenskega kiparja, ima risane vinjete in vezavo na japonski način z dvojnimi listi; založili so jo člani slovenske skupnosti v Argentini.
Prevajalec je profesor dr. Tine Debeljak, slovanski književni zgodovinar, član akademij in literarnih evropskih skupin, časnikar in univerzitetni profesor. Doktor Debeljak, ki se je rodil v Škofji Loki, mestu v Sloveniji, ki bo leta 1973 obhajalo tisočletnico svojega obstoja, je prevedel v svoj materin jezik najvažnejša svetovna dela in trenutno prevaja Dantejevo Božansko komedijo, od katere je že izdal Pekel. Dr. Debeljak, ki je prevajal Daria in Galveza, katerega je osebno poznal in ga občuduje, je tudi mnenja, da je Martin Fierro osnovno delo za poznanje argentinskega značaja. Smatra, da je ta prevod doprinos slovenske skupnosti k počastitvi Argentine.«
O podelitvi letošnjih Levstikovih nagrad
Pretekli teden je založba Mladinska knjiga podelila Levstikove nagrade štirim svojim avtorjem iz izpolnjenega založniškega programa za leto 1971. Nagrajenci so: Ive Šubic za izvirne risbe v knjigi Freda Godine „Kos rženega kruha11, Lojze Zupanc za izvirno mladinsko leposlovno delo »Zlato pod Blegošem11, Luc Menaše za izvirno poljudnoznanstveno delo »Evropski umetnostno zgodovinski leksikon11 ter Janez Bitenc po
lil osebnost in delo dolgoletnega profesorja filozofije na ljubljanski univerzi. Zbornik obsega 368 strani, opremil pa ga je Miha Maleš.
NARODOPISNE RAZPRAVE
V dr. Trofenikovi založbi je nadalje izšel zbornik Alpes orientales. Acta sexti Conven-tus de ethnographia Alpium Orientalum trac-tantis." V tej 160 strani obsegajoči, deloma ilustrirani knjigi je sedemnajst razprav, ki se, kakor izpričuje že naslov, tičejo Vzhodnih Alp in so v zvezi s šestim sestankom delovne skupnosti Vzhodnih Alp. Ta sestanek je potekel v švicarskem kraju Thusis od 25. do 28. maja leta 1970 in je v glavnem razpravljal o pastirski kulturi (cultura pastoralis) v Vzhodnih Alpah. Uredil ga je Robert W i I d h a b e r, ki je spisal uvodno besedo, natisnjeno tudi v italijanščini in slovenščini, morda je to prvi primer, da so se na dobrih dveh straneh srečali kar štirje jeziki. Takoj je treba omeniti, da so med razpravami v tej knjigi najobilneje zastopani slovenski etnografi, udeleženci omenjenega znanstvenega srečanja v Švici. To so zapovrstjo A. Cevc, Niko Kuret, H. Ložar, M. Matičetov, Zmaga Kumer in J. Strajnar. Njihovi referati s tega področja narodopisne vede so natisnjeni v nemščini, pod črto teh tekstov pa so dokaj obilno citirani slovenski in drugi viri, ki zadevajo obravnavano snov in razširjajo poglede v naše etnografske probleme.
Božidar Borko
soglasnem predlogu vseh žirij za pesmarico »Ciciban poje11.
Lojze Zupanc
Z zbirko ljudskih pripovedk Zlato pod Blegošem je Lojze Zupanc dopolnil dolgoletno pisateljsko delo — v osmih knjigah je zbranih 400 njegovih zapisov ljudske epske u-stvarjalnosti z različnih koncev Slovenije. V knjigi Zlato pod Blegošem so zbrane ljudske pripovedke z Gorenjske. Pripovedke odlikuje umetniško čist odnos do ljudske tvornosti, ki ji ohranja neokrnjeno bistvo, a jo hkrati pripovedno plemeniti.
Ive Šubic
je nagrajen za črnobele perorisbe, ki so likovno kvalitetna samostojna spremljava preprostih pripovedi Ferda Godina o mladosti v Prekmurju. Šubic je v teh ilustracijah z ekspresivno risbo, ki daje ves poudarek človeku in domačiji, dosegel likovni izraz za različna psihična stanja, ne da bi jih pri tem skušal dobesedno prikazati z opisovanjem in dodajanjem primernih pojasnjevalnih predmetov.
Luca Menašeja
Evropski umetnostni zgodovinski leksikon je obsežno delo s skoraj 9000 gesli na 2400 straneh ter je prva knjiga te vrste v slovenščini. V njem se ne srečamo samo s kopico raztresenih, abecedno urejenih podatkov, temveč je to smiselna, med seboj prepletena celota, ki izčrpno govori o umetnostnem oblikovanju in vsebini zahodne umetnosti, vključno tudi slovenske.
Janez Bitenc
Četrti izmed letošnjih Levstikovih nagrajencev, Janez Bitenc, pa je dobil to priznanje za zbirko pesmic, izštevank in rajalnih pesmi za otroke vseh starosti. Za to zbirko je značilno, da je avtor razen preproste in pristopne glasbe napisal zanjo tudi besedila. Pesmarica je opremljena z dvema kvalitetnima ploščama.
Pi&no- bcokw:
VORFALLE IN KARNTEN SIND DEPRIMIEREND
Zur Zeit des »Tausendjahrigen Reiches" war die Theorie vom hochwertigen deut-schen Herrenmenschen einerseits und den mindervvertigen Voikern und Rassen ande-rerseits, wie hatte es auch anders sein kon-nen, hoch im Kurs. Wie erhebend muBte es doch insbesondere tur einzelne geistig und moralisch unentvvickelte Individuen gewe-sen sein, immer aus dem Herrenvolk der Welt anzugehoren. Die Folgen dieser ver-hangnisvollen Irrlehre waren grauenhaft, und man muB diese Jahrzehnte des 20. Jahr-hunderts zu den dunkelsten Perioden der Geschichte der Menschen und Volker rech-nen. Sicher muBte jedes Volk im Verlaufe der Geschichte positive und negative Ent-wicklungen durchmachen; es solite aber nun doch endlioh fur jeden Menschen selbstverstandlich sein, die Leistungen sei-nes Volkes anzuerkennen und zu schatzen, ohne jedoch die Angehorigen anderer Volker bel jeder nur denkbaren Gelegenheit zu diskriminieren.
Der Ortstafelstreit in Karnten ist, so nich-tig die Sache an sich ist, ein ganz trauriger Bevveis dafur, daB noch immer so manche um 30 Jahre nachhinkende Chauvinisten noch lange nicht die Reife haben, tolerante VVeltburger im guten Sinne des Wortes zu sein bzw. zu werden, und daB noch immer nicht vvertige eine kleingeistige, nationale Unduldsamkeit, die leider letzten Endes immer vvieder auf Kosten absolut Unschuldi-ger Unfrieden und Krieg in die Welt ge-bracht hat, an den Tag legen.
Nur auBerst primitive Menschen demon-strieren einer so kleinen nationalen Min-derheit gegenuber, wie es die Slowenen in Karnten darstellen, daB man diese Menschen trotz aller schonen Phrasen von Fort-schritt, Demokratie, Gleichheit vor dem Ge-setz und dergleichen als Menschen zwei-ter Kategorie bevvertet.
Dieses negative, intolerante Verhalten ei-nes wenn auch kleinen Teiles der Karntner Bevolkerung dient sicher nicht dem Anse-hen Osterreichs. Es ist deprimierend, zu se-hen, daB in einem Staat, dem internationaler Neutralitatsstatus zukommt, iiberhaupt ein „Ortstafelkrieg“ nach Karntner Muster mog-lich ist. Besonders bedauerlich ist aber, daB der ervvachte „Volkszorn“ kunstlich aufge-putscht und im wahrsten Sinne des VVortes aus einer an sich nichtigen Sache ein Problem gemacht wird. Gefalligkeitsdemokra-tie und Gefalligkeitsppolitik oder — anders ausgedruckt — auf jeden Fali mit lautstar-ken Schreiern mitzuheulen, ist offensicht-lich auch manchem Politiker vvichtig.
Dr. Josef Haunschmidt, Linz Oberosterreichische Nachrichten, 11. 11. 72.
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO!
Premišljujem, ali je to tista, danes tolikokrat imenovana po radiu, časopisju, televiziji omenjena slovenska manjšina, pravzaprav istovredni partner, ki je 17 let prosjačila kot berač ob bogatinovi mizi, za drobtinico, ki ji pripada? Kot hlapec Jernej, večno živi in resnični, za tisto svojo ubogo, po božji in človeški postavi dodeljeno pa nikdar dobljeno pravico.
Božji mlini meljejo počasi. Oholost, napuh, sta privlekla na svetlo problem, ki nikdar ni našel rešitve. Pravijo, da ima palica dva konca, z enim udariš, z drugim si udarjen.
Če s pravim tujcem govoriš, te razume. On zagovarja svoje mnenje, da pa ti tudi možnost, da svoje lastno stališče zagovarjaš in se ob koncu ujameta. S potujčenim človekom pa je drugače, ni eno, noče biti pa drugo. Po domače povedano, pljuva v svojo lastno skledo. Predniki takih raznih Sil, Samcev, Ješetov, bi se verjetno v grobu obrnili, če bi jim bilo dano slišati mogočni glas svojih potomcev.
Ubogi Korotan, koliko Jurijev Kozjakov — janičarjev — tlači in duši tvoje prsi!
Nekdanji VVendi imajo svojo kulturo, literaturo, krvavo zgodovino. Nikjer pa ne najdeš kaj takega pri sedanjih VVindišarjih. Je to narod analfabetov? Vsak kulturni narod ima svojo slovnico, slovarje in podobno. Nikdar mi še ni prišlo kaj podobnega v roke. V srcu Evrope pa taka zaostalost!
Vsak dan z zanimanjem prebiram časopisje. Razumem oba jezika. Čudno oziroma predrzno pa se mi zdi zaupanje nekaterih v
Razveselili so nas pevci zbora Jakob Pelelin-Gallus
V soboto zvečer so gostovali pri Slovencih v Celju. Ko so se v nedeljo vračali na svoje domove, so nam v Pliberku v farni dvorani priredili pevski koncert: Dvorana je bila čisto polna. Poleg PliberČanov smo videli tudi ljubitelje petja iz zgornje Podjune in celo iz Roža. Naš človek čuti po teh razburkanih političnih dogodkih potrebo, priti v slovensko družbo, in se tam med enako-mislečimi na novo opogumiti in kulturno naužiti. Tej potrebi je bilo pri obisku pevskega koncerta zadoščeno. Poslušalci smo videli, da nas je še veliko; naša pesem pa nas je navdušila za nadaljnje vztrajanje v naši narodni zavesti.
