ISSN 0350-5561 za IcoiMc t^na Jutra bodo svežá. ponekod megla. čez da/7 bo i^o$toi)oma řop/eye. N 00 50 let Številka 34 četrtek, 4. septembra 2003 2B0 SIT IÍAIHO v/ i Bolje "plavali gostitelji V Si.mobil ligi so po 7. krogu šc vedno v vodstvu nogometaši Primorja, ki so na svojem i^šiu z izidom prav osmcSili Blaže-vićcvo Muro. Ajdovci so zmagali kar s 4 : tJ. Navdušeni so bili tudi navijači v Šmartnom oh Paki. Na zelo razmočenem igrišču in zaradi tega zelo lelkem /a igro so se bolje /naSii domaći igralci in v šiajer&kem derbiju premagali celjski Publikum z 2 ; 0. ■ foto; Stane Vovk Nova pridobitev ob jubileju - gasilski kombi © " Uh, spet je tu šola Od ponedeljka dalje je v učilnih zidanih /nova J-ivalino. Zaćelo se je novo šolsko lelo, v katerem je sedlo v klopi 178.387 osnovnošolcev in približno IÍÍ4 Usoć dijakov. Za dobrih 14 (îdsiotkov dr/avljanov Slovenije se je po dveh mesccih piKilnic /ačclo resno delo na poli v življenje, šc posebej pa /n 26.065 učencev prvih razredov, med kaierimi je 17.815 §esilelnikov. ťaka jih 192, osmo- in deveu^olce pa 185 dni pouka. To šolsko leto je v zgodovini slovenske osnovne Sole prelomno, saj so vv.seh twnovnih Aolah začeli izvajali pnjgram dcvellelke v 1. in 7. razredu, nc glede na U),ali izpolnjujejo pogoje za uvedbo ntwosli ali ne. Po za zdaj Sc neuradnih pixlaïkih je v šolskem Iciu 2003/2()i)4 v testih maiičnih in v prav toliko podružnicah v meslni občini Velenje 2981) učencev, od lega približno 300 prvošolecv. Med 82] učenci na dveh matičnili Šolah in irch podru^.nicah v (Občini Šoštanj jih je 87 v prvem razredu osemleike in 76 v prvem razredu deveilcike. Na šoli v občini Šmarino ob Paki pa izobražujejo 312 učencev, od tega v prvem razredu devctlcike 30,25 pav prvem razredu asemletke. Na .šolah Šolskega cenlra Velenje je v novem šolskem in Študijskem letu î'^lizu 3000 dijakov in iluden-lov, od tega 790 novincev. Vsem iselimo čim bolj uspešno leio! ■ tp Pred rudarii ie naporna delovna iesen V PrernogoN niku Velenje so za dobrih 11 odslolkov |)íoseí>li osem mesečni iianl V Premogovniku Velenje so po štirinajstdnevnem kolektivnem dopustu 18. avgu.sia znova zagnah odkopne stroje in pričeli odkcv pavati težko pričakovani premog. Kol je p(wcdal tehnični direktor n>nji. Marjan K(»leiK\ so avgustovski premor v proizvodnji skrbno načrtovali skupaj z lastnikom, holdingom Slovenske elektrarne, in količina premoga, ki so jo pred dopustom zagotovili na deponiji^jc ravno zadelala za potrebe 'ITH Šoštanj. ''Odkopavanje po dopustih smozačeli tako, kol smoga konec julija končali, to je na treh odkopih, enem v jami Skale in dveh v jami Prcloge, na jugu in na sever^izahodu. Enaka je ostala orgiinizaci-ja dela, pa tudi količine premoga, ki prihajajo s leh í)dkopov, so približno enake kot prej, to je okoli 18.000 ton na dan,'* je povedal Kolene. LeioSnji proizvodni načrt Premogovnika Velenje je predvideval odkop 3,750 milijona ton premoga, vendar je leiošnja specifična energetska situacija že v pomladnih mesecih kazala, da bo toliko premoga v letnem merilu premalo. "Zato smo letno pogodbo dopolnili z dvema aneksoma, s katerima smozagiîtovili dixlalnih400.00t) ton premoga. V osmih mcse-cih smo tako odkopali že 2,7ft0 milijona ton premoga ali dobrih 1 ] odstotkov več, kot je bilo sprva načrtovano, Po sedanjih dogovorih moramo do konca leta odkopati še okoli 1,5 milijona ton premoga. To je količina, za katero se bomo ms!í ùaSy seminarje in leeaje, ki jili na ljudski univerzi pripravljajo za novo šolsko lelo.V dneh od 10. do 19. septembra se bodo zvrslili iniormalivni dnevi v Šoštanju, Šmartnem ob Paki. Mozirju, Gornjem Oradu, Ljubiwm ob Savinji in seveda Velenju. ■ mkp Tuš obdaril 3()()() prvošolcev Celju* VpodjeljuTušsolaniprvičbrkazalipozi^mc«!prvošolccm. Po dobrem odzivu lanske akcije so se c^Jločili, da bodo letos projekt ponovili. Lani so obdarili prva^i-ilce v Slirih Tu. celega poletja kulturne priaditve v glavnem odvijale v atriju Velenjskega gradu, ki se je z leti pokazal kot eno najbolj primernih prizorišč za lovrstne prireditve v Velenju. Vodja enote Prireditve Kulturnega centra [vana Napoinika Marjan Marinšckjez obiskom letošnjih Velenjskih grajskih večerov zadovoljen. Čeprav je kar nekaj Četrtkovih prireditev v sicer dolgem vročem poletju zmotil dež. Kljub vsemu jc zaradi de?ja odpadla ena sama prireditev, osi a-le so organizatorji aspešno spravih pod streho. Letošnji nekoliko slabši obisk poletnih kulturnih prireditev Marjan Marinšck pripisuje ludi dejstvu, da so morali zaradi pomanjkanja finančnih sredslev za nekaj prireditev zaračunavati vstopnino, kar prav gotovo nevplh^a dobro na odziv obi.skovalcev. Prireditve v poletnem mrtvilu Šaleške doline so se kljub vsem težavam dobro prijele, zato je prepričan, da bodo jubilejne, dvajsete velenjske kulturne prireditve, prihodnje leto Šc boljše. Tako kot je že običaj, so njegovimi oboževalci v leh krajih vsako leto zelo veliko. Njegovi koncerli so pravzaprav razprodani že za pet let vnaprej, a Mlakaijeva^elja je, da nastopa pred maloštevilno publiko, zalo jc vstcpnicc za koncert res težko dobiti Šan.soni Iztoka Mlakar- Ictc^nje Grajske večere zaključili s koncertom Iztoka Mlakarja, kije ponovno navdušil vse pn-sotr>e. Mlakar jev Velenju lokrat nastopil že sedmič, zanimanje za Mlakarjev nastop pa jc med ja in njegovo besedičenje so res nekaj posebnega, zato se mnogi obiskovalci na njegove koncerte vračajo iz lela v leto. Tudi Mkikar je po koncertu dejal, da v Velenju rad nastopa, saj ved- no naleti na dobro publiko, ki zna prisluhniti njegovim besedam in njegovim pesmim, in publiko, ki dobro razume njegov humor in sc nanj tudi dobro odzove. »Će bo zanimanje med obiskovalci, se bom v Velenje Še vnaprej rad vračal,« jc med drugim po dvcurncm koncertu dejal eden najbolj priljubljenih slovenskih kantavtorjcv Iztok Mlakar. ■ Tekst in foto: DK Praznovali bodo v PleŠivcu bo v soboto ob krajevnem prazniku nadvse slovesno. Najprej bodo odprli novo mrliškem veža, nato pa položili temeljni kamen za Športno igrišče pri tamkajšnji podružnični Šoli. Praznovanje, ki se bo začelo to soboto ob 15. uri, bodo obogatili tudi s pestrim kulturnim sporedom. rrr* jn^n aw» ÎJS izdaja: ča$opisna-zalo2níéle In RTV mÊ^lL^ dmîba, d.o.o. Vdieflle Izleja ot» tetrtiQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna naročnina 1100 SiT. inmesečna nan^Cnina $.150 SIT. pofietna rtíročnina 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT Uredaiitvo: Boris ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {oala nekaj ukn^pov za zajeziU^v izsiilx* T. Podgoršek Naseji prejSnji lorckso člnni slrokíwncga svcla Splošne bolnišnice C'elje med drugim obravnavali pismo skupine inlerni-siov, ki je pred časom naslovila na direktorico bolnišnice Slefko Presker zahtevo po spremembi organizacije dela. Kol razlog za to so navedli preobremenjen osi z delom. V bolnišnici je zaposlenih 42 Inlcr-nisiov, približno polovica jih dežura. Prav la polovica (od nje so zadnje dni že odslopili nckaleri zdravniki internisii 7. oddelka inlenzivne medicine) se je s pism<^m obrnila na Prc-skarjevo in zahtevala spremem-l*« 1. septembrom. »Zahle-vam smo ug(3dili,« nam je dejala Prcskarjeva po seji slrtikov-ncga svcla bolnišnice in nadaljevala: «Novela zakona o zdravniški službi i? Ietoi>njega ťebfuarja jim pravico do dnevnega pocilka daje, mi pa lej pravici nimamo pravice oporekali. Zalo bo la skupina zdravnikov od 1. septembra delala po ćrki zakona, drugim, ki so pripravljeni delati več, pa bomo nalořili predvsem vec nadurnega dela v de^rsrvih. Delilev bo seveda povzročila precejšnje ra/like v plaćah. Zdravnikom, ki bodo po Črki zakona delali manj kot doslej, sc bodo place ustrezno znižale, poviSale pa tisiim, ki bodo poslej delali Se več in za dobro delo prejeli tudi stimulacijo. Zanesljivo pa ho nekoliko spiv-menjena organizacija dela zagotavljala neprekinjeno 24-urno zdravstveno varsivo in varno delo za bolnike.« »Delali loliko, kot lo dopuščajo (Icnarne mo/nosli!» v bolni^ici so v letošnjem prvem pollelju zdravili zii osem odslolkov več bolnikov, kol to predvideva dogovor z zdravstveno zavarovalnico, in zalo pridelali blizu 200 milijonov tolarjev izgube. Po načrtih naj bi na bolnišnične oddelke lelos sprejeli 30 tisoč bolnikov, do konca junija so jih 16.575 ali 995 bolnikov preveč. Za enajst odslolkov so presegli načrtovane síroáke pri porabi zdravil, zaradi več bolnikov so poriisli tudi drugi materialni stroški. In kako nameravajo pokrili i/gubo do konca leta? »Težko. Ce bomo nadaljevali s takim tempom, bo izguba ob koncu lela podvojena. (île-de na področni dogovor -pogodbe sicer še nimamo, pričakujemo pa jo do konca septembra - naj bi bolnišnica pridobila nekaj več denarja, kot smo predvideli. Ne glede na lo sem na seji strokovnega sveta kol direktorica bolnišnice pozvala njeno strokovno vodstvo, naj obseg dela prilagodi denarnim zmožnostim. Mislim, da je potrebno zelo resno spremljali obseg bolnišničnega zdravljenja, in lam, kjer je lo možno, strokovno zdraviti na ambulantno specialističen naČin^ Odločitev o tem, kaj lahko In kaj ne, ni v moji pristojnosti. Je pa res, tudi analize tako kažejo, da so storiivc bolnišnice predrage.« Kol je pojasnila Prcskarjeva, so njihove kadrovske, prostorske zmogljivosti in oprema primerne za opravljanje zahtevnejših slorilev, za katere pa ugotavljajo, nimajo finančne podpore. Razlog za to tiči v neurejenem statusu bolnišnice, ('elj.ika vedno sodi med regijske, lem pa je plačilo storitev pri zahlev' nejših medicinskih posegih omejeno, »Cene storitev želijo poenotili in letos so dovoljena le petodstotna odstopanja. Naša odstopanja so nekoliko večja. Zalo so potrebni konkretni ukrepi za zajezitev i/gube in nenazadnje tudi poostren nadzor nad sprejemom bolnikov v bolnišnico. Seveda pa vsi ti ukrepi nikakor ne bodo vplivali na varnost bolnikov in učinkovitost njihovega zdravljenja. Delamo veliko in kakovoslno opravljamo svoje delo,« je podčrtala ob koncu pogovora direktorica celjske bolnišnice Íteíka Presker. Iz občine Šmartno ob Paki 0(1 BO v nadaljnjo obravnavo 03 pobnd v mali dvorani kulturnega doma v Smart nem ob Paki btxio do l.^. seplcmbra razgrnjene spremembe prostorskih sestavin planskih akiov občine v letu 2002. '•(ire za to,« je povedala Frančiška Kočar s podjetja Urbana, ki pripravlja te dokumente, »da ljudje želijo graditi, a ne morejo, ker občina nima opredeljenih stavbnih zemljišč. S sprejetjem sprememb jim bo lo omogi>čeno.« V.se predloge občanov bodo obravnavali v sklopu poselitvene strategije v občini, ki je usmerjena predvsem v notranja ureditvena območja. Država namreč ne dovoljuje razpršene gradnje. Ol)čani so podali 80 predlogov za spremembo prostorskili seslavin, od tega jih bo šlo v nadaljnjo obravnavo 65. Kot je Še povedala Kočarje-va, so planske akte izdelali v digitalni ohliki, kar ho omogočilo v prihodnje enostavno in hitrejšo obdelavo. Čakajo na la/picl piiložbe napovedih ^pana AloJ/ii naj bi v minulih dneh dcIavci na razpisu izbranega izvajalca ie p(5Sodabljali približno 800 metrov republiške ccsie Rečica-Smarlno ob Paki. Cesta, ki kliče po obnovi že nekaj časa, \rA je .Še danes nedotaknjena. »Najbrž bo takšna, kol je, še kakšen mescc dni ali več.« je Podgoršek odgovoril na vprašanje, zakaj se na ccvsti nič ne dogaja. Kot je Še povedal, naj bi sc eno od prijavljenih podjetij nad izborom priložilo in postopek ponovnega preverjanja lahko iraja tudi več kot .10 dni. /a /daj 5 |)rcdlo{;o\ /a pi l/nanja in nagrade Konec avgusta se je iztekel rok za oddajo predlogov za letošnje dobiinike priznanj in nagrad, ki jih pt>delijo na slavnostni seji ob občinskem prazniku 11, novembru. V razpisu letos niso predvideli podelitve nazivačaslni občan, ampak le za grb in plaketo občine. Di^ ponedeljka je prispelo za dobitnike omenjenih priznanj pet predlogov. Ic iK^do predvidoma sredi lega meseca obravnavali člani komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Tndi v jeseni sobotne ustvarjalne delavnice Vrata Mladinskega centra v Smijrtnem ob Paki bodo odprta tudi v jeseni. Ne vsak dan. kol v minulih počitnicah, ampak ob sobotah od U). do 12. ure. Takrat bodo namreč v njegovih prostorih potekale ustvarjalne delavnice, ki jih bo vodila animatorka Tina. Pod njenim vi^dstvom bodo otroci izde- lovali prave umeuiinc: okrasne lončke, spominske knjige, barvali mavrične odlitke... Tovrstne spomladanske aktivnosti so bile Z-clo dobro obiskane, zalo je organizator - javni zavod Mladinski center - prepričan, dn bo odziv ludi na jesenskih zelo dober. Ustanovili odlM^r /a o/ivilev talmrniške dejavnosti 'labomišlvo v občini ima dolgoletno tradicijo, saj so ustano« vili odred že lela 1951 kol Kaju-híw odred, od lela [%7 dalje pa ga preimenovali v Odred Hudi potok. V Ziidnjih letih nje-gíwcga delovanja ni čutili, zato so pred nedavnim ustanovili iniciativno odbor, katerega naloga bo pťínovna oživitev dejavnosti odreda. V soholo, 6. septembni, bjKlo od 15. do IK, ure na prostoru m Mladinskim centrom v Smart-nem ob Paki pripravili predstavitveni tabor. Na njem bodo prikazali delo tabornikw. Kot pravi eden od članov iniciativnega odbora in tudi nekdanji predsednik Odreda ! ludi polokAnli Kiičičnik.je labomišlvo dejavnost in način življenja, ki zv.