Prvi del koncerta je bil svečane narave. Že obleka pevcev je to razodevala. Resna, umetniška oblačila pevk in črne obleke pevcev so nas zresnile. Zapeli so pesmi naših narodnih budni kov pa tudi pesmi naših starih mojstrov v latinskem jeziku. Do veljave je prišla tudi naša pesnica domačinka M i I-k a Hartmanova.
Med odmorom so se vsi pevci preoblekli v narodne noše v enotni kroj Petelin-Gal-lusovega zbora. Videli smo pristno Ziljan-ko, Rožanko in Podjunčanko. Tudi pesmi so bile izbrane iz teh treh dolin. Culi smo Lesi č j a k o v o „Od rojstva", narodno iz Št. Jakoba v Rožu, ki jo je priredil pevovodja Jožko Kovačič sam, poleg že slovečih od Pavla K e r n j a k a. Pa tudi ziljska narodna pesem je bila zastopana v priredbi Franca Marolta.
Med posameznimi pesmimi so nastopili besedniki, ki so recitirali v naših treh glavnih koroških narečjih. Božičev P o I d e j je po podjunsko povedal Lesičjakovo zgodbo o nedeljskih jogrih. Božanski par je govoril o ljubezni, podobno tudi ziljski par. Ljubka Ziljanka nam je voščila „ano vohko nuč“ mi njej pa „ano srečno rajžo".
Posebna znamenitost večera pa so bile
litanije od teh „hudeh žen", napisal jih je pred 150 leti Andrej Šuster-Dra-b o s n j a k. Bral jih je njegov istoimenski naslednik, visokošolec in izvrstni pevec tako pristno rožansko, da smo mislili, da je njegov prednik »poredni paver v Korotane" prišel med nas. Pevci so mu odgovarjali prošnje, kolikor so pač še mogli, saj jih je smeh tako silil, da smo morali včasih dolgo čakati na nadaljevanje. Tako prisrčnega nedolžnega smeha že dolgo ne pomnimo.
Proti koncu smo se spet zresnili. Pesem »Prisega", ki jo je napisal Ksaver Meško, uglasil pa rajni France Cigan, nam je dala napotilo, da le ljubezen in zvestoba jamčita, da bomo preživeli.
Da bi zadostili tudi našim nežnim koroškim čutom, so nam pevci h sporedu dodali še pesem »Rož, Podjuna, Zilja", ki sicer ne navdušuje, vendar pa zapusti v srcu toplo mehkobo.
Povezavo med posameznimi pesmimi je napisal predsednik KKZ Lovro Kašelj, odlično brala pa mlada Andreja Z i k u I -n i g. Kot solisti so se odlično uveljavili: Ani W e b e r, Andrej Šuster in pa Jožko Kovačič, ki je dokazal, da ni samo odličen dirigent, ampak tudi mogočen pevec. Ploskali smo tako, da je moral tega mlinarja ponoviti.
Iz uvodnih besedi predsednika prosvetnega društva Edinost v Pliberku, Jožka Koncilije, smo slišali, da so pevci doma po vseh naših dolinah in da prihajajo na vaje tedensko po večerih v Celovec. To je velik idealizem, ki povzroča žrtve, saj so vsi pevci poklicno zaposleni. Za te žrtve in idealizem se jim je pri večerji pri Brezniku med drugimi zahvalil naš podžupan Mirko Kumer in jim želel vztrajnost in zdravja, da bi mogli še v nadalje vršiti njih plemenito dejavnost.
t Uršula Serajnca
Op. ur.: V rožanskem Št. Jakobu so nedavno pokopali Uršulo S e r e i n i gr pd. Pestotnovo mater in gospodinjo iz št. Petra. Naš list ji je posvetil posmrtnico in dostavil, da je pokojnica slovela po Rožu p kot odlična igralka Serajnice v igri „Miklove s Zale“. Njeno materinsko dejanje in mehka s rožanska govorica sta njeno igro Mirkove h matere priljubili vsem gledalcem. Naša ljud- j; ska pesnica Flora Rauter, ki je nje- z na sorodnica, nam je v spomin ranjke po- j< slala v rožanskem narečju sledečo prisrč- t
no pesmico:	1
r
Ni Urše Serajnce zdaj tu več pr" nas, saj pršov zanjo je počivanja čas.
Pokrižal’ jo bomo,	^
ja to pa že zvo,	.
n’kol’ je šentpeter pozabov ne bo.	J
Prjazna, pobožna	J
in fletna je b’va,	s
flavznastih žinjov,	j
ve sev’ga srca.	,
\
Križ svoj nosiva
je voljno vse dni,	1
čovak, k’ se v sovzih še rad nasmeji.
V Miklovi Zali Serajnca je bva,
pradediji njeni so	n
bli tam doma.
Ge Rož tačih žen nam še vedno rodi, obstoj naj na svetu nas nič ne skrbi!
F. R.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja“
v Železni Kapli vabi na jubilejno prireditev folklorne skupine SPD „Zarja“, ki bo v nedeljo, 19. 11. 1972, ob 14.30 v farni dvorani v Železni Kapli izvajala spored
NARODNIH PLESOV IN STARO KMEČKO OHCET
Naša folklorna skupina slavi te dni jubilej enoletnega obstoja. Na željo mnogih ljubiteljev smo se odločili, da ob tej priložnosti ponovimo to prireditev.
Sodeluje tudi instrumentalni ansambel »FANTJE IZPOD OBIRJA". Po prireditvi bo v gostilni Podobnik družabno srečanje, kjer bo za zabavo in ples poskrbel ansambel »Fantje izpod Obirja".
Vsi prijatelji folklore od blizu in daleč iskreno vabljeni!	Odbor
Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi vse rojake na prireditev drame Franca Bevka
KAJN
ki bo v petek, 8. decembra 1972, ob 14. uri v Mestnem gledališču v Celovcu.
tako imenovano »Salomonsko sodbo", ki naj bi jo v prid nekaterim vršil glavni tajnik OZN dr. Kurt W a I d h e i m.
9. nov. 1972 piše »Volkszeitung" v rubriki pisma bralcev prof. W. Rittershau dobesedno tako: »Es taucht jetzt der Gedanke auf, die Angelegenheit, die sich in vielfacher Hinsicht und nicht zuletzt fur den Fremden-verkehr nachteilig ausvvirken konnte, zur Entscheidung vor die UNO zu bringen, wo-bei es noch begruBensvvert ist, daB der ge-genvvartige UNO Generalsekretar Dr. Kurt VValdheim als Osterreicher alle Vorausset-zungen fur d as Verstandnis der Frage mit-bringt. Vielleicht findet sich dadurch ein salomonisches Urteil."
Mislim, da je v vseh sodbah in odločbah glavni tajnik prvo to, potem pa šele Avstrijec.
S spoštovanjem Jože Mencinger Hauptplatz — Vllach
Dom v Tinjah vabi na tečaj za kmete I.
V	minuli zimi smo kot glavno temo tečajev izbrali vprašanje: Zakaj je tudi na naših kmetijah potrebno, da prirejo mesa in njegovo vnovčenje organiziramo?
Na tem tečaju bo referent:
•	Inšpektor Blaž Singer
odgovarjal iz prakse za prakso na vprašanja: »Kakšne koristi nudijo proizvodni krožki in kaj zahtevajo od svojih članov?"
Iz dosedanjih izkušenj samo dva primera: V rožanskem krožku za pitanje goveje živine pitajo na približno isti površini in pri istem številu krav sedaj 600 bikov, leta 1968 pa so jih le 170;	Vr
v krožkih za rejo pujskov je 1961 v povprečju en član zredil 24 pujskov, lani pa že 99.
•	Višji vladni svetnik dr. Pavel Apovnik
»Kmečka zemlja v sodobni družbi"
Referent bo dal vpogled v nekatere novejše zakone, ki urejajo razpolaganje s podeželskimi zemljišči, in sicer v zakonu o stanovanjskih naseljih in v zakonu o občinskem prostorskem načrtovanju. Obenem pa bo govoril tudi o energetskih daljnovidih (nafta, plin).
V	zvezi s prikazom zakona o občinskem prostorskem načrtovanju bo referent orisal predvsem tako imenovani občinski prostorski načrt — Flachem/vidmungsplan, ki zelo močno vpliva na možnosti razpolaganja z zemljišči tudi na vasi.
Začetek: 27. novembra 1972, ob 8.30 uri.
Zaključek: 27. novembra 1972, ob 17. uri.
Tečaj za kmetice I.
Ker je tečaj za kmetice našel v minuli sezoni tako dober odmev, sta letos po želji udeleženk kar dva taka sestanka na programu.
® Inšpektor Blaž Singer:
»Moderno kmetijstvo — koristi in zahteve proizvodnih krožkov"
(Glej razpis tečaja za kmete!)
•	Sestra Gonzaga Kobentar:
»Današnja žena in njeno poslanstvo"
Zahteve modernega gospodinjstva, hišna kultura, domačnost, vzgoja v družini. Sodobna družba zahteva več od družine.
Srce družine je še vedno žena — mati.
Potreba po temeljitejši izobrazbi, razglednost narekuje ženi, da se bolje pripravi za svoje poslanstvo in se potem naprej izobražuje.
® Gospod Jože Kopeinig:
»Verska vzgoja v družini"
Gospodarske strukture se spreminjajo, tehnika spreminja svet. Spreminjajo se tudi nazori, gledanja na razne družbene probleme. Ali se spreminja tudi vera? Ali je vera današnjega človeka in predvsem mladine drugačna od verovanja pred 20 in več leti?
•	Kmetijski svetnik dipl. inž. Matevž Krassnig:
»Perutninska proizvodnja"
Njena vloga v preskrbi modernih tržišč s kvalitetnimi živili in pridobitne možnosti, ki na podlagi tega obstojijo za kmete v naših krajih.
Začetek: v torek, 28. novembra 1972, ob 9. uri.
Zaključek: v sredo, 29. novembra 1972, ob 13. uri.
M ^^edmkj^—^6^Twembm^1972
POLITIKA
PRI NAS NA KOROŠKEM
Stran 5
h
„Antijugoslawisch?“: Primer publicistične neodgovornosti!
in
:u Kot je znano, je jugoslovanska vlada v e Poteklem tednu v obliki protestne note, nalovljena na avstrijsko vlado, z ostrimi be-Sedami obsodila protislovensko ter proti-e ,u9oslovansko gonjo na Koroškem. Tega I- Protesta ter upravičene zaskrbljenosti nad <- Zbesnelim šovinizmom raznih ..domovini h Costih" krogov, katerih poglavitna skrb ba-!6 velja pravni (?) državi Avstriji, kakor je 1,0 pričakovati, vsi niso mogli (hoteli) raz-UrT1eti, Razburja pa se tudi dnevnik „ KI e i -n® Zeitung".
..Kleine Zeitung" trdi v svoji številki z dne 11. t. I., da nacifašistične orgije v zvezi . dvojezičnimi tablami niso vsebovale anti-j_u9oslovanskih elementov. „Ware dies der ali gevvesen, šahe man nicht tagtaglich in e.n StraBen Klagenfurts Autos mit Kenn-6|chen aus dem benachbarten Slowenien.
Nach wie vor sind jugoslavvische Gast-roeiter in Karnten tatig." — argumentira °r°ški dnevnik v objavljeni glosi »Antiju-9°slawisch?“. Zares enostavna ter naivna Predstava o tako imenovani antijugoslovan-kampanji, ki se za gotove koroške pu-'ciste očividno šele izraža v iztrebitvi jugoslovanskih delavcev-gostov. Ker pa zade-a le ni preveč enostavna, vprašamo:
Ali ni trditev, Jugoslavija bi v primeru dvojezičnih napisov čutila potrebo po aneksiji južne Koroške, bistven del „ar-9umentacije“ lovcev na dvojezične napise?
. * iv Ali torej niso tovrstne trditve naravnost I 9 sramotilno ter žaljivo podtikavanje dr-^avi, ki kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe ne garantira samo obstoječe južne meje, temveč se je preko lega tudi izrekla za suvereno in svobodno Avstrijo?
Niso torej nakazana podtikavanja hkrati milo rečeno — namenjeno lažnjivo trobenje o „groznih“ zunanjepolitičnih ■ntencijah naše sosednje države ter potemtakem protijugoslovanska?
”*^e'ne Zeitung" se glasi odgovor: Ne! skv° tUdi Predlaga, naj bi se kancler Krel-ter zunanji minister Kirchschlager ja-
vila k besedi. „Der Vorvvurf der antijugosla-wischen Hetzkampagne muB, weil ganz ein-fach unrichtig, zuruckgevviesen werden."
Naš predlog pa bi bil: če že želi biti „Klei-ne Zeitung" iniciativna in ako ji leži vestna informacija oziroma resnična publicistična odgovornost zares pri srcu, potlej naj se v tem primeru odločno obrne proti (namernim) podtikavanjem glede „morebitnih jugoslovanskih okupacijskih želja". Potemtakem pa tudi ne bi smeli brati člankov kot „Antijugoslawisch?“! Tovrstna namerna podtikavanja ter članki v stilu omenjene glose mobilizirajo namreč preko protislovenskih tudi razna protijugoslovanska čustva in so hkrati izraz dejanske protislovenske ter an-tijugoslovanske kampanje, ki smo ji bili priča zlasti v zadnjem času.
Znano nam je, da je ravno „Kleine Zeitung" pogrešala v zvezi z zakonom o dvojezičnih napisih ..potrebne psihološke priprave". Drži: razbesneli lovci na dvojezične table so predvsem posledica popuščanja merodajnim nacionalističnim ter šovinističnim krogom. Le-ti efektivno oblikujejo narodnopolitično podobo južne Koroške; zato so v pretežni meri odgovorni za eksistentno zastrupljeno ozračje, ki dopušča celo protizakonito ter teroristično dejavnost. Lov na dvojezične napise pa je tudi posledica pogosto neodgovorne, lahkomiselne »ekonom-sko-senzacionalistične" politike, ki npr. sumi v pogorelem hlevu delo slovenskih političnih aktivistov.
Čas bi bil, da „Kleine Zeitung" končno posveti nekoliko več pozornosti svojemu lastnemu dognanju, npr.: Koroška je zastrupljena dežela, ter da se ne spušča v neverodostojna ter lahkomiselna protislovja, ki so konec koncev nacionalističnim nestrpnežem voda na mlin. Umestno bi bilo, če ne bi zamenjala konsekventne kritične obravnave oblastnega šovinizma s »senzacionalistično" (profitovsko) publicistično metodo! Skratka: pokaže in dokaže naj, kako se dela za Koroško dveh dejansko enakopravnih narodov, brez katerih si ne moremo ter nočemo predstavljati potrebnih dobrososedskih odnosov!	(jokež)
tito o Koroški: „Ne bomo prenašali fašističnega ravnanja s slovensko manjšino!“
I'=Jedsednik makedonske skupščine Ni-sk» 9 ^ ■n č e v je ob obisku jugoslovan-ju ®a. Predsednika maršala Tita v Skop-J o Priredil njemu na čast, njegovi soprogi ljaj.v a n k i in osebnostim, ki so ga sprem-Več 09 potovaniu P® republiki Makedoniji, d0ne^°’ na kateri je izrazil v imenu make-je ,skega naroda veselje in hvaležnost, da kecj °Slovanski Poglavar prišel tudi v Ma-
sednik Tito poudaril potrebo po enotnosti in odločnosti v boju za samoupravljanje. Tito je opozoril, da mnogi v tujini z zanimanjem spremljajo razvoj samoupravljanja v Jugoslaviji, zato je treba paziti, da tujine ne razočaramo in dosledno in vztrajno gradimo in razvijamo samoupravni sistem.
Dobri odnosi skoraj z vsemi državami
^ odgovor na Minčevo zdravico je pred-
Zaradi izgredov na Koroškem
2 brzojavki združenja
^ OBRAMBO OGROŽENIH JEZIKOV IN KULTUR
2a^lavni tajnik Mednarodnega združenja Kat i raml30 ogreženih jezikov in kultur siow°nec Jordi Costa je poslal Sledeci brzojavki:
Avstrijskemu ministrskemu predsedniku
ra?"?LCM se zgraža in odločno obsoja kui '^ne iz9rede na Koroškem. Pričava® n^ne ukrepe, da se izpolnijo zahte-jem clena državne pogodbe. Pridružu-p0 ,° se mednarodni javnosti v totalni Pori manjšin v Avstriji. Zahtevamo, varJr?dno zavzamete svoje stališče do ski odg^*1 de^ani' Pr'čakujemo telegraf-
Avstrijskemu notranjemu ministru
.Ob rasističnih izgredih na Koroškem ar resne pomisleke o ukrepanju ci-te ,. °blasti in policije. Energično pro-'ram° Proti napadom na manjšino in sk teva.mo spoštovanje 7. člena avstrij-kQe. državne pogodbe. Zahtevamo ta-Jsnjo prepoved vandalskega početja. slai°d°dno brzojavko je Kreiskemu po-Rai. tudi podpredsednik AIDLCM prof. ti0r's Pahor.
Rad bi zdaj povedal še nekaj besed o zunanjepolitičnih vprašanjih. Jugoslavija si je, kakor veste tudi sami, pridobila velikanski ugled na mednarodnem prizorišču kot dežela, ki ne omahuje, ki dosledno ubira isto pot: v boju za mir, za pravice vsakega naroda, da si sam kroji svojo usodo, proti kolonializmu, proti vojnam, za razorožitev, za pravico tistih, ki še vedno žive v hudi bedi in kakršnih je še toliko na svetu. Zaradi tega je Jugoslavija na vseh koncih zemeljske oble postala znana kot dežela, ki ji gre vse spoštovanje. Nikar se ne igrajmo s tem, da tega ne bi zaigrali.
Jugoslaviji je po vojni navzlic vsem težavam, ki smo jih imeli, uspelo urediti svoje odnose skoraj z vsemi državami, izvzemši tistih nekaj, s katerimi bi prav tako radi imeli dobre stike. Najprej smo pogledali okrog sebe, po svojih mejah, da bi tu ustvarili najboljše pogoje za sodelovanje. Tak je primer z Italijo, kjer milijoni in milijoni ljudi hodijo čez meje z ene in druge strani, da takore-koč meje niti ni.
TUDI Z AVSTRIJO SMO ŽELELI VSE NAJBOLJŠE, Z AVSTRIJSKO VLADO SMO NAVEZALI ZELO DOBRE ODNOSE. ŽAL PA SO V AVSTRIJI FAŠISTIČNI ELEMENTI, KI ZDAJ POVZROČAJO HUDE SKRBI NE SAMO NAŠM MANJŠINAM, MARVEČ TUDI AVSTRIJI KOT CELOTI. TO OBŽALUJEMO, VENDAR NE MOREMO DOVOLITI, DA BI TISTI, K SO V NAŠI DEŽELI PRELILI TOLIKO KRVI — IN TO SO FAŠISTI — TAKO RAVNALI Z NAŠIMI MANJŠINAMI.
Vabilo na izredni kulturni program
ki bo v torek, 28. XI. 1972, ob 19.30 v slavnostni dvorani Marijanišča v Celovcu, Vdlkermarkter StraBe 36.
Prireditelj:
e Slovensko kulturno društvo v Celovcu
•	Katoliška mladina dekanije Borovlje
in v sredo, 29. XI. 1972, ob 19.30 uri v farni dvorani v Pliberku.
Prireditelj:
•	Katoliška mladina dekanije Pliberk
•	Krščanska kulturna zveza
UMIRITE SE VENDAR ČEMU KLIČETE LE TRENUTEK KJE SMO
V RAZPONU VEČNEGA VSAK DAN VSAK HIP
LJUDJE — KAM DRVITE?
mimo vseh gnilih civilizacij, mimo vsega nasilja, vojn, klanja za prva mesta, za prestižem, zgledom, mimo karierističnega izpodrivanja TROSIMO ROSO ISKRENOSTI, UUBEZNI, MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA, BRATSTVA, PRIJATELJSTVA Z VSEMI LJUDMI DOBRE VOLJE — samo to nosi pečat večnosti, samo to se steguje h KRISTUSU, ki je POT, RESNICA, ŽIVLJENJE.
NASTOPA:
SKUPINA ŠTUDENTOV IZ LJUBLJANE.