^oj-no-izobraževalnim prisiopom pomaga k osebnaslni rasli mladih. «Taborniki iA'ajamo svoj program v naravi, v sodclova-tiju z njo, se izobražujemo, družimo, hodimo na taborjenja, izlete ■ tp Termalna voda izziv za Američane? v Okoiiini v obriiii Iiiul)n(), kjej' so pred nekaj kli luišli termalno vodí), naj [)i anuMiško podjelje zgradilo lioK^l s pt^tirni /\(v,di('aini -Na Piei]i()so\riikii Velenje zanikajo povezavo s projekloni T. Podgoršek Na slavnostni seji sveta ob letošnjem prazniku občine Ljubno je tamkajšnja županja Anka Kakun med drugim omenila, da .si ob morebitnih ugodnih okoliščinah, ki vplivajo na odločitev, lahko v bližnji pri-hodmïsli obetajo 50 novih delovnih mest. Glede na lo, da je lakih možnosti v današnjem času zelo malo, so njene besede sprožile precej govoric in ugibanj. Večinasejlhjevrtelo okrog tamkajšnjega obrata Iskra Feriti, ki naj bi ga kupil najuspešnejši ljuhenski podjetnik Iztok Podkri^nik. Kasneje seje i/ka/alo, daje imelaAnbi Rakun pri tem v mislih termalno vodo v Okonini. Ze dalj Časa si jo prizadevajo uporabiti za turistične namene, a doslej niso na,^11 inve.slLtorja. Po pisanju Savinjskih novic naj bi se našlo ameriško podjelje >Swiss Invesi-menst, ki naj bi tu zgradilo hotel s petimi zvezdicami. Američani naj bi bili sposobni slinancirali celoten projekt iz lastnih sredstev, samo v začetno fazo naj bi bili pripravljeni vlo;^lti več kot slo milijonov cvrov. Trženje hotela naj bi opravljali večji organizatorji potovanj iz Švice, Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske in še nekaterih drugih zahodnoevropskih dr^av. llolel s petimi zvezdicami naj bi bil namenjen predvsem ljudem s kupno močjo, torej lujim in redkim slovenskim peličnežem. Kot je zapisanih v kratki predstavitvi, lahko že danes ustvarijo pomembne spodbude za uresničitev projekta» pričakujejo pa, da bo njihove ideje in začrtano prihodnost podprla tudi politika. V ospredju naj bi bila lako predvsem pogajanja o popustih pri davkih in poenostavljeni postopki za pridobitev gradbenih dovoljen, torej bre/ birokratskih ovir na vseh ravneh. Se zlati pa si precejšnjo podporo obetajo od lokalne skupnosti. /adevo smo seveda želeli preverili pri ljulvnski županji Anki Rakun, a jc na dopastu. Smo pa izvedeli, da naj bi stvari vpre- cejSnji meri držale^ vendar težki"» pričakitvanega odziva za zdaj še niso dočakali. Kol smo lahko še prebrali, naj bi bili predstavniki ameriškega podjetja Swiss lnve.siment, ki ga v Cvropi zastopa Brane (ioricanec, v lesnih stikih z velenjskim Premogovnikom, natančneje z Zvcmetom Esoin, ki je zadolžen za projekt (îol-îe. V dokumentu, v katerem ameriška družba predstavlja hotel s petimi zvezdicami, je namreč njihova namera kar nekajkrat povezana z omenjenim projektom. Ko smo /vone-ta Osa povprašali, če je kaj povezano s tem, nam je la odločno odgovoril: »Nič ni resi« Koliko so nameni Američanov, da izkoristijo mtyžnos-li, ki jih nudi turistično zanimiva pokrajina, rc.sni, bo pokazal čas. Do lakrar pa bo najbrž več takih, ki bodo o tej zgodbi razmišljali ktH o težko ure.sničlji-vi in dokaj oddaljeni pravljici. Celjsko Klasje zmanjšalo zadolženost in izgubo liiM-ošnji poslovili rezullali ka/ejt). da s|)reieli ukrepi za boijše ^jospodarlente dajejo sp()dl)U(lne rezultate - Visok skok reii pňíMiice lerja iiadntjiije iskanje inožnosU, da bi slroňek ol)\iadali l)rez večjiii [)ivl,r(^sov Doseženi letošnji rezultati poslovanja podjetja Klasje C*cl-je, ki ima obrat tudi v Velenju, kažejo, da se dalj časa trajajoča prizadevanja v sanacijo podjetja počasi, a vztrajno obrestujejo. V podjetju, ki je pred leti zabredlo v ležave predvsem zaradi neuravnoteženih vlaganj, so zmanjšali zadolženost in izgubo predvsem z Intenzivnim trženjem, iskanjem novih kupcev, smelo kadrovsko politiko In umnim g(5sp(>da rje njem. Predsednik uprave Matjaž PavCIč (víídenjc pt">djct ja je prevzel pred več kot dvema letoma) med najbolj spodbudne rezultate uvršča zmanjšanje izgube iz ieki')čega poslovanja. Ta jc lani znašala .sto milijonov tolarjev, leto prej še petino več, v letoi^njih sedmih mesecih pa je Klasje poslovahu že na meji donosnosti. Izguba iz tekočega poslovanja jc v letiJšnjili sedmii: mesecih znaša le še poliretji milijon SIT. »S siinacijskim načrtom, predvsem pa z izjemno doslednostjo pri zmanjševanju stroškov in izvajanju drugih ukrcpw za boljše goî^odajjenje. smo imeli v rokah vse vzvode, da poskn'anje enega večjih slovenskih mlinsko-pekarskih podjetij spravimo nad vodo. Vendar je zdaj, koje ccna pšenice /aradi su5e poskočila za vsaj 15 odstotkov, vprašanje, ali nam bo to v celoti uspelo. Odločili smo se, da bomo za zdaj kupili zrnja Ic za nase polleinc potrebe, a je že lo dvignilo strtï5ke paslovanja za približno 10 milijonov tolaijev na mesec. Ker smo sanacijski program podjetja zaslaviJi realno, iščemo načine, da bi la strošek obvladovali brez bistvenih rebalansov.« Kot poudcirjajo, sc zavedajo, da vseh razlik, na.stalih zaradi nepričakovanega visokega skoka cene pšenice, ne bodo mogli vključili v cene svojih izdelkov. '/Mo iščejo ntwe možnasii za ohranitev pozitivnih trendov pola. 30. avgusta # v Barentsovem morju je potonila ruska jedrska podmornica, v kateri je bilo ob nesreči desei Častnikov in mornarjev. Reševalni ekipi je uspelo rcSiti poveljnika, medtem ko je v nesreči podmornice umrlo vseh MOS tudi letos stičišče številnih dogodkov Tudi loki al bo inodnarodni obi lni sojeni v Celju Irajal oti srede do srede - Ver lu-jil) lazsiavljalrov kol lani -()l)rina zbornii^a Slovenije no bo prodslavljala poklicov Celje, 2. septembra - ( ez slab leden (v sredo, 10. septembra) bo predsednik Vlade RS mag. Anion Rop na celjskem sejmišču odprl 36. mednarodni obrtni sejem (MOS). Tudi letos bo trajal asem dni (do srede, 17. seplembra). Na 60 tisoč kvadratnih metrih povrSin se bodci predstavili 1703 razslavljal-ci iz 30 držav, med njimi bo več tujih kot minula leta. Ti so pokazali vci^je zanimanje za kolektivne predstavitve. Posebej izstopa število sodelujočih iz držav nekdanje Jugoslavije, sploh iz Srbije (55 pcxijelij). Ra/stav-Ijalcem bo na voljo več pokrilih površin, obiskovalci (pričakujejo jih vsaj 175 tisoč) pa bodo videli ludi nebij \'seÍMnskih novasti -tako imenovano poslovno avenijo in mesto vina (predstavitev Poslovne skupntwli za vi-nc^gradnii^ivo in vinarstvo Sliwcmje). Dogo dek bo popestrilo blizu 50 spremljajočih prireditev, od poslovnih srečanj, strokovnih predavanj, okroglih miz do zabave. Ciene-ralni pokrovitelj leti^Snjega M()S-a bo Lokalno podjetniški center Celje. Kol je na novinarski konferenci podčrtal direktor družbe Celjski sejem ma^. Franc hingrl. se je v pripravo te prireditve letos bolj kol lani vključilo mesto Celje, prav lako Obrtna in Gospodarska zbornica Slovenije ter minis! rstvo za gospodarstvo. Bo pa 36. MOS zadnjič v laki podobi, kol je bil minula leta:«SlekIi bomo vsaj srajco, če ne že celo uniformo. Prihodnje leto bo namreč Slovenija že članica Evropske skupnosti, zato bomo poskuf^ali pripravili takrat 5e kaj bolj evropskega kot sedaj. Vsekakor pa si bomo prizadevali, da bi nas sejem predstavljal most med zahodom in vzhodom. V načrtih imamo tudi izgradnjo nove hale, lam kjer je bilo doslej gaslinstvo.« Kol je še povedal Pangrl, so pričakovali bc^ljši odziv za sodelovanje od lokalnih skupnosti oziroma občin. Čeprav sta Obrtna in (iaspodarska zbornica Slovenije letos bolj vpeli v sejemsko dogajanje kot minula leta, pa bo 36. mednarodni obrtni sejem v Celju minil brez predstavitve poklicev. »Ib je zagotovo nekaj, kar bo terjalo resnejSt') analizo, kajti s lem sejem izgublja. Veliko izgubo in napako jc povzročila Obrina zbornica Skwenije, ki se je, menim, prehitro odločila za opustitev lega projekta. Čeprav jc kot argument navedla spremembo šolske zakontîdaje, se poklici v bistvu ne spreminjajo. Zato bomo morali prihodnje leio pri Celjskem sejmu poskrbeli in predvsem učencem osmih razredov osntjvnih šol pripravili takšno ali drugačno predstavitev poklicev.« Cene vstopnic bodo ostale enake laaskim: za odrasle bodo po lODU SIT» upokojence 800, za dijake in študenle po 700, dru^iaske vstopnice pa po 2000 SIT. Za organizirane skupine bodo imeli še dodatne popuste. ■ tp Mesto svetlobe osvetlilo Slovenijo Prvjinji teden so bile oči Slovenije znovu uprte v SosUmj. .SV enkrat se je izkazalo, kako je naša deželica energetsko odvisna od TeŠa m posledično od velenjskega ligniui. V Tešu so liiielt z remontom naft^ečjega bloka, ker je suša še vedno udarjala po liidroelekiramah in deloma tudi po krški nuklearki in izkazalo se je, kaj je pomenilo tako hitenje. Kimuij so pet ko f>ognall ...že se je samodejno ustavila nuklearka. Brez energije iz .Šoštanja hi Slovenija slopila ť kro^ nekaterih raz\'ttil{ držav, kot so 7I)A, Kanada ti) Velika Britanija, kjer so pred kratkim ol}ćtuili ehkiriCni mrk in s tem precejšen šok Pri nas se. čeprav je v bližini prišlo Še do nekaterih težav na sistemu pnmosa elek' tnčne enerf^je, kaj takega na srečo ni zgodilo. A manjhtlo ni liko. Že tako prevelikokrai radi rečemo, da .'ima v temi, zakaj hi nas v to prisdilo še pomanjkanje elektrike. Precejšnjo napetost je zadnje dni zno\'a povzročilpmik Slovenske ljudske stn/nke !irmc fint, sicer tudi kmetijski minister. Oh kmetijskem sejmu so nekateri skorajda več govorili o tem, kakšna njegova ttsoda v vrivi stranke, kot o usodi našega kmetijstva. Bo Še napn^jpredsednik, bi odstopil, ho odstopil, je odstopil. 10 so te nekaj časa akiualna \prušania. In kot U nekajkrat doslej so se zadnje dni znova pojm-ljale ILste njegovih možnih naslednikov celjski žitfxm Bojan .irot je moral znova razlagati, da ni res, do hi bil kandidat za to mesto. Zdaj je že tolikokrat rekel ne, da bi to menda še res moralo držali. Ce ne bo tudi pri tem ob\'eljala tista o zarečenem knihu. Rt menda ne, ker ima celjski župan že začrtane druge cdje, ki ga tudi že oddaljujejo od ŽJipanskega stolčka. Se wčja napeto.si ježe nekaj časa med Slovenijo irj IJn aŠko. Katoliška pn'aka naše In sosednje države Franc Rode in Josip lUizančič sta na shvenskohnmkem srečanju katoUčar^iA' v Marija Bistrici v bližnjem Hn-aškem Zagorju sicer jToiularjala, da so vsaj ti verniki zgled dobrega sodelovanja, če na civilni državni ravni stvari, niso tako mirne. Hn ati nam očitajo, da nasi predstavniki preveč napenjajo mišice, pre-več kličejo na pomoč Evropo, ne zdi se jim tudi primemo, da naš minister napoveduje, da zaradi tega ne bodo tako močno kot doslej podpirali vzhodne sosede pri vkijuči!\'anjii v Evropsko imi-jo in Nato. Mi jim ob njihm^i napovedi }?o gospodarski coni naj-l)ofj zamerimo, da nam odrekajo celo pravico do odprtega morja. Vse je tako razii/irkano, da verjetno ni res, da bi Šlo na hn a.^ki strani le za predvolilno aktivnost. Kakšno je celotno naše stališče pa niii državljani ruitančno ne vemo, saj je o lem odprtem iprašanjti naša vlada ra:j3ravljala za zaprtimi vn/ti. Nekaj napetosti je bilo tudi ob začel hi novega Šolskega leta. šolski minister je zaradi de\'etlelke govoril o prelomnem letu, mnogi še vedno opozarjajo, da stvari na področju osnovnega šohtva nismo zastavili pravdno in se nam lahko to Še močno maščuje. Seveda so se tudi znova zastavila vpra.sanja uvajanja verouka v osnovno šolo. Tema, ki jo nekateri načenjajo že več let in ki mnoge pri nas .fe vetlno močno razdvaja. Verjetno se ho razpra\ r/ o tem še kar 1 -lekla. ŠjMJrino napeti so bili r nedeljo odnosi med Celjem in Šmartnim oh FakL Na nogometnem igri.