ROJAKI! Ob lepoti slovenske besede, ki je „beseda praznika, petja in vriskanja" (Cankar) boste začutili utripanja naše mladine iz matične dežele, ki si želi predvsem ljubezni, iskrenosti, medsebojnega spoštovanja, bratstva in prijateljstva z vsemi ljudmi dobre volje, mimo vseh gnilih civilizacij, sodobnega nasilja, vojn, karierističnega spodrivanja, volje do moči. Želimo sonca, ki je Kristus, zase, želimo ga tudi vam.
Spet: Sovjetski tisk kaže živo zanimanje
za Koroško
V zadnji številki »Našega tednika" poročate, da se je k problemom na Koroškem oglasil tudi sovjetski tisk. Treba je dodati, da to ni bilo prvič.
»Pravda" (TASS, Dunaj, 16. 10.) je že 17. oktobra pisala pod naslovom »Položaj na Koroškem", da v južnih krajih Koroške vlada napeto stanje. Omenja nacionalistično organizacijo »Heimatdienst", ki je 15. 10. priredil v Celovcu zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Plakati, transparenti in govorniki so napadali zveznega kanclerja Kreiskega, zvezno ter deželno vlado. V noči na 15. oktober pa so po Celovcu trosili vladi sovražne listke avstrijske neonacistične stranke NDP. V mnogih krajih pa naj bi neznanci ponovno iztrgali table s slovenskimi napisi.
Tudi napad na dr. Dumpelnika Sovjetom dobro znan:
20. oktobra (TASS, Dunaj 19. 10.) se je Pravda ponovno oglasila. Tokrat piše dobesedno: »Kot vznemirljivo dejstvo omenja časopis Volksstimme brutalni napad, ki so ga izvršili šovinistični elementi Koroške na enega od voditeljev NSKS, Marka Dumpelnika, v Sinči vasi. Mednarodna organizacija odporniškega gibanja (FIR), je v svoji deklaraciji obsodila dejstvo, da hočejo
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali poročilo o koncertu mešanega pevskega zbora »Jakoba Petelina-Gallusa" v Celju odložiti na naslednjo številko našega lista (Op. ur.).
neonacistični krogi v Avstriji razpihniti duh šovinizma. FIR obrača pozornost na to, da so bili v nekaterih krajih Koroške oskrunjeni spomeniki in grobovi slovenskih partizanov, ki so v boju proti fašizmu prav tako dali svoje življenje za obnovitev svobodne in neodvisne Avstrije."	K. L
Krščanska kulturna zveza in Katoliška mladina vabita vse kulturne delavce na
organizacijski tečaj
ki bo v nedeljo, 26. novembra 1972, ob 9. uri v »Domu prosvete" v Tinjah. Zaključek tečaja ob 17. uri.
Mnogi se lansko leto niso mogli udeležiti podobnega tečaja.
Ker pa je snov tega tečaja za vsako organizirano kulturno delo važna, so tudi letos vabljeni vsi društveniki in kulturni delavci, ki se hočejo izpopolniti za svoje prosvetno delo pri mladini, oziroma društvih.
Predavatelji:
g. Ivan Matko:
»Poslovanje v organizaciji" g. Nužej Tolmajer, tajnik KKZ:
»Kako naj organiziramo naše prireditve"
g. Lovro Kašelj, predsednik KKZ:
»O pogojih za dobrega govornika"
Na podlagi tega tečaja, ki bo nudil konkretne napotke in pripomočke, bo Katoliška mladina razpisala
GOVORNIŠKO TEKMOVANJE MLADIH, ki bo 11. marca 1973, ob 14. uri v Tinjah.
KATOLIŠKA PROSVETA priredi v sredo, 22. novembra, ob pol osmih zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu
predavanje o Rusiji
z barvnimi slikami g. Vinka Zaletela:
1.	RUSIJA: LENINGRAD IN MOSKVA
Leningrad-Petrograd, prestolica Petra Velikega ob Nevi ob Severnem morju. Zimska palača in Petrodvorec, kraji oktobrske revolucije. Zaprte cerkve in »aktivna cerkev" z vzhodno liturgijo. Versko življenje. Moskva: Mogočni Kremi z vladnimi palačami in cerkvami-muzeji. Leninov mavzolej in Leninov kult. Panorama Borodina. Življenjske razmere.
2.	1300-LETNICA POKRISTJANJENJA IN 900-LETNICA KRŠKE ŠKOFIJE
3.	NEKAJ DOMAČE KRONIKE
Prisrčno vabljeni
Avstrijsko nogometno prvenstvo
13. kolo v avstrijski nacionalni ligi je bilo čisto v znamenju izredno grobih tekem in nediscipliniranosti. Po porazu Admire/Ener-gie z Rapidom 0:1 (0:0) in neodločenim rezultatom LAS K — Avstrija Salzburg 2:2 (0:2) se je na lestvici spremenilo v toliko, da se je na 1. mesto trenutno uvrstil LAS K z 18 točkami. Nič manj kot štirikrat so morali nogometni sodniki pokazati grobim igralcem rdeče karte, kar je pomenilo zanje izključitev iz iger: Filzmoser (Salzburg), Pumm (Dona-witz), VVeigel (Avstrija Dunaj) in Rakič (Vien-na).
Senzacijo 13. kola je pripravil brez dvoma VViener Neustadt, ki je zasluženo zmagal nad linškim VOEST s 3:2 (0:2), to je bila prva zmaga VViener Neustadta v jesenskem avstrijskem nogometnem prvenstvu. „Rdečo luč" je prav zaradi tega prevzelo moštvo Bregenza, ki je izgubilo igro z Vienno 1:3 (0:2). Po treh zaporednih porazih je prvak innsbruški VVacker le prišel v soboto do dveh dragocenih točk, potem ko je premagal graškega Sturma z 1:0 (1:0) GAK pa je potreboval proti celovški Avstriji dve enajstmetrovki, da je ukanil Korošce. Po tej zmagi so se nogometaši GAK uvrstili na peto mesto, pred salzburško Avstrijo, ki je lahkomiselno, po vodstvu z 2:0 z LAS K v Linzu,
zapravila zmago. Sportklub pa je lahko premagal moštvo Eisenstadta s 3:0 (1:0).
Osem tekem v 13. kolu je gledalo 39.000 gledalcev. Nogometaši so zabili 24 golov (poprečno tri na eni tekmi). Na lestvici strelcev vodi še zmerom Celovčan Emmerich z desetimi zadetki, sledi Galloš (Rapid) z devetimi in Kovač (GAK) z osmimi goli.
Lestvica nacionalne lige: 1. LASK (18 točk), 2. Admira/Energie (18), 3. VdEST (17), 4. Rapid (16), 5. GAK (15), 6. Salzburg (15), 7. SW Innsbruck (15 točk) itd.
Avstrija Celovec — GAK 1:2 (1:0)
Celovška Avstrija je v soboto izgubila precej nesrečno v Gradcu s tamošnjim GAK 1:2. Po več kot zasluženem vodstvu z 1:0 v prvem polčasu, je v drugi polovici igre po pristranskem sojenju sodnika, ko je dosodil dve enajstmetrovki v škodo Korošcev, šla zmaga le-teh po vodi. Skoraj v vsej igri so Celovčani obvladovali sredino igrišča. Najbolje so igrali pri celovških nogometaših: Kogler, Kovačič, Jagodic in Emmerich; pri Gradčanih pa Philipp, Roth, Huberts, Rebernik in Repitsch.
Pred približno 7000 gledalci je sodil precej pristransko sodnik Nezval.
Evropska pokalna tekmovanja
Rapid, zadnji avstrijski klub, izločen
Po tekmah v sredo in četrtek, preteklega tedna za evropske nogometne pokale je avstrijski izkupiček enak ničli, medtem ko je jugoslovanski presenetljivo dober.
Rapid Dunaj — Rapid Bukarešta 1:3 (0:1)
Še zadnji predstavnik avstrijskega nogometa v tekmovanju za evropske pokale je v sredo, 8. novembra, izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Rapid Dunaj je v Bukarešti igral povratno tekmo z istoimenskim klubom ter jo izgubil z rezultatom 1:3. (Kot je znano, se je prva tekma končala na Dunaju neodločeno 1:1.) S tem porazom je bil izločen iz pokalnega tekmovanja še zadnji avstrijski klub. Pravzaprav se je zaključilo to tekmovanje za avstrijske zastopnike prav klavrno.
Jugoslovanski uspeh
Hajduk se je uvrstil med osmerico najboljših v pokalu pokalnih zmagovalcev. Crvena zvezda in Beograd (klub) pa sta med šestnajstimi najboljšimi v pokalu UEFA. Odrekel je le zagrebški Dinamo, ki je s porazom s Tatabanyo za srednjeevropski pokal zapravil več, kot je dobil z remijem proti Bologni na tujem.
Splitski Hajduk — Wrexham United
2:0 (2:0)
Ker se je prva tekma končala z zmago Wrexhama s 1:3, se glasi skupni rezultat 3:3, ker pa goli na tujem štejejo dvojno, se je v nadalnje kolo kvalificiral Hajduk.
OFK Beograd — Feyenoord Rotterdam
2:1 (1:0)
Beograd gre ob izenačenem rezultatu 5:5 naprej v naslednje kolo, ker je prvo tekmo igral v Rotterdamu s 3:4, goli na tujem pa štejejo dvojno.
Valencija — Crvena zvezda (Beograd)
0:1 (0:1)
Crvena zvezda se je uvrstila v nadalnje tekmovanje UEFA s skupnim rezultatom 1:4 (prvo tekmo je dobila Crvena zvezda v Beogradu s 3:1.
Poleg C. zvezde in Beograda so v pokalu UEFA še Liverpool, Borussia (M), Porto, In-ter, Kaiserslautern, Twente, Fiorentina, Ara-rat, Tottenham, Stara Zagora, Koln, Dinamo (Berlin), Dinamo (Dresden) in Las Palmas.
Večjih ponesrečenj ni bilo. Šampion Ajax je v pokalu prvakov že na štartu napovedal odlično formo in CSKA v prvi tekmi v Sofiji premagal s 3:1. Juventus je v Magdeburgu upravičil vlogo favorita in izločil vzhodne Nemce. Zato pa sta se opekla Celtic in An-derlech. Uj pest Dozsa je evropskega prvaka iz leta 1967 gladko odpravila s 3:0 in se mu tako pošteno oddolžila za poraz v lanskem tekmovanju, ko sta se pomerila v četrtfinalu. Celtic je takrat v polfinalu izgubil z inter-jem, Anderlecht pa je tudi v Bruslju izgubil s Spartakom iz Trnave.
V četrtfinale so se uvrstili Derby County, Juventus, Ujpest Dozsa, Spartak (T), Dinamo (Kijev) in Bayern. Ajax bo igral še povratno tekmo s CSKA, prav tako pa tudi madridski Real z Argesom.
SAK zaključil jesensko sezono
V nedeljo je SAK zaključil športni del jesenske sezone z igro proti Šmihelu. SAK je izrabil prijateljsko tekmo, da je nastopil z nekaterimi igralci iz mladinskega moštva. Kljub temu, da je moštvo bilo sestavljeno v pretežni meri iz naraščaja, je presenetljivo zmagalo proti Šmihelu 4:2 (4:2).
Jesensko sezono je naše moštvo končalo na izglednem drugem mestu lestvice. S tem so položili naši mladi igralci temeljni kamen za pridobitev prvega mesta v pomladanski sezoni. Ta upanja vzbuja predvsem dejstvo, da se je moštvo posebno v zadnjih igrah močno okrepčalo in konsolidiralo. Tudi pri pristaših se je videlo veliko navdušenje in prav to je doprineslo odločno do nedavnih uspehov. To se je prikazalo posebno v igri proti močnemu moštvu Launsdorfa na tujem terenu, pri kateri je nad 100 navdušenih navijačev podpiralo naše uspešno moštvo.
Tudi mladinskemu moštvu SAK, pod vod1 stvom trenerja Jožka VVrolicha, gre velik0 in priznanje. Čeprav je na novo ustanovljen0 Po moštvo igralo v Celovški ligi, ki je sestav- bo Ijena iz najmočnejših mladinskih moštev Koroške, je zasedlo odlično sedmo mest° fg, lestvice. Zmagalo je proti tako znanim eki'sq pam kot so to ASV, Št. Vid, Kriva Vrba i°iih Borovlje. S takim naraščajem Slovenski at' letski klub lahko optimistično gleda v b0-^ dočnost.	in
SAK bo zaključil sezono z delovno kon- da ferenco in počastitvijo zaslužnih igralcev i° funkcionarjev. V ta namen prosi odbor Slo- ne venskega atletskega kluba vse podpornik6 za majhne nagrade, ki bi služile kot prizna- a nje naših najboljših nogometašev.
Darila pošljite na naslednji naslov: Florl' jan Sablatschan, Viktringer Ring 26, 9020 Ce-0’ lovec (Klagenfurt).
Emmerich je z glavo zadel mrežo GAK in povedel tako Celovčane v vodstvo z 1:0-

		
		
		
Išip	mm
	
S
Teofilo - heroj Kubancev
Mladi, 20-letni kubanski boksar težke katege--rije Teofilo Stevenson, ki je v Miinchnu osvojil zlato medaljo, je čez noč postal heroj svojega naroda.
Teofilo ni postal slaven samo zaradi osvojene zlate medalje na olimpijskih igrah, saj je ta podvig uspel še trem njegovim rojakom, temveč zato, ker je odklonil ponudbo ameriških boksar-
ZA SREDNJEEVROPSKI POKAL:
Tudi v drugi tekmi za srednjeevropski pokal je doživel LASK poraz. Po izgubljeni tekmi s Čelikom (Jugoslavija) v Zenici 0:2, je moral avstrijski klub položiti orožje na lastnem igrišču: pred samo 1000 gledalci je LASK izgubil proti češkemu moštvu Zbrojev-ki iz Brna z 1:3.
skih managerjev, ki so mu za prestop v tat>0^ profesionalcev ponudili kar milijon dolarjev- ^ njem so namreč videli bodočo zvezdo profes'0 nalnega boksa, ki bi mogoče že kmalu lat1 resno konkurirala svetovnemu prvaku Joeu r p zierju in Cassiusu Clayu.
Omeniti moramo še, da Stevensonov športni speh nikakor ni bil slučajen. Telesni vzgoji i’1 s dine posvečajo na Kubi zelo veliko pozorno sredstva, ki so ji namenjena pa celo presej kubanske finančne možnosti. Gojenje športa J obvezno za vse, ki obiskujejo kakšno šolo, vs . na vsa športna tekmovanja pa je prost.	■.
Takšna športna politika je že prinesla ne* pomembnih rezultatov. Danes je Kuba za * druga športna velesila Amerike, na olimpiad'^ Miinchnu pa so Kubanci osvojili 8 medalj — kot vse ostale latinsko-ameriške države skup
jgiiimimiimmiiiiinmiimnmmmiiuiHiiiimiiiMiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiHiuiiuHiiuiiiiiiiiii^
j Zadnja pravda]
| Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybašek 27 |
.................................................
Vnovič mu razloži obliko in besedo in bistri Martinek takoj razume. Kmalu se navadi njegovo mlado telo truda, še dobro mu de ta pot; lica mu rdijo, vse zmaguje, slovnico, aritmetiko, prirodopis, samo — pomanjkanja ne.
Njegovi čevlji so strgani, njegova obleka je revna, njegovo perilo slabo. Mestni sinčki v svetlih čeveljčkih in suk-nenih oblekah se mu posmehujejo, — zasmeh boli, — žge do krvi; a Martinek se ne da. Brani se z besedo, s pritožbo in če ni druge pomoči, tudi s pestjo. Krivico je treba takoj popraviti; tudi to razume dobri, stari razrednik, ki je sam preživel težko mladost kot dijak s kmetov in občutil na sebi krutost posmeha; graja Martinka, pa graja tudi — in zdi se, da bolj in strožje — tudi posmeho-valce...
Martinek je bistroumen dečko. Ve, da je korenina njegove revščine pravdanje in da ves denar pogoltnejo odvetniki. Danes gre domov z očetom. Bila je obravnava in oče je počakal na sina v gostilni. „Čujte, ata,“ pravi nenadoma Martinek, ko sta že prihajala h Klenči in molčala skoraj vso pot; „naša mama hoče, da bi bil gospod, ko se izšolam, — a jaz je ne bom ubogal in ne borni"
„Kaj pa bi bil rad?" obstane presenečeni oče.
„Odvetnik bom in nič drugega ne," zatrjuje fant očetu,
„in potem boste videli, kako vas izrežem iz vsega in Zgornjih strica uženemo v kozji rog."
„Fant, lepo te prosim, molči o tem materi, ker ti sicer zavije vrat. Izbij si te misli iz glave; ti ne smeš biti in tudi ne boš nič drugega kot duhovnik; — moral boš vzeti mamo k sebi, da se bo imela dobro; — ti mame še ne poznaš — pa jo boš že spoznal."
Martinka je prevzel strah po teh očetovih besedah, strah pred materjo... Vidi jo, kako je stroga in vedno mračna v lica, kako hiti z dela na delo, brez usmeva, brez prijazne besede. Čutil je, da bi res ne imel poguma, povedati ji, kar mu teži srce, tako, kakor je povedal očetu.
„Kje sta se pa potepala toliko časa?" ju je pozdravila mati. — „Hitro čevlje doli, knjigo v roke in ženi gosi; ne vem, kje se me glava drži, za kaj bi prej poprijela; vidva pa imata toliko časa za pot do doma."
Lažje gre z delom pri Zgornjih. Tam je otrok kakor smeti; a Dodlička sama je izmučena in zdelana kakor senca. Lepa je še vedno in snažna, toda delo ji raste čez glavo...
Najlepši mesec, rožnik — je prišel. Vsa pokrajina tone v sončni svetlobi, v svitu pestrih barv diha najprijetnejši vonj in razvija povsod čudovito krasoto. Na travnikih žari ognjeno cvetje, po polju šume in se zibljejo valovi žita; temni gozdovi cveto v nevidnem cvetju, cvetni prah se dimi v zlatorumenih oblačkih, kadarkoli potegne vetrič; na trgu dišijo vrste lip kakor šopki, ptiči prepevajo, vse vriska in poje od veselja... Po trudu celega tedna je napočil dan Gospodov, nedelja. Ljudje so se umili, oblekli praznično in pozabili na vsakdanje skrbi trudapolnega življenja in živijo
praznično. Jutro darujejo Bogu, popoldne sebi. Otroci f fantje so se vsuli iz hiš in proti gozdu, — vse gre ven. r vsej širjavi cesarske ceste gredo v gostih gručah vese dekleta. Rdeče nogavice, rdeča kratka krila imajo; tr . s
likane rokavce belih srajc; v šolenčkih gredo, — kakor bile cel teden počivale in kakor bi hodile po parketu • • Fantje gredo za njimi, rekruti in vojaki z vojaškimi čepic3 ^
na glavah, — gredo brez sukenj, s šibicami v roki; na
gled gredo, k Dobri vodi gredo — v Tranov gredo. PeS jih spremlja na potu ... Čutijo mladost v krvi, radost v srC svet jim je všeč, lepota jih omamlja in edino s pesmijo 31
rejo dati duška tem občutkom ...
Samo pri Zgornjem Porazilu sedi na pručici Dodlic sključena v dve gubi, in pridno kleklja fine, kot pajčev1
sebi
tanke čipke, za soprogo odvetnika Rubina. Na
v
samo belo srajčico iz domačega platna, katero je za ^ tom zadrgnila s trakom, in ponošeno spodnje krilo. J3
ona čuti nemir v bosih nogah, rožnik jo vabi med druži0 ,
K0l
pa ne more nikamor... V posmeh bi jim bila, saj nima obleči. „Obleka dela ljudi," tega pregovora se nikjer ^ nikdar toliko ne spominjam, kakor ob nedeljah na H
skem. Toda Adamovi otroci nimajo obuvala; kakor
:d
tednom, tako hodijo tudi ob nedeljah bosi; krilca in hla1
8100
imajo zakrpane, in kadar stoje med drugimi, se razločuj ^ od njih po svoji revni obleki. Tožijo, da ne morejo ^.g
cerkev, pa imajo vendar grunt; otroci bajtarjev so
oblečeni.