šiv. Celjani, ki.so se prejšnji teden s porazom poslovili od dobre stare Skalne kleti, so prišli v Šmartno po zmago. Šmarčani, ki so se pogrezniU že precej glo-l>oko, so "iskali" rešilno bilko. íújub močno razmočenemu igrišču njihova igra ni bila prelatdo vodena. Celjanom pa je zelja po zma^ splavala fx) vodi in v "center" so se morali vrniti praznih rok. Z upanjem, da jim hf> na novem igrišču krenilo bolje. Pod Golovcem namreč opravljajo še zadnja dela za dokončanje modernega nogometnegr/ stadiona. Mnogi VelenJČani so bili v nedeljo napeti pred televizorji Tudi po tem. ko je Jolanda prišla v cilj, napetost ni popustila. m fk devet članov posadke. !\(Hlťlja, 31. avgusta # Na vzhíxju Kosova je odjeknila eksplozija, pri čemer so bili ranjeni štiije Srbi, eden je kasneje umrl. # Libanonska lelevizija je predvajala video posnetek, na kalerem je iraiska tajna skupina Mohamedova vojska zagrozila /DA z iritiščcvanjcm za krvav petkov napad na mošejo v iraškem Nadžafu. # Po več lednih suše in visokih temperatur je konec ledna presenetil intenzivni vremenski preobrat. Najhuje je bilo v okolici Kranjske Cxore. Kratke» a izjemno močno neurje pa sc je v nedeljo popoldan zneslo tudinadslovensko obalo. Zahtevalo je smrtno žrlcv. Nesrečneža je s piranske Punte odplaknilo v morje. Ponedeljek, I. seplembra # Za več kol 280.000 txsnov-nošolcev in dijakov se je v Sloveniji začelo novo šolsk(5 lelo in to v znamenju uvajanja deve-lletnega programa na vseh osnovnih šolah. V šolske klopi je prvič siopilo 17.815 šestletnih prvošolcev, ki bodo obiskovali develletko, in 8.250 sedem-leinikov, ki so stopili v asemlel-no osnovno Šolo. Vseh asnov-nošolcevje letos 17H.387, dijakov pa okoli 109.000. # PrednovinarjejevLjublja-ni prvič po objavi hrvaške namere o razglasitvi izključne gospo- darske œnevJadranskem morju stopil minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, Opozoril je na možno resno poslabšanje odnosov s Hrvaško, • Predstavniki haaškega s\>dLšča ZN za vojne zKičine so začeli zasliševati hrvaškega generala Mirka Norca zaradi suma vpleienosii v dva ločena zločina proti Srbom med ofenzivo Medžaški džep in operacijo Nevihta. • Evropska veterinarska inšpekcija iz Dublina je začela pregledovali sloveaske obrale za predelavo mesa in mesnih izdelkov. Ibrek. 2. seplembra • Pred policijsko postajo v središču Bagdada je močna eksplozija ubila dva ameriška policijska častnika. V Iraku so pokopali ubitega Šiilskega verskega vodjo Hakima. • Namesinikhrvaškegazuna-njega ministra Šimonovič jc v Zagrebu sprejel predstavnike diplomatskega zbora, da jim pojasni hrvaška stališča osporu s Slovenijo glede gospodarskega psu v Jadraaskem morju. • V Slovenijo je prispel predsednik deželnega odbora Tur-lanijc-Julijske krajine Riceardo Illy. V pogovoru z najvišjimi predstavniki naše države so največ pozornosti namenili go.spo-darskim vprašitnjem, zlasti sodelovanju med pristani.Ščema Ir.st in Koper. V Čem iščemo srečo? Kaj nas v življenju najbolj osrečuje, je vprašanje, ki si ga je včasih dobro postaviti, Ustavili smo nekaj VelcnjČanov in jih povprašali, kaj jih v življenju osrečuje in kaj jim je prineslo letošnje vroče, že iztekajoče se poletje. Karel Balažk:«V življenju me najbolj t>srečuje ljul>ezen. To poletje pa mi je prineslo še eno veselje. Obiskal sem skoraj celo rodbino. Tako sem bil pri sortxlnikíh v Srbiji, na Madžarskem, poj pa zaključujem iu,v Sloveniji.« Sašo Mgajlovlćr« O.srečuje me narava. Njene lepote, sprehodi in tišina. Sicer pa sem letos bil na dolgem poitwanju na I irvaškcm, v Srbiji in vse do Grčije. To mije pope.sirilo poletje.« Izidor Kokovnik: «Najbolj me osrečuje ljubezen, sreča. Zelo rad pa tudi dirkam in prisluhnem dobri glasbi. Letos me je poleti najbolj osrečilo kampiranje.« Ko/a lija Medved: «Najbolj me osrečujejo otroci in moja družina, Lelos pa mi je poletje polepšala moja tói, ki je uspešno opravila maturo in je bila sprejeta na fakulteto.« Lidija Uaiimati:«V življenju mi največ pomeni zdravje in sreča v družini. Sicer pa meje letm najbolj osrečil in mi popestril poletje dopust ob morju.« Sava Karakaš:« O.srečuje me zdravje, ljubezen, nor-maliK"). umirjeno življenje, ki poteka po ustaljenih tirnicah. Vsekakor me osrečuje tudi dober življenjski standard. Letošnje poletje pa me je osrečil tudi dopust, ki ga irenutno preživljam v Velenju, prej pa sem bil v Danji Luki.« bernarda Kristovič:«V življenju me najbolj osrečuje lo. da dosežem cilje, ki sem sijih zastavila. Sicer pa me Se vedno osreči misel na lanski dopust, ki sem ga preživela ob Soči.« ■ Mojca Grobefnik »Enakomeren razvoj smo zagotovili v vseh KS!« župan občino Žalec Loj/c PosodcI jo prepričan, da nadaljujejo dobro delo iz pjeleklili lel - Med odprlinii temami slab odnos / državo - Nadaljnja vlaganja v Iz«! adnjo kanalizat ije in za za^^o lavi janje p()ř>ojcv za dovellelko T. Podgoršek Med prireditvami, s katerimi bodo v občini /.alcc /a;:namo-vali Icioi^tiji občinski praznik, velja omenili slavnosino sejo tamkajšnjega občinskega svela. Ta bo na sam pra7nicm dan v sobolo, 6. septembra, na njej pa bodo med drugim pcxlclili najzasluj^ncj^im občanom priznanja in nagrade. So zadovoljni z opravljenim delom v minulem letu? Čemu so namenili največ pozornosti, katere naložbe bodo zaznamovale nadaljnji razvoj lega okolja, so le nekatera vprašanja, ki smo jih v prazničnem pogovoru zastavili žalskemu županu Lojzetu Posedelu. Nanje pa je lakoic odg(woril: Nadaljujete tempo iz minule^ voiHnega leta aH ste /rtorda upočasnili konje? »Mislim, da je tempo enak, kol je bil v prej}>njem mandatu. Strc^kovni sodelavci so isti, f.cljQ in potrebe občantJV p iz preteklega leta in ob priiznlku smo lahko z opravljenim zadovoljni.« Kaj ptfraja največje zadovolj' sivo? y>7j: v prejšnjem mandatu smo zelo dobro zastavili delo s kra- jevnimi skupnostmi, strokíw-nimi službíími, 'ludi na osnovi pobud i^bčanov tcr občank smo izdelali lak.^en program, ki vključuje vsa podn">čja dela in Življenja v občini. Za nobeno med njimi ne sme nihče trdili, da je zaposlavljeno. Je pa res, da je na vseh čutili pomanjkanje denarja.« Ijini ste pristopili k urestúčeva-nju sesiletne^a programa pred' nostttih nali)^. Pri katerih ste v tem času že prišli od besed k dejanjem? »Dobro smo se lotili reševanja oskrbe s pilno vodo. Odloéilcv o izgradnji dveh zbiralnikov in nove vrline jc bila pravilna. To vidimo v let<^jem sušnem obdobju. Nimamo področja, kjer bi gospodinjstvom primanjkovalo vode, ra/en seveda tam, Ige vodovoj-no omrežje še gradimo: vodovod Slebovnik-Podkraj (tu so vlaganja presegla 1IX) mili- Župan občine Žalec Lojze Posede/.' »V hiši imamo zelo slabe odnose z državo.» jonov tolarjev) in področje Brnicc, kamor vodo i« vozimo. Prepričan sem. da bomo prvo naložbo končali lct(x>, pri drugi smo daslej }.c zgradili zbiralnik, izgradnjo omrežje pa načrtujemo prihodnje lelo. Od ostalih prednostnih naJog Letošnji nogrojenci občine Žalec: častni občan občine - Miloš Mikeln iz Ljubljane: Cirb občine: Marjan Kozmus iz/^lea. Zavod za varstvo naravne dediščine RvS, obmiïéna enota (^Ije, MikropLs Holding iz Žalca in Franc Jcžovnik iz Migojnie: Plaketa občine: Ignac Maslnakiz Griž, Martin Vrbnjak iz Zaloga pri Šempetru, Konjeniški klub (fotovljc in Miro Novak iz Ootovclj ter Jurij Branko Kcrl iz Got ove Ij. iz prc^grama naj omenim nadaljnjo obnovo ulic. Te pos(xjablja-mo tako, da poleg cest obnavljamo še vodiwodno, kanalb.acij-sko omrežje 1er ostalo inťra-slrukturo. Zitčeli smo v KS Vrb-je, letos smo obnovili dve ulici v J'^alcu, nadaljujemo v KS (iotovlje in natoše v prccslalih KS. Pri tem sem vesel vedno večje zavesti naših občanov in občank, kar ti dokazujejo tudi s pripravljenastjo za sovlaganja.« Ocenjujete, da stezmiavili raz-voj i' vseh okidjih enako in do ne vlagate samo v sredisče ohčine? »Pi^polnoma sem prepričan v to in tudi iz razprav na rednih me.sečnih seslankihs predsedniki vseh 10 KS. predstavniki političnih strank invtxlji svetniških skupin ni čutiti, da bi biJa katera KS zapostavljena. Šestletni program predvideva večja vlagimja v posamezno KS. Vendar je ob tem treba naglasiti, da izgradnja osnovne Šole v nekem okolju ni le pridobitev tiste KS ampak tudi vseh drugih okolij, od koder prihajajo otroci k pouku.» Delitveno bilanco z Mestno občino Velenje ste izpeljali? »Nc. Menim, daje to zadeva, o kaieri ne razmišljava veliko ne velenjski župan in ne jaz. Na ničesar ne vpliva. Je pa »Vrata so se vedno odpita!« Na nedavnem teniškem VlPturnirju v Velenju naj bi žai.s-ki župan Lojze Posedel obljubil Zvonelu Esu, kl je na Premogovniku Velenje mod drugim zadolžen za projekt Cîolte, da bo njihova občina kljub izraženemu ^'no'' le pristopila k omenjenemu projektu. V zvezi s tem nam je PascdcI pove-dal:«lb nc drti povsem. V pogovoru z Zvonctom Esom sem dejal, da načelno podpirano vse dobre regijske projekle.Tre-ba .se je asesti, se o stvari pogovoriti z odprtimi kartami in to tudi naredili I Ikrati pa sem ponovil stališče, ki smo ga zapisali že v odgovoru, v katerem smo obrazložili svoj ne. V dokumentih je namreč zapisimo, da je to projekt Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Nikjer ni omenjena Spodnja Savinjska niti z bescdico žalski hotel ali prcm>č)tvene zmog-Ijivtwii v našem okolju. Mi vrat projektu nismo piwcm zaprli, kar pomeni, da.smo se o njem pripravljeni pogovarjati. Bo pa stvar dogovora, ali bomo vrala odprli in za koliko.« sivar, zaradi katere ob lakih vprašanjih postane človeku malo ncrodn(5, ker ni potrebno, da bi bila to odprla tema. Prepričan sem, da jo bomo v kratkem dorekli in izpeljah.« imate poleg te še kakšno »odpr- tfX( tetno? »Težav nam ne manjka. Pri naštevanju teh lahkcî začnem kar v sami hiši, v kateri imamo zelo slabe odnose z državo. Cela Spodnja Savinj.ska dolina mora po opravkih prihajali v Žalec, pogoji za delo zaposlenih v državni upravi in strank pa so zelo slabi, Država naj bi letos namenila za ureditev Šalterskcga si.stema preko 40 milijonov SIT. Načrtovali smo, da bo to končano je.seni, pa nimamo potrjenega niti načrta. Na.slcdnja taka tema jc dograditev čistilne miprave v Kasazah in ureditev cclotnega kanalizacijskega omrežja. Ta projekt je večleten. Za naložbo smo žc pridobili gradbeno dovoljenje. Računamo na nepovratna sredstva iz Evrope. V nekaterih KS pa iščemo nove rešitve za sistem malih Čistilnih naprav.« Katere naložJfe btuh zaz/tamo' vale obdobje do prihodnjega občinskega prazttika? vib bo - poleg žc omenjenega nadaljnje^ vlagiinja v iz^ad-njo kanalizacijskega omrežja -še zagotavljanje pogojev za devetletno osnovno šolo v Grižah. /«anjo .smo načrte spri-stojnim ministrstvom že uskladili in čakamo na uvrstitev v program sofinanciranja. Omenim pa naj še začetek izgradnje nove glasbene Šole. Upam, da bo to naslednje leto.« Nova pridobitev ob jubileju - gasilski kombi Prostt»voljno gasilsko društvo Šalek praznuje letos 70. letnico delovanj;!. Ob t«m jubileju so minuli» soboto, 30. avgusta« v Sa leku pripravili pnt^nov:inje» kjer Je bilo zanimivo in pred* vsem svečano. Niti dežne plohe SaleČanom niso mo^le preprečiti. úa bi se imeli lepo in da bi obelei^ili svoj pra/nik. Svečani trenutki so se vrstili eden za drugim. Člani draštva so bili najbolj ponosni na nov prapt)r, kiso ga prejeli ob tej priložnosti. Prapor jc simbol, ki združuje člane in jim je v ponos. Opravili so ludi prevzem novega gasilskega kombija, ki je zamenjal prejšnjega, žc dotrajane-Predsednik drušiva, Marjan Prislan, je ob prevzemu obeh povedal: »Avlo in prapor smo s komercialno oddajo doma ter prispevki krajanw (prispevki za no-Vi^lelnc koledarje) in donatoijcv pridobili popolnoma sga zařclj ki)ncc junija, v vklju^^ili V. najbolj zmogij j vj bk>k'l^rmc)clck-irarne Šo- lo zcb dobro, se je izkazak» samo nekaj ur kasneje, ko se jc /»radi nepravilnega delovanja izolacijskega venliia nu glavnem paravodu sHmí>dcjní> zausiavila Nuklearna clcklrnrna Krško. Za zado.s1mHwkrbo z clekiriC no energijo v Skwcnm jc poskrbela 'iermi^IeklrarnaŠf>Stanj ins lem preprečila ncvSeCnc^sli, ki bi jih i/pad ulcpnil pcwzročiU. Nekateri pravijo,das(ivšii5lanjusiem prc-pivCili kar slovenski električni mrk. l/pad nuklearke lako ni ptwzrocil veCjilî ležav elekmvnci^eiskemu sistemu. Ta se je na nevšečnosti odwal Ttílo líanesljiva K lemu pa je. kol /e povedano, ve iikopripo-ludi dejstvi^ da so v Sedlan- ju v omrežje samo nekaj ur prej pri-kijuCjli V blok z moCjo M) MW; N^we okoBćine so povzročile, da ni bilo možnosti, da bi ta bbk nekiij dni dekwal poskusno, tako kot jc običajno. Maj*. LfnwRotník ^lirek-lor Tertnc^elekirane šoSranj, je pcïvedal, da w.> /j radi potreb morali preskt^i iti nekaj prei zku.w, ki jih boik> opravili kasneje, ko bo lo dovoljevalo energelsko stanje. »RaCunamo.da bomi^ s V bk^ki^m polno delovali do konca ledna, med vikendom pa opravili dodal-ne preizkuse, ki nujni, da lahko blok brez ic^iiv obratuje dalj.^i ias,« je sredi prejSnje^^a ledna piuidaril dire klor lermoelektrar-ne. DcxJalje, da seje nekaj manjših težav med samim obratovanjem s pcîlno mc^jo sicer pi^javilo. a jim jc bila kompletna posadka najboljših in najbolj izkuSenih sir«»-kovnjakov kos. »Ti so v tem času dejansko vtidili bbk. Nanje se lahko vedno zanesemo in zaradi njih je lahko blok deloval s polno Konuint prcdťasixi v Termoelektrarni S<«lanj so zadovolji, ker so uspeli obsežen remont V bloka konCali uspešno in celo predčasno - pet tJni prej kol računali. «Mnenja smo, da smo k temu, da izpad je^lrske elektrarne ni povzrt>čil le?iiv pri oskrbi z električno encr* gijo, pripomogli prav s predčasno vključiivijt» bk^ka V s polno močjo v omrežje. Napake v NEK pač ni mogel nihče napovedovati vnaprej»« pravi mag. Urc^ Rolnik. močjo.« jih je polivalil. P(> vnovičnem zagonu V. bk)ka, je prejšnji teden v Šoštanju zvso instalirano močjo 7U) MW na generatorju delalo vseh pet bloki. V omrežje so dnevno poSilja-U med 15 in 17 lisoč MWh električne energije. ■ Skupino Gorenje čisti dobiček zvišalo zo 13 odstotkov Velenje, 28. avgusta • Skttpina Gorenje je v prvih Sesiih mesecih letos konst>Iidirane čisle prihodke od prodaje povečala za odstotka na 90.H milijarde toJarjev in s tem dosegla 473 odslotka letnega načrta. Cisti dobiček skupine se jev prvem poUeljii zviSal za 12,9 odstotka na 1.75 milijarde tolarjev. Uprava CJorenja polletni rezultat poslo- vanja matične družbe in skupine glede na okoliščine poslovanja ocenjuje kol dober. Cîlede na pričakovane značilnosti pt^lovnega i^kolja v drugi pt)K>vici leta pa uprava družbe meni, da bo (čini načrl za leto v ključnih vidikih dosežen, so sporočili iz Gorenja. www.era.si Vabimo vas na naš razstavni prostor MOS v Celju, hala M, številka 26 Štedilnik na trdo gorivo« Plamen 145 mera: V x Š x 0:85x95x60 cm, tezo 111 icg, nczivno moć 11 kW. Pe< DorC/ Plamen mere. V* Š x 0; 84 x4l X 4) cm, (ežo âO no2Ívnc moč 9 ogravoni prostor; 75/190 m' Litoželezni komin Glos Fronklln, Plamen mere:VxŠxD: 79;i95x6ócrn. leŽQ 166 k9, nozivno moi 10 kW. ogrevoni proslor: 30/230 m ElekHčno oljni radio« lor OeLonghl, radia 030920V ZQ prosicr do 60 m^, fr) stopnje 900-1100* 2000 lermostot za noslavřtev sobne tempe ralure. V času MOS v Celju Vam v vseh enotah verige Adut ponujamo 7% sejemski popust na vso grelno tehniko Plamen in Oelonghi ter za aparate bele tehnike. Sperafle prodajolne zo dom in gospodinjstvo ADUT: Celje, Mariborsko 100, 03 426 85 Dravograd, tjl. 4. iulljo 32, 02 877 00 71. Kocejvje, Relkc 13, 01 893 81 62. Mozirje, Ho trgu 3d, 03 583 35 82, Prevolje, Pri postofi 4, 02 823 42 00, SI. Konjice, Delavska 12, 03 757 48 58, Šoštanj, LoleRií>aría03 8988ó70,VelenÍe,Kidr{čevo53,03 898 8710, ialeíkc 2,03 896 Ô760. Zagorje, KopališVa/, 03 566 01 62. Žalec Celi^ 7. 03 713 66 00, Ilirska Bistrica: Agrina, Gregorčičevo )9, 05 714 17 31, Velenje: Nama, Kidričevo 12, Standard, šalelko 2. Veselim se smuke na Golteh! Richard Slainpll, solastnik Goli. jc propriraii v uspeli projc^kla Diana Janežič V okviru lelosnjcga VIP icnL^kega lurnirja sla bila javnosti prv'ii uradno pre dsi avl jena dva projekta, ki ju Premogovnik Vclc nj C s n u j C na podroijulurizma. Predsiavljc-ne so bile ideje prenove luri-stičncga centra Cîoilc in urc-dilvc vodnega parka v TRC Jezero. Premogovnik Velenje jc skupaj j> parincrji lelos poslal 50-odnioini lasinikcenlra nau-dilo .^e to, da imajo ljudje na svojih vrtovih precej lega sadja,« Lani so na 24,5 hektarjev velikih površinah pridelali približno 651) ion jabolk, od lega so jih največ prodali siimi in domači grosisti, nekaj malega so ludi izvozili, /aradi suSe lelos teh količin ne bodo dt^segli. Za koliko bo pridelka manj. v tem trenutku ne vedo. »Drevesa so primerno obkvžena. a so jabolka drobna. Će bodo kakšne padavine, bodo pridobila težo. Sicer pa so strokovnjaki ocenili, da bo v Sloveniji za približno 50 odstotkov manj namiznega sadja kot lani. Prav velikega odslopanja od splasne ocene v naših sadpoldan priskočijo na pomoč ludi njihovi možje. Približno 40 obiralccv naj bi pospravilo pridelek jabolk v približno mesecu dni. »Pomembna je volja ljudi...« Lepo urejeno Sporino igriSćo na (iraški Gori jo poslalo vcČ kol tradicionalno prizorišče najrazličnejših prireditev, ki privabljajo v ta lep kraj na stotine udctenccv. Kadarkoli je kakšna prirediiev, jc med organizatorji ali vsaj tistimi, ki imajo s prireditvijo karkoli opravili» ludi Slavka Bonivnik i/ Velenja.Včasih bolj, drugič manj opazno. Sicer pa v finančni službi Oorcnja skrbi za kompcti/acijc. Tisti, ki ljubi svoj kraj, ima rad tudi svojo domovino. Slav-kina rojstna hiSa stoji prislonjena v hrib pod Jcsenjakovim vrhom. Tb jc vselej cilj pohod-nikov vsakoletnega prvomajskega srečanja na ( iraški Gori. »Bili smo redka drui^ina, ki ob AesliJi družinskih članih ni imela nobenega zaposlenega. (iarali smo. Ko smo pogoreli, je oče v nahrbtniku prinesel žeblje naravnost iz Vitanja. Od tam je z garami zvozil ludi opeko. Ni bilo cest. Saj, ko H bila cesta, bi lahko gasilci reSili hi5o... Za takratne razmere je (iraška (iora danes prava Evropa ...« Graška Gora je kraj v slo-venjgraSki občini z okrog 35 hipnimi številkami, raztresenimi po vrhovih in pod njimi, ki mejijo danes na mislinjsko in velenjsko občino. Morda je sedaj že kakšna nova hiáa več, saj se je s cesto marsikaj izboljšalo. Danes si mladi težko predstavljajo, kak-^no je bilo nekdaj življenje v hribih. »Pa vendar trepetam za ljudi, ki z mehanizacijo delajo vstrmini, kjervse prepogosto priiiaja do nesreč...« In ko ni bilocesi in prevoznih sredstev, kakiina so danes, jc bilo treba pač peš v šolo. Shivka je hodila v prve .Štiri razrede v kak.Šno uro oddaljen ŠmiklavŽ; v Podgorje, kjer je bila popolna asem-letka, je bilo še nekaj kilometrov vcČ. tn potem še dlje, seveda peš, do TuriŠke vasi, od koder se je štiri leta vozila z avtobusem v Slovenj ( iradec, v ekonomsko srednjo Šolo. Starši so znali pravi čul za delo privzgojiti. Očejimje stalno govoril: »Brez dela ni jela ...« Slavka je bila odlična učenka. Vseskivzl. In rada Je nastopala, od prvega razreda naprej. In tudi danes mistopa. Na srečanju narodncwabavnih ansamblov na Ciraški Ciori je vodila žrebanje nagrad na sreče lovu. Med nagrajenci je bil ludi poslanec iz Slovenj Gradca. »Vam pa pripada nagrada, ker imate verjetno nižjo plačo od županove!«. »Obe sta dobri,« je odgovoril poslanec in pozneje je prizna- Slavka Borovnfk: »Ne glede na težko življenje na Gori je bila odlična učenka la, da Je to odkritosrčno vprašanje priSio pač samo od sebe, ljudem in poslancupaje bilo tudi všeč. »Ko enkrat rečeš, piMem poli nazaj ni več.« Očetovo pripovedovanje in spomini na (iraško Goro, ki je bila njega dni pa-st irska vas» kamor so spomladi iz doline» predvsem iz Slovenj Cîradea, prignali govedo in tudi drobnico na pa5o, je Slavko opogumilo, da rada prenaša to tradicijo današnjim rodovom. Danes prav Slavkin oče nasi delne akcije za ljudi, ki so zašli v nezavidljivi položaj. !n ko se človekznajdevtežavah.je pač treba odpreti denarnico, Vsako govorjenje je t)dveč. Ce bi vsi tako razmišljali, bi marsikaj hitreje rešili, Tu štejejo dejanja ...« In Slavka se tudi danes skoraj vsak dan vozi na Goro, popoldne in ob koncu tedna, čeprav je doma v Velenju. »Veliko je treba postoriti, nekaj doma, nekaj v kulturnem društvu. Saj je idej ,šc veliko. Glejte, lani na tretjem srečanju slovenskih kompen-zatOTjev, nekak.šnih finančnih delavcev, ki skrbijo za medsebojno poravnavanje obveznosti in terjatev med slovenskimi piîdjelji, je sodelovalo že nad 4ÍH) udeležencev iz 251) podjetij. Let(« bo srečanje sredi septembra in spet bomo morali pokazali kaj več, saj bo prišlo še več ljudi...« Slavka rada prisluhne ljudem, Iz pripovedovanja prednikov črpa ljudske modrosti. Pa so včasih komu v napoto. Le pozitivni pogovori lahko premaknejo čas naprej. In tudi Graško Goro. Tako meni Slavka in dodaja: »Vse ostalo jc vrtenje v čarobnem krogu in zato toliko neuspešnih zgodb, najsibo v družinskih ali poslovnih krogih, in še kaj bise našlo. Ljudje si predvsem sami delamo težave ...« Kar se ji je zgodilo v mladosti, se ji je globoko zapisalo v srce. Ali Slavka polcggovorov za različne prireditve piše tudi pesmi? »Napišem tudi kakšno pesem, toda sedaj še ni pravi čas za objavo ■ Hinko Jerčlč Ze dvajsetič pele družine Andm/ pri P<»l/eli • Kulturno društvo Andraž je pripravilo jubilejno 20. prireditev Družina ptije, ki je zntwa privabila veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Dvodnevno prireditev so pričeli že vsobotozvcČcr, ko so nastopile različne-skupine in boli ali manj uveljavljeni pevke ter pevci. V nedeljo, 31. avgusta, pa so na igrišču v Andražu že dvajsetič zapored niistopile družine iz vseh pokrajin Slovenije, z molom Peli so jih mati moja. Letos so sodelovali družine (.rzí-roma skupine: Sestre Kopinske (Slatina, Grku la ne), Krajnčeve sestre (Kapla na Ki)zjaku, Radlje), Brat in sestre Vidovič (Dole-na. Ptujska Gora), Zavr.ške dekletc (Creta, Nazarje), Družina Štibelj (Poljane nad Škofjo Loko)» Družina Mirkac (Podgorje, Slovenj (îradec). Družina Hočevar (Šmalčja vas, i^entjernej). Družina Kovačič (Nova Gcsrica), Se>stre Nedeljko (Savci, Ormož), Sestre Sirm.šek (Brinjeva gora. Zreče), Družina K<>s (Studence, Žalec). Za pope-si ritcv programa so vmes nastopili Veseli kmečki godci iz Vinske Gore in s citrami Urša Vede- nik iz Podkraja pri Velenju. Jubilejnega dvajsetega srečanja Družina se je veselil eden od pobudnikov in glavnih organizatorjev Slavko Pl/.i>rn, ki pa voditeljske niti vse bolj p prepušča mlajšim. MALA ANKETA Dogaja se, lahko bi se še več Mladi Šo.štanjčani si želijo več koncertov in prireditev -Na sobotnem »žuru« za mlade se jih je zbrala le peščica Krajevna skupnost Šoštanj letošnje poletje res nimasreče z vremenom. Junija je dež prekinil prvo točko prireditve ob 92-letnici podelitve mestnih pravic Saštanju, zadnjo soboto v avgu.slu pa je deŽ pokvaril še tretjo^-koncerl na rokometnem igrišču, ki hi moral biti že junija, a jc bil zaradi birokratskih težav prestavljen nfe avgust. Roko na srce, ludi pred dežjem ,se je v soboto na rokometnem igrišču zbralo sila malo gledalcev. Nekaj tistih, ki so le prišli, smo povprašali, kčko preživijo prosti čas oz. kako je po njihovem mnenju pcwkrhljcno za šoštanjsko mla-dini-). Anja Zidam, 15 let »Letošnje poletje sem bila dvakrat na morju v Vrsarju. Ko sem bila doma, smo se s prijateljicami vsak dan dobivale na btzenu, kamor jc letos prihajalo veliko ljudi ludi od drugod in se je ves čas kaj dogajalo. Zvečer sem hodila pred-vs3m v Celje z nekaj let sta-rej-št) prijateljico, ki žc ima izpit za avto. V Šoštanju se mladi praktično nimamo »kam dati«, kdaj sezberemovKajuhovem parku, radi pa se dobivamo v kavami pri Pibemiku, kjer imajo dobro organizirane razne zabave. Zal mi jc. daje koncert Tiibujev na št'^štanjskcm jezeru odpadel in da je bil Small-lest istočasno kot velenjska Noč ob jezeru.« Marjana Lakič, 15 let » V Šoštanju je vidna razlika med lanskim in letošnjim poletjem, saj jc letos več prireditev. Organizacija pa še ni dovolj dobra, tudi za pro- mocijo koncertcTv bi laliko bilo boljše poskrbljeno. Tudi zaradi slalxî reklame je danes po mojem mnenju tukaj tako malo ljudi. Med počitnicami sem bila na moru. doma pa sem vsak dan hoiila na bazen. Drugače se s prijatelji dobivamo v Kajuhovcm parku ali v kavarni, nekajkrat j^a sem Šla tudi v Velenje. V Šoštanju bi bilo treba narediti tudi kakšen mladinski klub, bar z računalniki in interneiom ali kaj podobnega. S prostovoljnimi akcijami bi lahko ludi mladi kaj pomagali. Menim pa tudi, da bi bilo smiselno, da bi v Šoštanju znova zaž.ivel kino. Težko si privoščimo, da si plačamo prevoz in nato še vstopnico za predstave v Velenju.