Kakor da ne sliši, sedi Adam za mizo in bere. In 0 bere? Nič več koledarja in kronike, marveč popisane- ^ dolgem zložene papirje, pozive k sodišču, razsodbe, t0 in prizive. Za tožbe svoje družine je gluh in slep.
ed First Avenue in Bowery v New Yor-ku leži apoteka „Pri modri lučiNičesar nimam proti „Modri luči", kaj-'fl. ti čeprav tu tudi prodajajo sladoled '0 n Mineralno vodo, ne bodo človeku, ki želi . ™niirjevalno sredstvo, dali malinovega bon-1 Na
>v ,
' v »Modri luči" naletimo na vzor moderne . Nacevtske industrije. Sami proizvajajo °k°ve jn tinkture. Sami zavijajo pilule in 'h Prodajajo v lepih škatlicah. y - lckey Schoenstein je bil lekarnar nočne I hiene in rad je imel svoje delo. Stanoval f ^Zajtrkoval je pri zakoncih Riddle dve ulici
^Jtjddlova sta imela ljubko hčer, z imenom
e 'ckey je gledal za Rosie. Misel nanjo je 1 arvala tinkture njegovih sanj. Zanj je bila °°sebljenje vsega komično čistega, bila je
r
°’HENRY:
da si spet dobil nož med rebra. Saj sem ti vendar rekel, da te bodo tisti faloti na Bo-wery še pokončali!"
Chunk McGovvan se je zvito smehljal. »Saj ni res," je zatrdil. »Tvoja diagnoza pa je zadela v črno: prav pod rebri, na levi strani... Kaj porečeš, lckey? Rosie bo danes z menoj pobegnila in poročila se bova!"
Ickeya je spreletelo, vendar se je zadržal in napravil neprizadet izraz.
Chunk je nadaljeval: »Seveda, če se le ne bo prej premislila... Že dva tedna sestavljava načrte za pobeg. Enkrat pravi, da bi rada, drugič pravi, da ne more. Zdaj sva se pa zedinila! Cela dva dneva je vztrajala pri odločitvi, da pobegneva. Odšla naj bi takoj, vendar, vidiš, Ickey, bojim se, da se spet ne premisli...“
»In ti bi rad zdravilo?" je v zadregi vprašal lckey.
b
a[2am njegove duše. Ickey pa je bil pre-6c bojazljiv. Njegove sanje so se rodile in JPNe v njegovih mislih. Nikomur jih ni za-PaL Poleg tega je bil strahopeten in imel je pašnega, čudnega prijatelja, katerega ob-ka je dišala po salmiaku.
^krb ickeyevega življenja se je imenovala h“nk McGovvan.
I^hunk je prav tako stanoval pri Riddlovih l\|u,rav tako Je hotel ujeti Rosiein nasmešek. jt 3* * sanjač kot lckey in v svojem življenju t 9el že marsikatero ribico. Bil je !ckeyev ari§ jn svetovalec. Cesto je prihajal v j^odro luč", da bi mu lckey po pretepu 6rr>azal praske z jodom in mu z obližem Pre>il ranice.
Nekega večera se je Chunk kot vedno jn'rno in brezskrbno prikradel v »Modro luč" Sedel prav dobre volje na stol.
» ”lckey,“ je dejal in se nasmehnil, „lckey, slušaj no! Nujno potrebujem zdravilo, če Spl°h obstaja..."
•■Sleci plašč!" je zaukazal lckey. »Stavim,
IZREKI
- 6 ^bica je mleko, nevesta je maslo, so-°9a je sir.	(Borne)
J	*
s,i?enske niso nikdar tako močne kakor ti-1	.rat. ko se oborožijo z lastnimi slabostmi.
1	(Deffant)
i	'	*
Škfenska’ ki ni lepa, je vedno grša od mo-I e9a, ki ni lep.	(Gay)
*
\
1 kakreS°^a^°^ *enske> nikdar ne pomislimo, 0 težko je biti ženska.	(Geraldy)
Zvonimir S.
Chunk ga je zaskrbljeno pogledal — takega ga lckey še nikdar ni videl. Ovil si je neki prospekt okrog kazalca.
»Nikakor ne želim, da nama nocojšnji načrt pade v vodo. V Harlemu sem najel majhno stanovanje, na mizi stoje krizanteme in na štedilniku kotliček za kavo. Tudi pri duhovniku sem se že najavil, nocoj ob pol desetih. Če se le Rosie ne bi premislila ...“
V nemem dvomu je obmolknil.
»V redu," je rekel lckey. »Ne razumem pa, čemu govoriš o zdravilu, saj si z njim ne bi mogel pomagati."
Chunk je dalje razlagal svoj načrt: »Stari Riddle me na žalost ne more trpeti. Že en teden ni smela Rosie več z menoj ven. že davno bi me postavil na cesto, če ne bi s tem izgubil najemnika. Vendar zaslužim petindvajset dolarjev na teden, in Rosie ne bo žal, če me bo vzela za moža."
»Chunk, oprostiti mi moraš. Nujno moram pripraviti neki recept. Takoj bom gotov."
»Reci no, lckey,“ je nenadoma rekel Chunk in upajoče pogledal tovariša. »Kaj res ni praška, po katerem bi dekle nekoga še bolj ljubilo?"
Ickey si je grizel ustnice. Preden je utegnil odgovoriti, je Chunk nadaljeval: »Tim La-cy mi je nekoč pripovedoval, da mu je neki lekarnar dal tak prašek in da ga je natresel dekletu v limonado. Od tedaj dalje je bil on •zanjo zaklad in za druge se sploh ni več zmenila. Čez štirinajst dni sta se poročila. In tako sem mislil," je pojasnjeval, »da bi tak prašek dal Rosie pri večerji in okrepil njena čustva. Ne da bi jo odvlekel z desetimi konji, sama se mora odločiti. Ko bi delovalo le nekaj ur!"
»Kako pa bi sploh vsa stvar potekla?" je vprašal lckey.
»Otročje lahko, ti pravim. Ob sedmih bi
večerjala, pospremil bi jo domov in ob o-smih bi odšla spat z glavobolom. Tedaj bi se priplazil skozi ograjo, prinesel gasilsko lestev in splezal ponjo. Že zaradi duhovnika morava pohiteti, saj razumeš. Vse bo pač otročje lahko! Če se le ona ne premisli, bova jutri zjutraj mož in žena. Mi lahko priskrbiš tak prašek, lckey, prijatelj moj?"
Ickey Schoenstein se je zamišljeno popraskal po nosu.
»Chunk," je rekel s poudarkom. »Pri takih sredstvih je treba biti skrajno previden. Med vsemi mojimi znanci bi ga zaupal le tebi. Pripravil ti ga bom in videl boš, kako bo Rosie poslej vedno ob tvoji strani!"
Ickey je stopil k mizi in zdrobil dve tableti, od katerih je vsaka vsebovala določeno količino morfija.
Če bi vzel odrasel človek prašek, bi izzval nekaj ur globokega, mirnega spanca, ne da bi mu s tem škodil.
Chunk se je prisrčno zahvalil in zapustil »Modro luč".
Ickey je poslal po Mr. Riddla in mu razodel McGovvanov načrt.
Mr. Riddle je bil prijazen mož z opekasto rdečim obrazom in zelo odločen.
»Zelo sem vam hvaležen za to, Mr. Schoenstein," je dejal. »Ta ničvrednež naj (Nadaljevanje na 8. strani)
<*	Milka Hartman:	OČE
STARI	
l	Zdaj sem očka s sivo glavo,	Moja pot je šla čez njivo.	t
f	v glavi nosim misel zdravo,	Delal z njo sem ljubeznivo,	J
da besedo vedno pravo	da ohranil sem jo živo —	j
1	pravi čas spregovorim.	zdaj jo mladim izročim.
r	Sinu, hčeri, rad svetujem,	Pot zdaj gre mi vedno više	,i
se s sosedom posvetujem,	in na krov mi rodne hiše	i1
i	vnučke svoje rad pestujem,	žegen božja roka piše —	V
|	da srce si pomladim.	jaz se mirno poslovim.
i	Bo življenje se mi steklo —	„Dragi, dobri ostanite,
#	dobro delal si, bo reklo.	dom svoj zvesto ohranite,	#
f	Se sprijazni z božjo deklo	izročila vsa častite —
\	smrtjo. — Nič se ne bojim!	vse v slovo blagoslovim!"
/ZTA KMET!"
Velikokrat sem se že čudila temu vzkliku. »Tak kmet!« so rekli komu, ki ni imel nobene zveze ne z zemljo ne s kmetijstvom. Tej stvari sem hotela priti do dna.
»Tak kmet!« je rekla sošolka v srednji šoli, ko je sošolec povedal razredničarki, kaj menimo o nekem profesorju. Skoraj vsi smo se strinjali z njim, toda povedati si tega ni upal nihče. Tu je torej pomenilo »tak kmet« poštenega, odkritosrčnega in pogumnega človeka.
»Pomislite, tak kmet in se je na to spomnil, tista gospa pa ne!« mi je v mestu pripovedovala neka gospa o svojem sorodniku z dežele. Hkrati se je jezila na tisto, ki je ja »taka gospa!« Opis dobrosrčnega človeka in spoštovanje do njega, kljub temu, da je res »tak kmet«, sem čutila v njenih besedah.
*
Bil je vroč julijski dan. Z asfalta je kar puhtelo in precej omamljeni smo prišli pred predavalnico na izpit. Na vratih je pisalo: Izpit bo popoldne. Se pravi, čez štiri ure. »Tak kmet!« se je kolega razjezil na profesorja. Saj je res s kmetov, kakor veliko naše najboljše inteligence!
Kolegica me je povabila domov, ker se nisem za tiste ure imela kam dati. Prav nerodno mi je bilo, ker sva prišli ravno h ko-
silu. »Vzemi še in se ne napravljaj kot kmečka nevesta!« je p07iujala gostoljubna mama.
»No pa smo tam!« sem si mislila, »prej kmet, zdaj še kmečka nevesta!«
Saj sem jih že veliko videla. Kaj je le takega na njih, da bi bilo vredno primere? Hm, malce zadržane so bile, malo jim je bilo nerodno, ker niso hotele vzbujati splošne pozornosti. Na svetu nič slabega, če delam tak vtis/?
Kaj torej pomeni, če vam kdo reče, da ste »tak kmet«?
S tem verjetno misli, da ste pošteni, dobri, pogumni, spoštovanja vredni, pametni in (če vas kdo krsti s kmečko nevesto), da ne silite v ospredje. Čestitam! Da se le ne boste prevzeli!