« Petru Pevnik, 21 kt »Letošnje počitnice sem bila samo na taborjenju v Ribnem, drugega si nisem pri-vaščila, ker sem se učila za izpite. Vesela pasem, da se je letos poleti končno začelo tudi v Šoštanju nekaj dogajati, da smo lahko šli na r;izne prireditve. Bilo je kar nekaj koncertov, žal mi je, da ,so Tabuji na bazenu odpadli in tudi da je bila na Smallfestu premajhna udeležba. Po mojem zaradi specifične /vrsti glasbo, ki ne privabi toliko ljudi, istočasno pa je bilii ludi Noč bo jezeru. Letos ni.i v Velenje nisem d(5sii hodila, saj so Maxa zaprli. Cc grem na »žur«, grem v Ljubljano.« Nenad Latinovič, \6 lel »V Scátan-ju se veliko premalo dc^gaja, zalo h o d i in o predv,sem v Ve len je, vendar je ludi tam premaio Življenja za mlade. Hodimo predv.sem v Mladinski cx^nter ali v Maxa, ki je letos zaradi prenove Rdeče dvorane žal zaprl, V Šijštanju smo med počitnicami hodili na bern l\)liu ob lovarni (ioî(Mije Bojana Špegel Volcnje - V preleklih številkah NťiScga Časa smo vam že prcJslavili dve področji, ki naj bi jili MO Velenje jeseni s posebnim odlokom ra?-glasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Danes predstavljamo se preosUila irl področja, za vse pa velja, da s<>> Judi za arheologe ^e čisla neznanka. Cc jih bodo razglasili 7a kuliurni spomenik, bodo tudi la podroCja sodila pod poseben iv'?im nadzora Zavtnla za varstvo kuliume dediščine, območne enote Olje. In kaj naj bi skrivali? Arhťoh»ško ohmočjť Sílová je potencialno prazgodovinsko gomil-no grobišče, ki naj bi bilo tudi edino tovrstno arheotoško najdislče v Salejski dolini. Arheologi menijo, da nosi v sebi precejšen raziskovalni potencial In nudi možnost vpogleda v malerialno in duhovno kulturo mlajše prazgloško najdišč« (lolinov vrh Icii severovzhodno od graščine Oori-ca v Bevčah in lo precej visoko, na nadmorski višini 505 metrov. Arheologi menijo, da predstavlja potencialni poselitveni proslor. vendar doslej še niso nič raziskovali, Predvidevajo, da bi tam lahko naili prazgodovinsko višinsko naselbino. To pcwczujejo tudi s skupino treh železmidobnlh suličnih osti, ki jih je Ljubljanski narodni muzej med obema vojnama pridobil iz okolice Bevč. .AtIich)I<»ško območje Dolgo Polje se nahaja na območju Dolgega Polja, zahodno od tovarne Ciorenje in severno od reke P«ike. lam so ^e našli srednje- in novoveško lončenino. lu naj bi bili sledovi rimskodobne in srednjeveške poselitve. Ib naj bi hkrati bilo eno redkih ohranjenih arheo-lo.ških najdišč na dolinskem dnu, vsa osiala so namreč zaradi izkopavanja premoga in pogrezanja zemlje skoraj v celoti uničena. Geollzikaine raziskave pa so na lem področju pokazale ludi obstoj zidanih siriikiur. Ustno izročilo govori celo o potopljenem meslu in o Številnih črepinjah, ki so jih nasii ob gradnji uwarne (lorenje. Kdor ne pogleda na vrt vsaj enkrat na dan, ne more biti dober vrtnar! Ob nedavnem praznovanju srebrnega jubileja Mozirskega gaja je bil vrtnar.|o/vSkornši'k v srediSČii po/orno-sii. Razumljivo, saj brez njega, njegove V7trajm">sti in tudi irme le5^ko verjamemo, da bi bil park cvetja takšen, kot je danes. Kljub kritem, ki jih -mimogrede zelo spretno - skriva, ima neverjetno veliko volje, idej mu nc /manjka, znajo povedati mnogi. Pre-prosi,kot je,seje oli teh Ix'sedah samo prešerno nasmehnil. Ljulxízen do rož in lepega je »prevzel« od mame. Ta je imela vcJno lepe ro^e, sploh primule oziroma nežke. Ko jih je presajala, je bil Jože vedno zraven. Po končani t^snovni Soli se je fant vpisal na vrtnarsko Solo v Celju, se nato za pol leia zaposlil na posestvu na Polzeli od tam pa gaje življenjska pot vodila v slovensko prestolnico. »V takratni mestni cvetlicami, danes podjetju Rasi. sem si nabiral iz.kužnje, se seznanjal z novc-sim) devet let. Imel sem skupino ljudi, s katero sem skrbel za okrasitev na vseh prireditvah v Ljubljani. Opravil pa sem tudi mojslrski izpit,«je pripovedoval. Morda bi bil Se danes v Ljubljani, Če se nc bi postavil po robu tistim, ki so ln>te!i, da bi skrbel za cvetlice na Brionih. >*rja nisem hotel, čeprav so bili priliski močni. Raje sem sc »spravil« na svoje in se leta 1^62 vrnil v rodno Mozirje.« Nismo ga vprašali, ali bi se k: enkrat odločil za vrtnarja, če bi imel to možnost. Do dokazuje z delom v lastni vrlnariji, s skrbjo, ki jo namenja gredicam v Mozirskcm gaju. Sicer pa je vse povedal z besedami: »( 'e bi moral stran od rovr, mislim, hi kmalu zÍH>lel. Uživam v vrtnarski proizvodnji. Najbolj spomladi, ko v vrtnariji ze priprav- ljamo rože za naslednjo sezono, narava pa se sele prebuja.« Skrb zaroJ^e se pri Joi^etu nikoli nc neha So dovolj nahranjene? Jim je slučajno prevroče? so vprašanja, ki si jih zastavlja kjerkoli je in karkoli počne. »Dober vrtnar Jože Skornšek: '>6e ne boš naredit v parku nič novega, ta ne bo veČ tako zanimiv, Kaj to pomen/, pa sami veste.a ne more biti človek, ki vsaj enkrat na dan ne pogleda v svoj vrt. Sploh mlade rasllinc so kol dojenček. Oličuiljl-vc, neodporne proti raznim b(3lcznim in Škodljivcem. Takrat potrebujejo mamo oziroma vrtnarja, ki zanje skrbi z ljubeznijo. Sicer pa je z vsako stvarjo lako: Če jc ne opravljal z zadovoljstvom, uspeha ne moreš pričakovali.« ( eprav ve veliko o cvetju, pravi, ki zdaleč ne vsega. Tudi v \Tinarstvu je veliko novosii - od rož. tehnike do novih gnojil, »Kdo bi pred petimi leii verjel, da bomo imeli cepljen para-dii^nlk, kumare, nove vrste ro?,« Sam novosti spremlja, se seznanja z njimi ludi lako, da si na le lo ogleda vsaj dve razstavi ali sejma, Prepotoval je veliko sveta: bil je v Ju^ni Aťrikl, kjer so mu t)stall v.spt)mjnu prečudoviii botanični vrtovi, na Floridi, na Kanarskih otokih, ki so ga razočarali. Bil je v Maleziji,Singapurju ... »Marsikaj Ob tem se ll ulrne nova ideja, s katero nato poskušamo narediti Mozirski gaj Se bolj zanimiv, privlačen.« Skrb za domačo vrinarijo spretno prenaša na .sina Jo^ija. Sam pa -sploh pt^letl - preživi več časa v parku cvetja kot doma. »7. gajem je treba dobesedno î^iveti, ga razvijati. Skrb zanj ni enostawia in vzame veliko časa. Ce bo ostalo tako, kot je danes, sc za njegovo prihodnast ob vriih slovenskih vrtnarjih, članih Ekokwkega hortikuUur-nega društva Mozirje, ki imajo park v upravljanju, in ludi pokroviteljih nI treba bali.« Poleg razgledne ploj^čadi bi radi park v prihodnje §e razširili in obiskovalcem prikaznih, kak.Šno je urejeno pokopališče. Idejo je pobral na evropsko priznanih sejmih. >^Toje del kullure naroda,« je pojjisnil. Kakršen gospodar, takšni so tudi ostali člani Joj^elovc družine: vrtnarji od nog do glave. Poleg sina Jožija in Jožeiovc žene Se obe hčeri: ena je zapaslena v gaju, druga ima v Sevnici lastno cvclličarno. »Prostega Časa, dopusta najbrž ne poznate,« smo ugibali. »O, ja. Moj dopust je sprehod po parku. Takrat si ga ogledujem, premišljujem, kaj bi se lie dalo narediti,« je sklenil pogovor .lože Skornšek, ki je ob praznovanju 2.^-letnice gaja prejel zJati kipec vrtnarja, ■ tp Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Veienje predstavija Zbiralnice za ločeno zbiranje odpadkov v Mestni občini Velenje je v izgradnji 25 novih zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov, za 17 novih zbiralnic pa je projekt v pripravi. Zbiralnica ali ekolaški otok, kakor jih mno^ ludi imenujejo, je prasior, ki je namenjen odlaganju oziroma zbi-ranju sekundarnih surovin - ločeno zbranih frakcij odpadkov. V Velenju ločenca zbiramo steklo, papir, plastenke, pločevinke in biološke odpadke, vendar so na zbiralnicah pi^tavljene le posode za papir, sleklo, plasti-ko in pločevinke, bio-Iciške odpadke pa lahko prebivalci odlagajo v posode, ki so nameščene pri hišah oziroma jih bodo namestili pri blokih. Zhiralnice so ulična oprema (posode za t-xlpadke), wndír bomo pri nas vcàno mest, kjer bodo posode nameščene, primemo uredili, da bcxJo imele enoten izgfcd. To pt')me-m, da bodo po,sode v večini primerov siale na asfalti rani ali tlakovani ptxUagi in bodo ograjene zbeton-skimi in lescnimielementi. 'lakšna ureditev fltimreč omogoča lažje in učinkovitejše ravnanje pri odlaganju in odvažanju odpiidkin' (dostop, vzd rže va-jije čistoče v različnih vremeaskih razmerah, prepR'če vanje raznaŠanja...). U^kaclje zbiralnic so izbrane lako, da ustrezajo različnim kriterijem, ki jih je potrebno uptišievaii (lastnina zemljišča, komunalna In prometna ureditev in so argumentirane z r posode namenjene, tulpadke pa pa je ludi, da odpadno embalažo primerno zU)žimo ali stisnemo, sc pravi, da skuSamo zmanj.^aii prostornino odpadkov. S tem bomo omogočili racionalno izrabo posod ter preprečili neprijeino kopičenje odpadkov ob pasiidah in prehitro zapolnjevanje. V naSi oličini imamt^ sicer z ločenim zbiranjem odpadkov kar precej izkušenj, saj smo začeli uvajali lak^en sistem ravnanjaztxlpadki želela 10^2. V obmoOjili z individualnih gradnjo imamo zbiralnice že izvedene. Lahko zapišemo, da je učinkovite«! zbiranja na žc obsioječih zbiralnicah dobra. 'lako smo na primer v prvih i^estlh mesecih leioSnjega leta ločeno zbrali več kol 27 ton papirja, več kol 25 Ion Slekla čez 4 ione pla-slcnk in skoraj ^ ione pločevink. Učinkovi-k^'vanjajebilav prvi polovici lela naj-slal^ februarja, (stale mesece pa se je gibala med 86 in odsioiki. Upamo, da bomo vsaj tako ali Se bolj dosledni ludi v prihodnje. Vabimo vas, da začneie nove zbiralnice uporabljali čimprej in da ízkori-slite možnosl. ki je v nekaterih mesinih predelih do ,sedaj ^ ni bilo. S lem boste prispevali svoj delež k urejenemu mestu, pomagali bosie ohranjali čisto okolje, varčevali boste z naravnimi viri pa ludi z denarjem. Ne pozabile, daje pri ravnanju z odpadki pomembno sodelovanje v^kega posameznika. Malo iru-da vsakega izmed nas lahko prinese velike spremembe in uspehe. Tu Šc kako velja tisio: «Zrno na zrno ...« 107,8 MHz R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l September Većina mravljic iz obeh redakcij, časopisne in radijske, je z letnimi dopásli f.e končala. Oblikovalka janja Košuta - Spegel na najlepši možni način. V prvi r^izred je pospremila sina Kaja. Dva. novinarka Bojana Špegel in propagandist Jure Beričnik. pa tradicionalno .woj letni dopusi prihranita za september. Bojana je včeraj poletela proti lunizij-ski Džcrbi. Jure pa sc ho odločal zadnji trc-nuiek. Eno je jasno. Spet bo padla Grčija! Morda cclo Portugalska? Kaj je enim lepoî V ustaljeni ritem sc vračajo tudi redne radijske oddaje, lisie, ki smo jim čez poletje privoščili nekaj dopusta. Med takimi je oddaja ležava je va.^a, reSitcv je naša. Novo sezono je začela včeraj (sreda) ob 8. uri. Odlično pa so začeli že ludi nekateri naši novi radijski sodclavci, med njimi Karolína Destovník, MiiJa Oderhip in Marko Oovek. S seboj so prinesli svežino in ideje. Da je prihodnost na strani listih, ki vlagajo v znanje in sc ličijo, pa pravijo na velenjski Ljudski univerzi. V to bodo sku.^ali prepričali tudi vas. Skupaj z njimi pripravljamo ob torkih v septembru, z začetkom ob 9. uri, predstavitvene oddaje. Za vas so pripravili množico izobraževalnih vsebin. Ni vrag, da ne bo kakšna pisana prav vam na kožo! ■ mkp na kralko ••• S\1)SA(JI;S Skupina je po odhodu Petra Dekleve nekaj časa iskala novega kitarista. Zdaj ga imajo, njegovo ime je Helmut Frangeš, s skupino pa bo v živo začel nastopati ta mesec. TAIU) 12. septembra bodo na A kanalu predstaviti film z naslovom »Divje«. Fi!m, ki govori o življenju na koncertnih odrih in za njimi med turnejo skupine Tabu. t)o izšel tudi na DVD-ju. s posnetim prvencem se lahko pohvali tudi najmlajša slovenska težkometalana skupina. Zasedba, katere člani so v povprečju stari štirinajst let, je svoj prvi album poimenovala »Usoda«. sr:siKr. Bolj kot doma so trenutno dejavne v tujini, kjer jih vabijo na vse mogoče dogodke. Prejšnji teden so se vrnile s festivala Christoper Street Day v Wurzburgu, kjer so bile glavne gostje, poleg CC Catch, Kim Davis in drugih. skvr Skupina Skat je v ponedeljek, 1. septembra, pri založbi R-Hiî Records izdala svojo prvo zgoščenko z naslovom »Nasedla ladja«. Na albumu je dvanajst avtorskih skladb. /AnUJI^lNA Prvi šolski dan je bil »usoden« tudi za izid novega albuma Zablujen-cev. Album »Pop Idoli«. Ploščo, ki je v trgovinah od začetka tedna, je treba poslušati zelo zelo glasno. l\uit>oljši \1(leo Missy IJlíol paj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V pn/lh petih dneh je biio po podatkih založbe proda-nih že 7000 vstopnic za ta veliki spektakel PovWvk (loldplay Britanska skupina Coldplay, kl |e prejšnji teden prejela kar tri MTV video nagrade, se je po naporni turneji odločila za daljši počitek. Kar leto in pol trajajoča serija koncertov, na kateri so čiani skupine pred-stavl|ali âlbumz naslovom «A Rush Of eiood To The Head", Zablujenci Začetki skupine Zabiujcna gcncracjja segajo pravyaprav kar daleč nazaj, saj ho skupina prihodnje leto zabckvila svojo (prvo) desctlctko delovanja. Vldriji^krajuzhogalo pankovsko in drugo gliisbcno tradicijo, so se štirje mladci žc leia 1994, v času ponovnega .svetovnega raz-cvcla panka, zbrali v bend s pomenljivim imenom Zablujena gcneracija. NavduSeni nad sveto-V n i m ncopankov-skim trendom, načelu katerega so takrat bili planetarno LispeSnl Green Day, in obogateni z bogato tradicijo idrijskega pankov-skega vala i? osemdeset ill, st") se neobremenjeno iji z mladostniško zagnanostjo loiili glaslxí. Želeli so si to, kar si želi vsak mlad bend - čimveč nastopati in snemali ploi^. Tako je tudi bilo. Zablujcnci so žc leta 1997 pri Vinylmaniji i/dali svoj prvenec »Fajhi«. Debitantskomu albumu je že leto kasneje pri isii založbi sledil album »Pank zabloda«, da bi leta 201)0 irikigijo pri Vinylmaniji zaključili s ploščo z naslovom »Ultra lahko«. Obdobje prvih treh diskografskih izdelktîvje bilo sicer plcxJ-no, a vseslovenske populami> sti jim ni prineslo. Ker je bila ^elja z^blujencev svojo gJa.sbo bolj približali vsem tistim, ki sta jim blizu svcžiiia in ener^- ja, so se odločili za presiop in svoj čeirti album izdali pri založbi Menart. To je bila očitno prava poteza. Plošča z naslovom »Pozitiv vabrejšn« (2001) jc v Sloveniji dosegla zlato naklado, Zablujena generacija pa je po vsej državi postala znana po temperamentnih i^ivih nastopih. Naslovna skladba je pi"islala prava himna mladih neopankerjev, njene pir/itivne vibracije pa so premaknile Se marsikoga drugega. Skladba je p(")slala tudi najbolj znana uspešnica v zgodovini benda. Po ploSčah »Fajht«, »Pank zabloda«, »Ultra lahko« in »Pozitiv vabrejSn« pa je ta teden i/šel že peli »zablujeni« album. Plošča »Pop Idoli« nadaljuje tam, kjer so se končale pozitivne vibracije, in sicer ve ner-gično-melo-dičnem slogu, po katerem .so idrijski mladci najbolj prepoznavni. Po prvem singlu z naslovom »Exlrasu-permegafa-kinnujno«, ki ga je bend predstavil na I e i o .š n j i podeliî vi Viktorjev» so .se odloČili, da izid ploSče posjiremijo s sin-glom »Upornika brez riizlo-ga«. In čeprav je zlati čas upo-rnikť)V brez razU^ga žc nekoliko za nami, ostajajo zablujenci prav to. Nepravi uporniki. Pravzaprav so to, kar so zapisali v naslov najncïvcjàega albuma - pop idoli, katerih želje soirenulno asmeijene vsamo eno stvar • novo ploSČo predstaviti povsod tam, kjer je mladina željna dobrih vibracij. ■ M/Č lih ie dodobra Izmučila, tako fizično kot psihično. Kot pravi vodja skupine Chris Martin, so se ustvarfalno izpraznili, zato se niorajo uinakjiiti iz javnosti In spet ukvariati samo s komponiraniem. Želijo se posvetit) nečemu novemu, saj so glasbo, s kakršno so se ukvarjali doslej, po njegovih besedah phpe-llali do konca. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. OUTUNDISH-Atcha 2. KID ROCK & SHERYL CROW-Piclure 3. BLUE CANTRELL leat. SEAN PAUL-Breathe V New Yorku je minuli četrtek zvečer potekala 20. podelitev nagrad glasbene postaje MTV za najboljše vldeospo-te, MTVVideoMusicAwards. Nagrado za najboljši video je prejela Missy Misdemeanor Elliot za skladbo "Work Iť, je bila nominirana osemkrat. Po tri nagrade so prejeli Justin Tîmberla-ke, Beyonce Knowles in britanska skupina Coldplay. Missy íM je za ''Work It" prejela Se nagrado za naiboljši hip-hop video. Lanskoletni zmagovalec Eminem je letos zmagal le v eni kategoriji. Njegova skladba " Lose Yourself je pobrala nagrado v kategoriji najboljši vfdeo iz filma, Jennifer Lopez, kl je bila nominirana v štirih kategorijah, pa je ostala praznih rok. SiddharI» 1. septembra je izšia posebna izdaja aibuma >>Rh-«, ki je koiičinsko omejena na 1500 kosov. Izvodi so v ta namen tudi oštevilčeni. Skladbe na plošci so izključno v angleškem jeziku (prodor na tuje), pdeg že znanih pa boste na njej našli še dve dodatni skladbi. Kn' kot značilnost ajbuma «Rh-« Igra ludi tukaj glavno vlogo. Sam ovitek predstavlja vrečko za f^, v njej pa se skriva okrvavljeni plošček. Kot zanimivost povejmo, da so nalepke na vrečke za kri lepili člani skupine Siddharta sami ob pomoči nekaterih prijateljev Veliko zanimanje je tudi za Siddhvtin koncert v Ljubljani, na katerem bo13, septembra nastopila sku- Outlandish je danska raperska zasedba, katere glasba temelji na hip hopu, besedila pa so izrabo multikulturna, kar sploh ne preseneča, če vemo, da člani skupine svoje korenine vlečejo Iz Maroka, Hondurasa in Pakistana. Skupina je nastala leta 1997, v ta čas pa segatudi nastanek originala skladbe, s katero so Outlandish zmagali v tokratnem izboru pesmi tedna. Aicho je, če se še spomnite, v originalu prepeval Khaled. VELENJE, Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL.: 02 881 25 00 ftABUBNA VOZILA GOLF 1.4 Basis, 5 vrat, let. 99, OK 1.990.000 SIT PEUGEOT 406 1.8 ST, let. 97, OK 1.590.000 SIT FORD ESC0RT1.6 16V CLX, let. 93, OK 550.000 SIT RENAULT19 RT 4V • alu, let. 95, OK 640.000 SIT JEEP GRAND CHEROKEE 5.9LX lim, let.98, OK 3.590.000 SIT UGODNE MOŽNOSTI FINANCIBANJA, STARO ZA STABO... novo VAVTOSALOMIH FORI - POOBLAŠŮEKA PRODAJA UOTOCIKLO¥ APRIUA luMttl POPUSTI do 10% ZA LETNIK 2002. U*/ lAJm* i _ LESTVICA mm . Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26 Takole sle glasovali v nedeljo, 31.08.2003: 1. KOMPROMIS; Veseli fantje 2. MODRIJANI: Jur zažur 3. APLAVZ: Za vse se je treba trudit 4. PTUJSKIH 5: Ptičica 5. SLAPOVI: We bom te več prosil Predlogi za nedeljo, 07.09.20D3: 1. AVSENIKOV TERCET: Lepo je biti muzikant 2. DOfíl: Krava mi je ulla 3. NAVlHANKE:Tl,ti,tinavihanka 4. POLJANŠEK: Harmonika 5. RUS; Štirje fantje ■ m Grâbner VRTILJAK SUinc Brřjíez. s Policijske iipra\ o Coljo. živi z dnižiiio v Velen i II. iii Jakći Dvornik, "/cii^rizeni" Sniaix'aii. ki pixn (;iia. kje ima l oke. €e jiii ninui v žepu. loi ej Ukíí fifíc ne nioni ilržiili v njem. Ovek ho raziiniljivejši, če nui (iodiiino. (Iii je neusi>ešnii zdiiiževanje dveh iio^omeiiiili mošie\' v Šaleški dolini zakrivila menda prav liga v žepu. \i še odkiil lt,s[i. ki jo je Uini držal. Br«iez |)iv.iskav() nadaljuje. ^ Dai-ja Vrho\nik je Komšica. ki jo je srečali kot vodileljico šl.e\ilnih priredile\. Uidi iuxlaxiie rilrareke doi'odke Velenju je spRilno povezovala. Nad njo je liil še posehej naxdušen Marjan Vlarinšek. vodja prircdiKíx v KC Ivana \apoinika. Glede na to. da je "niego\'iii" še vrsta prirediie\. ni d\'ak]-al /a reci. da Darjo ikí nagmarja za \o(lcnjo kat.ere od naslednjih. Sicer pa se Marjan že pripi'a\lja na praznik mesliK! ol)ěine. Je, nannw eden otl lelošnjih občinskih na«rajen('e\'. Ciorazd Pof^or(;lčnik - (Jo^o. trener slo\'enske skakalne A-1 reprezentanee. in l^or Jelen. sla\ni trener skakalcev Ncílcnijske^ja smučarsko skakalne^^a kluha. Včasih sla hila oha sama iz\i"slna skakalca, (iorazdov rííkorcl je 157 metro\; Igorjev 143. Zanimivo: s\<)ja (is(îbna rekorda sta oha dose^jla na isli tekmi, leta 1992 v Planinci. Zdaj pa svoje znanje in izkušnje uspešno prenašala na mlade skakalce. Zarja, Tisa in Luc v pobesnelemu morju Otroci, udeleženci tradicionalne regate, ki jo organizirajo šole jadranja, so se v Piranu znašli v pobesnelem morju - Med njimi trije iz velenjskega kluba vodnih športov - Regato bodo 13. septembra ponovili Milena Krstić - Planine_ I ludo neurje, ki se je v nedeljo razbesnelo na koprskem, je terjalo smrlno žrlcv v Piranu, kjer je velik vat v morje potegni! človeka, ki je stal na obali. Vaiwi so uničili veliko jadrnic in čolnov, ljudje so ostali ujeli v morju. Ib je pokazalo zobe, kakršnih na tem koncu ne pomnijo vsaj trideset let. Priče, ujetniki morja, pa so bili tudi otroci, ki so se konec tedna udeležili tradicionalne regate v Piranu, ki jo organizirajo šole jadranja. Stari od 7 do 12 let. Med sedemindvajsetimi otroki so bili tudi trije iz Velenja: Tisa Zevart, Zarja Gošnik in Luc Fidej. člani kluba vodnih .športov, sckcije jadranje iz Velenja, s trenerjem Aleksandrom Rosom. Otroci so s tečajem jadranja začeli šele v juniju in kar je še pomembneje, na jezeru, kjer so okoliščine povsem drugačne kot na morju. Morje so tokrat preizkušali prvič. Preden so regato začeli, so nekaj časa čakali, ker je pihala burja. »Veter pa se je hitro obrnil na jugo in odločili smo se, da gremo z jadrnicami kiase optimist na vodo. Uspeli smo z enim plovom, potem pa v bližini Bernardina opazili, da se bliža neurje. Trenerji s spremljevalnim čolnom smo dali znak za konec regale, otroke pa napotili na obalo. V tistem je naenkrat zapihal veter z močjo več kol deset bolbrov, ki je začel jadrnice dobesedno obračati eno za drugo,« je v ponedeljek v našem uredništvu pripovedoval Ros. Občutekje bil grozen, čeprav sta se pravi šok in strah pojavila šele potem, ko so bili otroci rešeni in na kopnem. »Nič drugega se ni dalo, kol da smo otroke spodbujali, da se držijo jadrnic, da jih ne zapuščajo. Bili »Optimiste« je obračalo ... (foto: Mojca Zevart) V naši redakciji: Tisa Zevart, Zarja Gošnik, so hrabri in držali .so se navodil.« Valovi so bili visoki do treh metrov. S kopnega so v morje nemočni zrii njihovi starši. K sreči sc nobenemu od olrok ni zgodilo nič. Slabo pa sojo odnesli »optimisti«. Od scdemind- bili poškodovani, vsem drugim pa je morje pustilo pečat. Pa Tisa, Zarja in Luc? Bodo po takem krstu še jadrali? »Seveda,« so zatrdili vsi v en glas. Žc konec tega tedna .se bodo udeležili regale na Ptuju, naslednji Luc Fidej In Aleksander Ros. to v Piranu ponovijo. Na koprski policiji sov uri in pol prejeli več kot 300 klicev na pomoč, iz morja pa je več omaganim plavalccm in posadkam plovil, ki so se znašli v neurju, pomagal policijski čoln. Mednarodno V krajevni skupnosli Gorica so imeli letos krajevno praznovanje na mednarodni ravni. Odprli so rusko kcg-Iji.