M. J.
LOVEC IN UJEDA
(Basen)
Ujeda se je ujela v nastavljeno mrežo. Pa reče lovcu:
»Lovec! Izpusti me, pa nagovorim svoje tovarišice, da prilete sem in se ujamejo ...“
Lovec pa ji odgovori:
»Ti hočeš izdati svoje tovarišice, da bi se sama rešila. To je grdo. Zato boš zdaj ti izgubila življenje!"
rerfi"^°lčite!“ opominja mati otroke. »Saj tudi jaz ne mo-n0 med ljudi in nimam kaj obleči za pražnje, ata pa rav-^ teko. Novo veliko ruto in predpasnik bi potrebovala. v6- 6 [eP0 počakajte, da ata pravdo dobi; ko se ne bomo 0b 0Z||‘ s Spodnjimi, nam bo koj lepše, — potem se vse 6 na bolje." In Dodlička si na skrivnem obriše solzo. o6rT) °nce je zašlo in bledi mesec se je prikazal na noč-Ijubi nel3u’ Pr'ieten vetrič pihlja po krajini, nikomur se ne sPati; najmanj seveda fantom.
9on u’ nehai vendar že s tisto svojo harmoniko," čuti na-dir Sk° danes mladenič-pevec grobost glasbila, prepove-to a.,'9ranje; jasno petje zadoni v čarobno noč ... Kako je
bilo
nekdaj všeč Dodlički in Adamu; a danes ju čudno
r^b ••'-n.udj vtieu uuuiiuki m Moamu; a 1 Urja in jezi srečen smeh, veselo petje.
i”Za peč bi legli, še spati ne puste človeku," se jadi tudi
'anca ■
v svoji samoti.
kav al<° i'm P°staja življenje grenko in vse njegove mi-Sre^081' 30 i'h zaPustile. Sami se izogibljejo ljudem, zlasti *ijo nilTI’ mirn'm 'n miroljubnim ljudem. Ne morejo jih, mr-se Jltl' zlasti župnika, ki jim je kakor slaba vest. Ognejo 5g,na daleč ali pa bežijo pred njim, kadar bi ga morali sre-kiiry ^eveda j'h pogovarja, nalašč jih obišče, prosi, opo-rej0 a’Pa ravno zato jim je zoprn, da ga niti videti ne mo-*ve ■ Pa ne samo njega, mrzijo vse, kar je z župnikom v t6cj '■ c®rkev in molitev. — Kadar gre vsa župnija križev Ije 6n. na Polje prosit, da bi Bog dal in ohranil sad zem-bjj^j1' Adama med gospodarji, pa tudi Martin ne gre med
Jin^a' hiti tako znanega človeka, kot je gospod učitelj ie dra’.ne Pozdravljata brata več, in sicer zato ne, ker se rznil prigovarjati jima in ju opominjati. — Pa je gospod
vodja vendar mož, ki je postal duševni studenec celega Klenči, kajti trije rodovi so pili iz njegovega vira umetnosti in vednosti; on je že dedom, sinovom in sedaj vnukom vbi-jal v trde glave znanje črk in številk.
Značaj Porazilovih bratov se je kvaril čimdalje bolj; postala sta hudobna, surova in zakrknjena. Celo po obleki sta se že razločevala od drugih. Ni bilo denarja za sukno, ni bilo volne ne lanu za krilo. — Za par grošev so ponujali v trgovini »mestno" obleko, še na dolg sta jo lahko kupila, niti z denarjem je ni bilo treba plačati; trgovec je bil zadovoljen s perjem, ki ga je prinašala gospodinja. Domačo nošo sta zavrgla. Po meščansko in ne več po kmetsko sta se nosila pri nas najprej Porazila.
Ljudje, katerih spretnost in umetnost potrebujejo kmetje, hodijo na deželo kakor domov. Že leta in leta prihaja k nam pravilno vsako pomlad mož, ki reže bičke in prašičke, piskrovez in steklar, dedek s hrenom; eden pa ne pride, ampak se pripelje kot gospod, in to je »igralec z lutkami", glumač Šmid, človek vseznal, ki ti popravi dežnik in uro, dene steklo v okno, nabrusi žago, mlin za kavo in britev. Vse te ljudi pozdravljajo domači z veseljem, vesele se jih, in če se zakasnijo, povprašujejo s skrbnim licem pri znancih iz oddaljenih vasi: »Ali je že bil pri vas le ros tisti stari cunjar?" Ali pa: »Kako pa to, da letos noč6 biti rezarja?"
In odkritosrčno žalujejo, kadar pride k njim njegov naslednik, navadno sin ali sorodnik, in naznani, da oče ne pride več, ker so ga že odnesli po zadnjem potu ...
Moški se prav posebno vesele Šmida. Ima tako imeniten brus, pa tako mažo, da britev reže kot strupena, če namaže brus pa potegne britev po njem ... Še čutiti je ni
na licu. Desetico računa Šmid za britev — pa je vredno goldinarja.
Tudi Adam in Martin se brijeta kakor sploh možje po vsem Hodskem. Težko se brijeta, britvi sta jima zarjaveli in se skrhali, brusita jih na dlani, na predpasniku, na jermenu, pa malo izda. Brijeta se v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj, pa kar stočeta od bolečin: strnišče trde brade se u-stavlja britvi, ki z veliko težavo podira kocino za kocino. Najhujši je pod nosom. Adam kar zdihuje od bolečin, solze mu teko iz oči, a vražja britev si še izbira, — komaj vsako drugo vzame. — Šmid je sicer prišel, brusil je v gostilni, se odpeljal. — Adam ni nesel britve brusit. Ni imel desetice.
»Ali mi je treba prenašati to trpljenje?" je enkrat poskočil ves razjarjen od zrcala, vrgel britev na tla in stopil na njo, da se je zlomila, in je zavpil: »Od današnjega dne se ne brijem več." In ostal je mož-beseda.
»Poglejte Adama, brke si pusti rasti kakor logar," so se čudili ljudje v Klenči.
»Čisto prav ima," so ga hvalili kmetje, »nima kmetske obleke, naj ne kaže kmetskih lic."
»Če jo sme Adam, zakaj ne bi tudi jaz mogel nositi brade, zlasti ko me to nič ne stane," je sklenil Martin in se pohvalil, kakšna udobnost je to in kako ga je britev trpinčila...
Oba sta zarastla pod nosom, na bradi in po licih z gosto, ščetinasto brado, ki se v tej starosti ni dala več gojiti; sicer pa je gojiti tudi znala nista. Tako sta dobila oba divjo, surovo zunanjost in malokdo izmed znanih ju je spoznal...
(Dalje prihodnjič)
fTVj tedenski program fTV|
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 19. 11.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 20. 11.: 13.45 Informacije — Pesem je tiha moč. — TOREK, 21. 11.: 9.30 Land an der Drau — dežela ob Dravi. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Za krmilom. — SREDA, 22. 11.: 13.45 Informacije — Prof. Ciril Cvetko: Razvoj slovenske glasbe (Od gotike k renesansi). — ČETRTEK, 23. 11.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. — PETEK, 24.11.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad. — SOBOTA, 25. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 19. novembra: 16.00 Za otroke od 5. leta naprej: Razbojnik Rumzeis — 16.10 Za otroke od 6. leta naprej: Pan Tau — 16.45 Čarobni vrtiljak — 16.50 Za družino: Severni Jeleni na Kamčatki — 17.00 V deželi slonov — 17.45 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 17.50 Otroci za otroke — 18.20 Prostor za živali
—	19.05 Šport — 19.30 Čas v sliki in pričetek volivne oddaje v Zvezni republiki Nemčiji —
20.00	Volitve v Zahodni Nemčiji — 22.30 Ne more pustiti, film po zgodbah patra Brovvna.
PONEDELJEK, 20. novembra: 18.00 Znanje Je aktualno — 18.25 Papagajske zgodbe, lahko noč za najmlajše — 18.30 Prašiček Debeli — 18.55 Več vedeti o vrednostnem davku — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Departma S — 21.10 Mednarodne jahalne dirke, prenos iz dunajske Mestne hale — 23.30 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 21. novembra: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Obiralci bombaža — 18.55 Več vedeti o vrednostnem davku —
19.00	Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Vaš nastop, prosim
—	21.05 Umazani ducat, film — 22.35 Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 22. novembra: 10,00 Televizija v šoli: Nepoznano sosedstvo — 10.30 Smučarska gimnastika — 11.00 Program za delavce: Žena s preteklostjo — 12.45 Šport v ponedeljek — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Cirkus — 17.05 Čarobni vrtiljak — 17.10 Z."a otroke od 11. leta dalje: Poskušajte z nami — 17.35 Lassie — 18.00
KMETJE POZOR!
Vsakovrstne kmetijske stroje
(Pottinger, EPPLE, Reform, Kirchner, KMF, Regent, Feldherr, Hatzenbichler itd.)
kupite sedaj
z zimskim popustom in 1 leto brez obresti
pri tvrdki
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku
Telefon 0 42 35 - 341 97
OB BOŽIČNIH NAKUPIH -
PRAVOČASNO IZVRŠENIH,
boste deležni najboljših nasvetov in največje izbire!
Tečaj francoskega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri mladenke In trije mladeniči — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20
—	20.06 Šport — 20.15 Obzorja — 21.05 Če bi ml kdo nekoč rekel? — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja.
ČETRTEK, 23. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Britansko življenje In literatura — 11.00 Fizika za vse — 11.30 Epilog, Ernst Krenelk —
12.00	Francoščina — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Družina Petz, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki In kultura — 20.06 Šport — 20.15 Klobučar
—	21.35 Čas v sliki — nočna Izdaja — 21.40 Pom tret: Arthur KSstler.
PETEK, 24. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Obisk razstave: Toulouse — Lautrec — 10.30 Krščanski običaji in navade — 11.00 Program za delavce: O nečem drugem — 18.00 Zeleni svet: Števila, dejstva, perspektive — 18.25 Družina Petz, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 Jezdeci iz Padole — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Komisar — 21.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Ducat zrelih za ženitev — filmska komedija.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 19. XI.: 9.40 Po domače z ansambloma Odmev in Zorko — 10.12 Kmetijska oddaja
—	11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta — 11.50 Poročila — 11.55 Mestece Pey-ton — 12.45 TV kažipot — Nedeljsko popoldne
—	17.45 Poročila — 17.50 Bele sence — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Mojstri — humoristična oddaja — 21.15 Stih in pesem — 21.30 Športni pregled — 22.00 Poročila.