ščc. Tako in drugače v Ljubljani so sc zbrali svetovni čebelarji. Pravijo, da je bilo srečanje uspešno in zelo delovno. Kljub temu da velja ljudska ocena, da je v Ljubljani veliko trotov. Najboljši Ljubenci najboljše pt)dirajo.Toje tudi uradno dokazano. Najbolje podirajo drevesa. Po notah Med Slovenijo in I Irvaško je vse več različnih not. Zadnji čas največ lakih z visokimi toni. Nova igrala Osrednje velenjsko otroško igrišče je dobilo nova igrala. Največ lakih, ki so namenjena najmlajšim. Upajmo, da ne bodo njim le namenjena in da se ne bodo z njimi igračkali malo starejši mladinci. Slišimo Slišimo, da kar tri čelr-linc Slovencev zboli in umre zaradi neuslrezne prehrane. Iz tega bi se dalo sklepali, da najbolj zdravo živijo in dočíika-jo največjo slarosl listi, ki ne jejo. Na nižjo raven Spor med Burgerjem in Šlormanom se ho, pravijo, spustil na nižjo raven. Z Veniš na sodišče. Protest v Šmarlnem ob Paki nekateri protestirajo Ziiradi namere, da bi Era ziiprla bile. Zaradi malic, seveda. Da ne bi kdo mislil, da zaradi česa drugega. Aktualna šolsko leto se začne z računanjem. Ne učencev. ampak staršev in delavcev v knjigarnah. vajseiih so ostali le trije, ki niso vikend pa so odločeni, da rega- SREČANJE 11 Gordana Hleb - operna pevka, ki veliko obeta Jcs(Mii ho v (Jradru, kjer študira, konrala niai>isler1i iz samospeva, clru^io leto še iz opc^'iio filasi)0 — SprejeUí ludi lia šliidij v Ameriki, a t ja ne mow. - Vzrok so \ itSoki sU'oski Bojana Špege! Prcii Icli, kakšnih pet jc žc minilo, smo po icm, ko jc uspešno opravila izpile za šiudij solo petja v (iradcu. pripravili daljni pogovor? njo. SimpaiiCna, oicm prijctnil mladenka i/ Velenja, ki so jo mnogi poznali ludi koi odlično funky-ja/z pevko pri skupini Funk you» kjer pa ni iwtala dolgo, jc žc îakiai vedela. kam jo nesejo sanje, //iiela si jc poslali čim boljša operna pevka. Je i^c lako, da ni lahko, če ii sojcniec v zibel poloî^ijo gene umetnika Sploh, ker je pol med 'A'czdc, včasih žc pol do vsakdanjega kruha, vse težja. Pa tudi konkurenca je iz letovlelo bolj neusmiljena. Denarja za kulturo vse bolj zmanjkuje, iradicijc, ki bi znala že na^ otroke vzgajali v duhu kulturnih vrednol, pa Slovenija nima. "V Avstriji Je drugače. Sedaj v Gnidcu 2ivim že šest let, zato vedno l>olJ vidim razliko. Tam /e otroke vodij(» v operu na klasične kfjnc^le. Tri nas je to ninoi>im še vedno tuje,^* pravi (»ordana Hleh. '(bdi zalo. ker sc jc morala v tem poletju, ko jc po dolgem Času v domaćem mestu pripravila ludi samostojni koncert v okviru poletnih prireditev Kulturnega centra Ivana Napolnika in z njim navdušila vse prisotne, sooCili z velikim problemom. Izvedela je namrcC. da ji štipendija, njen skoraj edini vir prcživcija, ne pripada vcc. Pi^ed njo pa je .5e V prKljetJii Naš čas sme» se /e (hUoČíIK da homo Gordani leto dni štipendijo v višini, kot jo je imela di»slej. nakazovali mi! liili pa l)i veseli« će hi se temu pridružil Se kakšen uspeSen p^Kljet-nik iz Veler^ja. morda klub ali politik. Med njimi je doslej Gordani pri študiju že pomagat Ik^Jan Kontić' leto dni ji je nak'iil po 20 tisoč Srr mesečno. MC) Velenje pa ji je konCali. Kako se jc lo zgodilo? "Po koneani velenjski gimnaziji in srednji glasbeni šoli Frana Kom* na Koželjskeya sem se lorcj vpisala na Universilaet fuer musik und Darstellende Kunsi v Cîrad-cu. Lela 2000 sem v roku u-spešno diplomirala iz solo petja in šiudij takoj nadaljevala. Lcios jeseni me ćaka /agcwor magisterija iz samospeva in ccr-kvenc glasbe, ki traja iri Icia. Lani sem sc odločila Šc za vzporeden šiudij magisterija i/ operne glasbe, ki prav tako traja tri lela, računam pa, da ga bom končala v dveh. Do sedaj sem prejemala štipendijo za nadarjene študente, ker pa bom oktobra magistrirala, mi štipendija za izpopolnjevanje na smeri operna glasba ne pripada več. Študija pa ne bi želela prekiniti. Mislim, da jc znanje, ki ga lahko pridobim v tem letu, odločilnega pomena pri moji nadaljnji glasbeni poli, vendar la šiudij zahteva celega človeka. Zato si težko poišče m honorarno delo med njim, da bi tako zmogla visoke sirt^ke bivanja v Cîradcu, ki so približno dvakrat vi.šji kot pri nas. Poleg tega tam ne poznajo Študentskih domov in bonovza hrano. Ponavadi imamo v naši operni šoli dva meseca pred premiéro vsak dan, od ponedeljka do petka, vaje dopoldne od 11). do 13. ure, popt^ldne pa od 18. do 21. ure. Predstava zahieva veliko dela in koncentracije. In ludi v Avstriji je Luje-mu šiudeniu icžko dobili honorarnem delo, saj jc to z zakonom prepovedano," opisuje svoj nezavidljiv položaj <}ordana. Toi med zvezde ni ialika*^ Potem sva se vrnili k poleinc-mu koncertu v atriju Velenjskega gradu. *X*cprav jc deževalo, je bil obČuiek dober. Prišli so Gordana Hteb zasebno.., ljudje, kijih zanima moje pelje, puplikajebilačudovita. Pripravila sem večer samospevov, večina je bila iz mojega diplomskega koncertaza magisterij, ki ga bom imela oktobra, Sicer pa program vedno prilagajam kraju, kjer nastopam. Cc nastopam v Avstriji, lialiji ali na Hrvačem, kjer sem doslej nastopala, prilagodim program ludi državi in uradnemu jeziku." s^tudij jc lep, pravi. V njem zelo uživa. Ocpravjc odlična pevka, si ne želi poslati kakšna pop pevka zaradi sile razmer, vidi sc le v lïperi. A bolj kot se bliža ki^ncu Študijiu bolj občuli. Zlata poroka Marije in Franca Hudomal učencev v Šaleški dolini in nenazadnje ludi okolja. Spoznala in poročila sla sc v Blagovici, kmalu po poroki sta sc preselila v Šaleško dolino ter si ustvarila svoje toplo domače gnezdeče v Ravnah pri Šoštanju, Na jesen življenja upokojena in spoštovana učitelja osnovne šole Biba Roccka Šoštanj razveseljuje pet vnukov, vrt, .skupno jima je ludi pisanje. Svoja literarna sntîvanja sta objavila v treh knjigah. Oče Franc je tudi navdušen čebelar, lovec, pisec pesmi in prispevkov za /bornik ljudskih pLsccv upokojencev Slovenije. Pri tem sodeluje s proznimi deli Še mama Marija, ki poleg tega s skrbno roko neguje tudi rožice. Skromna, kot sla, si na nadaljnji skupni življenjski poti želita predvsem zdravja. Poleg sorodnikov, prijateljev, znancev in sosedov jima je ob prazmwanju zlale poroke čestital ludi .^oštanjski župan Milan Kopušar. ■ tp Zlatoporocenca Marija in Franc Hudomaf v družbi svojih najdražjih Zlata poroka je dragiKcn dogodek, dan vreden posebnega spomina ne samo za zakonski par, ki si po 50 letih skupnega Življenja pon(jvno obljubi zve-sti^bo in spoštovanje, ampak ludi za vse druge, ki so na tafó^n ali drugačen način povezani 2 zia-toporočencema. Prav takšen d(v godck sta pred nedavnim doživela Marija in Franc Hudomal iz Raven pri Šoštanju. Na praznovanje /late poroke ju bodo med drugim spt)minja-la darila in šlevQne fotografije v družbi s sorodniki, prijatelji in sosedi, ki so se skupaj z njima veselili dogodka v gií5tišču pri Kotniku v Ravnah. Vesela sta njihove pozornosti. Averjamemo, da jima je bolj ljubo listo, kar sla doživela na skupni življenjski poti. Vsakega je bilo nekaj: lepega in slabega. Ceri sta kot učiielja premagovala z medsebojnim razumevanjem, spoštovanjem, slrpn(«ljo, odpuščanjem in še kakšno vrlino, ki je danes mnogi mladi zakonski pari niti ne poznajo več. Z drobnimi pozornostmi, poštenostjo in modrostjo sta bogatila svoje živ- ljenje, življenje njunih treh otrok (sina Francija 1er hčera Julije in Marženkc), gcnoracijc svojih Pet let brezskrbnosti kakoležkoje uspeti v svetu klasične glasbe. "V okviru študija imamosvoj tcaier,v njem letno pripravimo Štiri do pet oper» obisk na predstavah je vedno dober. Delamo 7 odličnimi režiserji, naučila sem se res veliko.'* Sedaj prihaja čas, ko si bo morala Gordana poiskali tudi agenta, saj brez njih v opernih hišjih pogodb s pevci skorajda ne sklepajo več. A ludi lo stane. Le ena avdicija ponavadi najmanj 70 cvrov, pa ni Še nobene garancije, da te bo agent sprejel in ti ludi našel delo. Toliko stane tudi ura izpopolnjevanja pri kakšnem odličnem prof&ioiju, kiji lahko da še ncwa znanja. Ob tem mi žalostna pove: Leta 199fi sem dobila drugo nagrado na tekmovanju mladih pevcev v Ljubljani. Leta sem debitirala v ljubljaaski operi, v predstavi Janko in Mcibi. Lola 2001 sem bila nagrajenka na mednarodnem tekmovanju *'Mojslri - pevci" v Gradcu. Letos pa sem u^Híšno opravila sprejemne izpi-tc za poglobljeno specializacijo ja opere na trenutno naj- ... in na opernem odru. boljši operni akademiji v Z-DA, na Florida Stale University. Ćeprav bi mi pol šolnine poravnala Šola, je druga pokwica tako visokzncsek.da sem takoj vedela, da si tega Študija ne bom mogla privtiščili. /al. 'Ircnuino je opera v ZDA namreč v velikem vzponu in zagotovo bi mi ta šola dida največ/' pripoveduje. danes ni već radosti, da te kot pevca vsi dohro ocenjujejo. Ibdi v našem svetu je tako, da velikoknit najl><»\j poma^. če pir/naš pnive ljudi. Vem. da Iwm morala poleg znanja in talenta imeti veliko steče, da mi ho uspelo uresničiti svoje sanje! Žalo.sti me samo to. da v Slo« veniji ljudje še vedno slabo líKiju. kaj je kviilitelna ^Uisha in kdo je kvaliteten pevec.*' zaključi Gordana, ki je počitniško delo takrat, ko sva se pogovarjali, opravljala na velenjski glasbeni Šoli kot administrativna delavka. Vesela je, da so ji to omogočili in ob tent ne pozabi dodali, da so ji doslej že veliko pomagali. D\SI£nGARANQ£ TRIŒIA immMíJíA " 080 13 5S| brezdcrfanti5glgor«flje.sí I www.gDrenle9rrup.c01n gorenje VI PIŠETE Odprtje reste inlnu» "/ivkoviia" v zadnji številki Našega časa je bilo na račun ccstnc problc-malikc v naselju Ciorica porabljenega precej črnila. Še posebno jc bil cmocionalno obarvan članek gospoda Koruna, ('cprav pisec članka izrecno prepoveduje, da bi se v zadevo vmešavali lisli občani, ki nc /^ivimov neposredni bližini sporne ccsle» si bom vseeno drznil nekaj malega pripomnili. ^.ivim namreč nekoliko siran od tc ceste, toda v času , ko je bila la bližnjica zaprta» sem moral, Čc sem hold prid na regionalno ccslo proli Celju, prevozili velik ovinek skozi meslo in šlirl semaforje. Butalsko, hi rekel nekdo» ki ne pozna velenjskih razmer. Ibrej je zadeva ludi zame pomembna. Kaj bi pa na lo rekli npr. prebivalci Šaleške cesle, ki prenašajo ves la hrup in vdihuje-jo izpušno svinjarijo? Nekaj ludi po nepotrebnem! Pa saj njih verjetno nihče lega nc vpraša. Upal bi se slaviti, da je bil pred nekaj leii gospod Korun eden glavnih pobudnikov za zaprtje le cesle, zato ga sedaj razumem, da je hudo ogorčen zaradi ponovnega odprtja cesle za avtomobilski promet, pa Čeludi je lo opredeljeno kol poizkusno zu dobo dveh mesecev. Toda moj namen m polemizirali z gospodom Komnom, ker se bori za Čimbolj čisto in mirno okolje svojega doma, in se z njim v marsičem strinjam, čeprav se zdijo njegwi pogledi nekoliko egoistični, preveč čustveni in revolucionarni. Promelna ureditev naselja Gorica je namreč lako pomembna in zahtevna zadeva, da odločanje o njej ni moi^no kar tako zaradi lepšega prepustili lokalnim prebivalcem in tudi ne članom svela KS (iorica, To privede le do prepirov med krajani v smislu: prej so oni nas. sedaj bomo pa mi njih. Raja se krega, glavni krivci za kaolične prometne razmere pa mirno spijo naprej. Prav bi bilo, da bi najprimernejšo rešitev poiskaJi strokovnjaki, politiki pa bi jo realizirali. Toda li odločilni politiki najbrž niso le Člani sveta KS Cioriea, saj so njihove možnosti odločanja hudo omejene, še posebno glede finančnih sredstev, Seveda so vzroki za le razmere .stari vsaj toliko, kot je staro naselje Cioriea, katerega gradnja je bila očiino precej volun-lerska, zalo je celoino naselje neka čudna mešanica individualnih hiš in blokov. Očiino sla zatajili tako STROKA kot POLITIKA. Sicer pa smo pa v VUenju imeli vsaj na področju urbanizma vedno težave s lako imenovano STROKO. Ko se spomnim Časov gradnje naselja Lipa, sem tudi sam ogorčen, podobno kol je gospod Korun zaradi ceste. Po načelu v/eml ali pusti so nam vsiliJi najslabši možen projekt hiš, ki bi bil vsekakor bolj primerenza mediteransko podnebje. Seveda so ga spacali v takratnem Projektivnem biroju, podprli pa Jia Zavodu za urbanizem. Sedaj imamo lastniki leh hiŠzaradi nepokritih leras same probleme in nepotrebne stroške. Največja ironija pa je v tem, da je bil la isti projektant pred leii za lakšne zmiizke nagrajen, čc se ne molim, za življenjsko delo s podrt>čja arhitekture. Tako je lo s STROKO in ni nič čudnega, da snovalci mesta niso predvideli primernih prometnih povezav. Vsaka malo večja vas že ima obvoznico, a Velenje je nima in lako tudi dokaj veliko naselje Gorica še vedno nima regularnega samostojnega priključka na regionalno cesto. Seveda se moramo zavedati, daje popravljanje slarih grehov težavno in drago opravilo, toda enkrat je treba začeti, teiv za poliiike. namesto predvolilnega: na, na, na. Ciospod župan je menda izjavil, da nili vedeževalci ne vedo napovedali usode le sporne cestne povezave. Delno bi se kar strinjal z njim, saj kolikor je meni poznan vedežcval-ski način dela, menda njihove napovedi temeljijo na osnovi subjektivnega poznavanja obravnavane problematike zgolj na ugibanju. Toda, če bi vcdcževalcem povedali» da odgovorni iz Mestne občine Velenje v vseh letih, odkar so sporno cestno povezavo zaprli za promel, niso nili z mezin- MNENJA IN ODMEVI cem mignili za rešitev žgočega problema, bi bila njihova napoved verjetno bolj enasiavna. ■ franc Planine Odprlih je mno^o SVdúMsC Takšen je bil naslov Komunalnega podjetja Velenje v rubriki »Objave« na strani Šesi 21. 