PONEDELJEK, 20. XI.: 9.05 Odprta univerza
—	9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe
—	14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.55 Nemščina — ponovitev — 16.10 Francoščina — 17.50 Gori, doli, naokoli: Shramba — 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film — 19.00 Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mala antologija jugoslovanske TV drame — 21.35 Kulturne diagonale — 22.15 Poročila.
TOREK, 21. XI.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina
—	11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.35 Ruščina — ponovitev
—	15.55 TV vrtec — 16.10 Angleščina — 17.50 V. Albreht: Mala lupinica — lil. del — 18.10 Risanka — 18.20 Obzornik — 18.35 Nastopa Irene Sheer — 19.10 Regionalna arhitektura: Dimnica
—	19.30 Dosežki medicine: Akupunktura lil. del
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Objemi in poljubi
—	22.05 Likovni nokturno: Stane Jarm — 22.20 Poročila.
SREDA, 22. XI.: 8.20 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Vitez Vihar —
18.15	Risanka — 18.20 Obzornik — 18.35 Po domače s kvartetom DO in Jožetom Kamplčem
—	19.05 Od filma do filma — 19.25 S kamero po svetu: Živalski vrt na obalah Patagonije —
20.00	TV dnevnik — 20.35 G. Eliott: Mlin na reki Floss — lil. del — 21.25 Po sledeh napredka —
22.15	Poročila — 22.20 Hokej Jugoslavija : ZRN. ČETRTEK, 23. XI.: 9.35 TV v šoli — 10.30
Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina — 14.05 TV v šoli — ponovitev — 15.00 Angleščina — ponovitev — 15.15 Nemščina — ponovitev — 15.30 Osnove splošne Izobrazbe —
16.00	Rokomet Jugoslavija : NDR — 17.15 Vsi vemo vse — 18.15 Obzornik — 18.30 Vsi vlaki sveta — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.25 A. P. Cehov: Snubač — 21.55 W. Egk: Joan von Zarissa
—	I. del baletne oddaje — 22.35 Poročila. PETEK, 24. XI.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.40 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 G. Jakopič: Ajataj — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik —
POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE
Rutar-Center
Le odpadnik »domovini zvest” Slovenc ostane »izdajalec domovine"
(Nadaljevanje s 1. strani)
kacijske možnosti slovenskega jezika. Vsak jezik je šele tedaj enakopraven, če Ima zagotovljeno komunikacijo na vseh področjih javnega življenja. To bi se moralo zgoditi tudi na Koroškem.
Pozitivne misli je imel tudi dobrolski župan Hafner, ki je dejal, da ugotavljanje manjšine ni umestno. Ne moremo pa se strniti z njegovo trditvijo, da bi o tablah glasovali pri prihodnjih občinskih volitvah. O izpolnjevanju državne pogodbe ne more biti glasovanja, kajti zakon je zakon.
Ravnatelj slovenske kmetijske šole dipl. inž. Franci Einspieler je nastopil proti trditvi, da smo zakrivili koroški obrambni boj in izgon tistih „300 Verschleppte" koroški Slovenci. Ne mi, ne matična domovina nismo krivi tega, marveč oni, ki so vojni začeli in ju potem tudi — zgubili.
Glavni urednik lista KPd „Volkswille“ J o-sef Nischelvvitzer je v dokaz, da je dvojezičnost že obstojala v prvi republiki — čeprav brez zakonske podlage — potegnil izpod stola tak dvojezičen napis, ki kaže v obeh jezikih vas, občino in okraj geografske točke, kjer je ta tabla stala. Stala je tudi v času nacizma, šele v času tolerance zadnjega desetletja so jo pobrali. Glede „300 Verschleppte" pa je dejal, da naj že nehajo govoriti o številki 300. Bilo je 92 mrtvih, je dejal, in deželni glavar to ve. In res: Sima je prikimal.
Deželni poslanec L u b a s pa je vprašal zastopnike Heimatdiensta, proti komu da se potem obrača vsa gonja, če ne proti Slovencem.
Vladni svetnik dr. Pavle Apovnik (ZSO) je stavil protivprašanje vsem omalo-važevalcem boja proti dvojezičnim tablam, kaj pride po tablah? Gonja proti slovenski gimnaziji, gonja proti dvojezičnemu pouku, proti gospodarskim ustanovam! Značilno, da na to ni dobil odgovora. Tudi ni dobil odgovora na svoje vprašanje nam dobro znanemu škocijanskemu županu Vitusu Jes-setu dipl. trg. Jože Habernik, ki ga je vprašal, zakaj „Danica“ ne sme sodelovati na prireditvah občine, na t. i. „Karnt-nerabendih". Avgušin Malle pa je opozoril na neodgovorno pisarjenje „Allge-meine Bauernzeitung", ki piše, da je slovenščina jezik „smrtnih sovražnikov" Koroške.
Deželni poslanec Guttenbrunner pa je jasno poudaril, da je slovenska manj-, šina pri nas zapostavljena in je kot prvi podvomil v smisel take diskusije.
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Debata se je nagibala svojemu koncu. Pc želji dr. Zilka naj bi vsaka stran spr®-govorila še nekaj pozitivnega. Toda to storili več ali manj samo Slovenci. DiP' jur. Filip W a r a s c h je dejal, da W mo mogli koroški Slovenci govoriti o ug0-tavljanju manjšine šele tedaj, ko na Koro-škem ne bo več zatiranja, ko tudi vprašanj8 vvindischarjev ne bo več, ko bodo torej Sle venci svobodno lahko povedali, da so Sle venci (po vsej verjetnosti nikoli). Prav tak8 je spregovoril tudi dr. Pavle ApoV n i k, ki je ugotovil, da v sedanjem položaj8 ni mogoče govoriti o kakršnemkoli način8 štetja Slovencev. Žal ostali diskutanti, pree vsem s strani Heimatdiensta, OVP in SP° niso ostali dobri partnerji, temveč so vlili n8 Slovence točo neutemeljenih očitkov. P^ neokusno pa je bilo, da so na diskusijo, k je prikazala prav sramotilni obraz nespi-aV Ijivih Korošcev, še intonirali deželno himO0, ki je s tem — enkrat več — postala žrtev zlorabe.
Diskusija je pa vsekakor pokazala nek# direktna konfrontacija Heimatdiensta in k°' roških Slovencev nikakor ni mogoča. stopniki KHD niso popustili; kajti ponudi' samo roko, kot je to storil Einspieler, ne bi to pripravljenost za razgovor utemeljil; katerimkoli predlogom, kaj šele z dejanl' zna vsak. Denacifikacije — predvsem d® hovne — na Koroškem do zdaj še ni bi'0-Upamo, da ne bo prišla šele tedaj, ko bo spet enkrat — prepozno?
.Jafelstiirmeriied"
Ob koncu oddaje $Stadtgesprache* je začel del občinstva peti koroško himno. Slovenski zastopniki pri tem petju nismo sodelovali. Hote ne! Pr[ naslednji (4.) kitici pa smo zapustil1 dvorano. Tudi to smo storili zavestno, kajti 4. kitica ni v originalnem besedilu koroške himne. Nastala je šele ob desetletnici plebiscita (1930) na podlagi nagradnega razpisa in je ose prej kot spravljivega značaja.
Nismo proti Koroški in nismo pr0~ ti republiki Avstriji, smo pa proti, da se izrabljajo himne v protislovenske namene. Koroško domovinsko pesem so peli skrunilci dvojezičnih tabel p° storjenih akcijah, peli so jo pri Ponočnih orgijah v Celovcu in seveda smela manjkati dne 15. X. 1972 pri hajmatdienstovski demonstraciji v Celovcu.
»Dort ivo Tirol an Salzburg grenzt...« je postal za nas »Tafek stiirmerlied«.
18.30 Psihofizična rekreacija: Smučanje — 18.40 Ekonomsko izrazoslovje: Banke — 18.45 Glasba za oči: Bach: Braque — 19.10 Profesor Baltazar
—	risanka — 19.20 Bilečanka — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Reportaža — 20.40 Vsi kraljevi ljudje
—	22.10 Sedem morij — barvna oddaja — 23.00 Poročila.
„V tej trgovini rad kupujem, posebno sedaj pred začetkom zime!" — pravijo naši odjemalci. N. pr. smučarske hlače in anorake za odrasle in otroke. Otroški smučarski puloverji že od 75.— šilingov! — Posebno ugodno pri: SATTLER, Heuplatz, KLAGENFURT-CELOVEC.
Jljahaoai napoj
(Nadaljevanje s 7. strani)
se le čudi! Moja soba leži natanko nad Ro-sieno. Ko bo odšla spat, bom s phško pazil pri oknu in čakal. Ko bo McGovvan prišel na moj vrt, ga bo zapustil v rešilnem avtomobilu namesto v svatbeni kočiji."
Ickey bi svojega tovariša tako ali tako rad pretepel, še preden bi odšel pod Riddlovo okno; tam bi ga zalotil oče s puško, Rosie pa bi mirno spala.
Ickey je zjutraj pričakoval novic s Pr'z<y rišča tragedije. Zaman.
Ob osmih zjutraj je bila njegova izn?f!L končana. Pohitel je k Mr. Riddlu, da bi & del, kako je stvar potekala.
Na poti pa je stopil predenj Chunk Govvan in mu stisnil roko. Bil je ves nasm jan in je kar sijal od sreče.
..Vse r
„Živio!“ je zaklical in se zarežal.

šlo po želji! Rosie je do sekunde nata:-- j, stala na lestvi pred svojim oknom in četrt na deset sva bila poročena. Je že v
jinem stanovanju — pomisli, danes
ki<
je že pripravila zajtrk, in to v modrem nu! Ickey, kako sem srečen! Nekega u' moraš priti k meni na kosilo. Službo s ^ dobil prav blizu, ob mostu. Prav zdajle 0 tja. Na svidenje, lckey!“
„Pa... pa prašek?" je zajecljal \cWl'^ „Ah, tisto, kar si mi dal?" Chunk s® ^ zasmejal. „Veš, takole je bilo: ko se<^^e(\' del za mizo, sem si dejal: Chunk, bodi c
K9J
dar pošten in ne skušaj pridobiti dekle takimi čarobnimi stvarčicami! Tedaj ^ -i pogled obstal na človeku, ki ni bil nlC r, naklonjen svojemu bodočemu zetu. z stil sem priložnost — in prašek stresel v , vo staremu Riddlu, njenemu očetu, meš?“
Haš tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega ° it 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— Jgidh Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet ko Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.