8- V uvodu se opravičujem bralcem Nagega časa za nerazumljivo zapisani stavek glede hidro-lornega sistema. V ilsiem delu je bilo mišljeno za naselja, kjer je možno zagoloviti vodo brez lakšne rešiive. Vedeti moramo, da se v blokih to uporablja. V omenjenem prispevku Komunalno podjelje iz meni nerazumljivih vzrokih ponovno zavaja bralce in sicer:» obnova magistralnega voda « Vsi, ki se vozimo proti Šoštanju, vemo, da je lo nova gradnja. » vod(5vod Vinska Gora « Tu je Še več zavajanja, saj piše, da bo nemotena oskrba prebivalcev Lopainika, kar seveda ni res. Na Lopatniku ne bo zagokwijena nemotena o.skjba vode osmim odjemnikom vode, eno gospodinjstvo pa KP ne želi priključiti zaradi nestrokovne rešitve v projektu. Teh osem odjcmnikov bo odvisnih od električne energije. V osrednjem dnevniku televizije Ljubljana dne 22- K, ob 19:25, koje bila objavljena gradnja vodovoda v Vinski Gori in problemi, je gaspod Navršnik zatrdil, da ni vzrok nei/gradnje vodo-hrama pel v finančnih sredsivih, ampak tehnične narave glede higiene same vode. Ni mi jasno, od kdaj so ekonomisti tako strokovno podkovani, da lahko preko sredstev javnega obveščanja zavajajo ljudi. Vzrok nesporazuma med Komunalnim podjetjem in Krajevno skupnostjo je ravno v tem, ker je direktor kemik, za izgradnjo je odgovoren finančnik, strokovni kader pa ne sme odločali, čeprav ima veliko izkušenj pri gradnji vtxlcv voda. Upam si trdili, da lakšne izjave ne bi dal g. Ramšak ali g. Rošer, ki sla po mojem mnenju kvahficirana strokovnjaka na tem področju. Slrokovni kader ve, da je možno poralxî vode regulirali v okviru porabe. V Našem času se ponovno zavaja javnast, da upajo, da ne bo večjih težav s služnostnimi pogodbami, ki so potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja, sicer se bo zadeva zavlekla. V tem zadnjem stavku je zopet pasi za krajane Vinske (iore. Ker će česa ne želiš, prvo zapišeš in die in v nadaljevanju trdiš, da nočejo. Resnica je pa pcwsem drugačna, Komunalno podjelje želi imeli podpisane služnostne pogodl>e v širini Štirih metrov. Za to površino plačuje obveznosti krajan. V času gradnje, kol se izvaja v Lipju in Lopatniku, pa lahko vsak ugotovi, da .se uničuje tudi do deset metrov širine in se nikogar nič ne vpraša. Temu se reče v gradbeništvu ne slrokovni pristop k investiciji. Danes je že možno Irditi, da projektant ni pripravil projekta v celo-li strokovno kar sem vedno trdil in sicer: Vodohram ena v Lipju je po projektu višji za trideset centimetrov in je estetsko moteč- Vodoiiram dva je previsoki saj za en meter in izstopa v okolju- Za vodohram tri smo se dogovorili, da se zamakne za dober meter nazaj v hrib in v kolikor to ne bi izvedli bi še bolj izstopal v okolju- Ne potrebno je vgrajenega več koi 2.i)iKJm3 tampona .sumljivega izvora- S tem se tudi povečuje investicija, saj je izvajalcu priznan odvoz izkopanega materiala, plačilo deponije in ureditev deponije po predračunu in pogodbi. Trdilve, da invesli-cija nc bo presegla pogodbe, so zavajajoče. Osebno menim, da ne bo realizirano vse kot je bilo sklenjeno s pogodbo- Bralci Našega časa so upravičeni do podatkov, kaj in na kak način se uporablja njihov denar. Zato sem bil že na začetku projekta moteč elemeni za komunalno podjetje in ne občino, da meje potrebno i/ločiti iz komisije za oddajo del in je direktor v to komisijo imenoval g, (5abra iz Lipja, ki se nc razume v gradbeništvo, saj lo ni njegovo področje. Sedaj si že upam trdili, da invcsiicija vodovoda Vinska Gora ne poteka v skladu z zakonom in javnim razpisom, saj po dokumentaciji, ki .sem si jo pridobil. Te seveda nisem dobil od komunalnega podjetja, ker tam nimajo zaposlenega kadra, da bi vedel, da sem kol občinski funkcionar upravičen do doku meni acije, ki sem jo pisno zahteval. Komunala Velenje je pač država v državi. Kljub vsemu pa sem optimist in upam, da bo župan ne glede na čudne izjave direktorja sklical sestanek in povedal direktorju, da je potrebno upoštevati strokovne argumente ne glede na mojo kvalifikacijo in se .strpno pogovarjali s krajani in vodstvom KS. Le s skupnimi močmi bomo projekt izvedli poceni, strokovno in zadovoljivo. Pred lem bn potrebno {**eb-ne interese podredili skupnim. Vesej sem, da smo se uspeli dogovori z VO<^-om, da prvo položijo grobi asfalt in po končanih gradbenih delih na vodohramih in ureditvi okolice položijo fini asfalt. Upam, da ne bo direktor zahteval, da se lo izvede takoj in se uniči asfalt, ker sem jaz lako predlagal. ■ Franc Sever IVlesliia občina Velenje ne krije vseh stroškov v članku Brezplačni prevazi V(xle v Vinsko Goro v 33. Številki tednika NaSčas(čcirtck. 28. avgusta) je novinarka Bojana Špegel zapisla nekaj trditev, ki niso resnične. V stavku ... Najhuje je na področju KS Vinska Gora, kjer pa po novem občanom za prevoze vode ni več treba plačevali. Strti^ke prevoza (voda ni všteta, ker je brezplačna) namreč po novem krije MO Velenje ..., ki opredeljuje način plačevanja prevozov pitne vode v KS Vinska Cîora. ne drži del, ki pravi, da stroške v celoti krije MO Velenje. To ne drži. Za KS Vinska (jora velja enak režim, kot za ostale dele MO Velenje. Torej, polovico prevoza plača narcKnik, polovico pa prispeva mCvSini proračun. Jz tega so izvzeti le lisli krajani, ki so že vplačali več kot 75 % laslnih sredstev za izgradnjo vodovoda na račun KS Vinska Ci or a. Tem krajanom, tisto polovico. ki jo plača naročnik prevoza, krije KS Vinska (tora. ■ Predsednik PGD Vinska Gora, Andrej Rupreht Zgodilo se je # • # Zgodilo seje ... od 5. - v Šolskem lelu 1957/58 je osnovnošolsko izobraževimjev -lugoslaviji prešlo na t)semletno .šolanje. V ŠoSlanju je bila v lem lelu ena osemletka, v Velenju.kjcrje bilo že 1000 šoloobveznih oirok, pa dve. V novi velenjski osnovni àoli je bil pouk na nižji in višji stopnji, na stari, ki je imela svoje prasio-re v nekdanji grajski konju.^nici in nemški i5olÍ, in ki je doilej služila za nižjo gimnazijo, pa so bili le štirje razredi asniîvne j^ole. Na tej Šoli sla bili tudi vajeniška in kmctijsko-gospo-darska šola Poleg nove iole, ki se Še danes imenuje po narodnem heroju Mihu Pintarju -Ibledu, so začeli septembra leta 1957 kopati tudi lemelje za upravno poslopje s kabineti za učilelje in učila ter temelje za novo lelovadnico; • 7, septembra leta 1848 so na Dunaju sprejeli zakon o do 11. septembra z e m l j i .š k i odvezi, ki je odpravi I IlaČanstvo tudi na naših tleh. Pri njegovem sprejetju je pomembno vlogo odigral naš rojak dr. Josip Krajne. Pravnik evropskega slovesa, doma iz Skal, je bil namreč v tisiem prevratnem lelu državni poslanec v avstrijskem parlamentu; - Turistično društvo Velenje je v dneh od 7. d» 13. septembra leta 1959 pripravilo olepševalni leden v Velenju, ki je bil nekakšna priprava na svečano otvoritev novega mestnega središča Velenja, 20. sep-UmbrA 1959; - predsednik socialistične republike Romunije in gene- ralni sekretar romunske komunistične partije Nicolae Ceau--seseu je 9. septembra 1976 obiskal Velenje; - od 7. do 9. septembra letii 1985 je bilo v Šoštanju evropsko prvenstvo v eastingu -Športno ribolovnem tekmovanju v disciplinah na suhem: - 10. septembra leta 1920 je potekalvpis na ljubljansko univerzo, na katero-seje v prvem lelu njenega obstoja vpisalo 741 slušateljev: 257 na tehniško fakulteto, 234 na pravno, na filozofsko, 9lJ na teološko in (^3 na medicinsko fakulteto. Kol poverjenik za uk in bogočaslje pri Narodni vladi SI [S v Ljubljani je imel velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolslva po prevraiu in pri uslanovitvi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919ludi velenjski rojak dr. Karel Ver- siovšek, ki ga zato po pravici označujejo za »političnega očeta« ljubljanske univerze; - 10» septembra leta 1997 je minister za šolstvo in Šporl dr. Slavko Gaber na GraŠki gori predal namenu sodobno športno igrišče, minister za notranje zadeve Mirko Bandcij pa je istega dne slavnostno odprl nove prostore državne uprave na Rudarski ccsti v Velenju, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Nandeia Korpnika; - leta 1999 so 10. septembra v nemškem Augsburgu v evropski akciji Entente Qorale Velenju podelili zlato medaljo za najlepSe urejeno evropsko mesto: - II. septembra leta 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo tudi njeno dokončno zap rije; - 12. septembra leta 1972 je Velenje obiskal takratni pred-.sednik slovenskega izvršnega .sveta Slane Kavčič. Pripravlja: Damijan Kljajič Kdaj - kje - kaj Čclrlek. 4. scpicmhra ^Q0-11Q0int7n0.lQnD Igr^e oš Gorica Veienje Odprlo prvenstvo v tiegljanju s kroglo na vrvici za krajanke in krajane K S Gorica IVick. 5. scylenibra Qd Veienje 20. AMTK Rally Veleitje Program; 15 30: svečano otiprtje m začetek rallyja na Titovem trtju v Velen|u 18.QQ: hitrostna preizkulnja >»super special" pri restavraciji Jezero Velen ie Informacije: v^ww.amtklub-velenje.sr JXPQ Pred Intersparom Finalno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca >»Martin Krpan - nalmočnejsi Slovenec« 18.00 Galerija Vegrad Oúprlje razstave, Salih Siščić: Olia 19 00 Galerija KC IN Velenje Odprtje razstave VI. mednarodne likovne kolonije Križanke Sobola. 6. septembra 11 QQ GraSkaGora Tradicionalno srečanje borcev in planincev na Graški Gori 15JO Špor&ioigriiče in prostor pri OŠ Plesivec Praznovanje ob krajevnem prazniku KS Plesivec 16.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. $NL NK Rudar Velenje-NK Livar Qd 8. ure naprej Velenje in okolica 20. AMTK Aally Velenje Program: Dopoldne bodo potekale hitrostr^a preizkušnje v Zavodnjah in Lokovici, popoktne pa v Vínskř Gori in Šmartnem ob Paki. Cilj je predviden ob 18.30 uri na Titovem trgu. Sledila bo zaključna prireditev in razglasitev rezultatov l\edelja. 7. sepleiiibra Odhod: fzpred OŠ Cirkovce Pohod po o&ronkih Cirkovc iûû Odhod: izpred OŠ Gorica Velenje Tradicionalni pohod po mejah K$ Gorica Sreda. 10. sejplembra 17 00 Avla Mestne občine Velenje 0(}pnje Informativne razstave Mladinskega centra Velenje »Mladostnik - včeraj in danes« Čelriek. 11. seplembra 17 00 Ljudska univerza Velenje Informativni dan Ljudske univerze Velenje 1S.W Vfitenjskigrad Klepet poli arkadami, klepetamo z Antonom Seherjem 2a dodatne informacije o prireditvah in doQodtóh lahko pokliftele TurisUcno-infor-maciiski in promocijski center Mestne občine Velenje (03-897-64-66). Zaradi obnove Rdeče dvorane izvaja TIC Vefenje osnovno infomacijsko dejavnost v rdečem kkisku na parkirišču pred Rdečo dvorano vsakdan med 9. in 13. ler 15. in 18. uro. Scer pa ima TIC začasne prostore v domu obrambe na Kopališki ulici 3 v Velenju. Izposoja koles: 100 SIT za un:^ najema. AKTUALNO 13 UiStíiskí&m^^m Minerali - pomemben člen v verigi zdravia af,' J^, Own »d do 20*4« s^^^l^r Ce ste SI v preteklih dneh kaj želeli, le vetdogod- ^^ ^^ vas spravili v dobro voljo. Po svoje sle si želeli tuđi ^ ^^ ^ konec polena, to se vamleîos m vtisnilo v nail^ši spomin. Vprašajte iff se. zakaj sle zadnje čase tako nezadovol mi z vsem. kar se vam doga-la. Napeti ste predvsem zato. ker svojiti Čustev ne znate postaviti na svoje mesto In ker se vam velikokrat dozdeva, da sploh ne veste, pri čem ste Poleg tega bi bilo zelo dobro. Ce bi si kdai priznali, da ste za kakino stvar v 2ivl|e-nju krivi tudi vi In ne le drugii Bik od 21«4. do 21.5. ■ ^ Poletje bo izgubljalo svojo moč. vi pa se boste počutili vse bolj ^^^ izgubljeno. Sploh ne boste več vedeli, kaj si Jelite m kai naj storite ^^^T da bi se počutili bolje. Življenje se vam bo Se naprej zdelo precej prazno, če ne boste tudi sami ukrepali Na to. da bodo drugi posto-rili vse namesto vas, ne morete računati. Včasih je res najtežje premakniti miselnost, le te!|e pa |e spremenib irsialiene navade Po[dite korak za korakom. pa bol Predvsem pa ne preživljajte prostih dni v samoti Dvojikci od 22.5 do 21.6« Poslovno Si boste teden bolj slabo zapomnili, pravzaprav bi ga najraje Izbrisali. Po tem. ko vas je 2e nekai časa močno strah, kako bo vprihodnie, sevam bodo naenkrat vremena zjasnila Kaže, da se bo vse steklo tako kot si telite. Tega pa žal ne boste mogli tfťiti za ljubezensko in naklon čus^eno ^vlienje. t^ajprej boste le sumili in se tolažili da vidite m slišite preveč potem pa boste ugotovili, da tokrat niste delali panike za prazen mč. Preden boste začeli ukrepali, krepko premislite Zvezde vam še kakšen teden ne bodo na|bol| naklonjene. Rak od 22.6. do 22.7. Pravsentimentalni boste v naslednjih dn^ Velikokrat se vam bodo orosile OĆI, ko boste videli kaj lepega aíi le obudili kakSen topel spomin. Kar utapljali se boste v njih VaSe razpoloženje bo zato moCno nihalo, od občutij sreče se boste hitro spetznašli med tóčutki žalosti. Cez vikend si boste stcer vzeli nekaj več časa le zase. sicer pa boste v teh dneh precej obkroženi z ljudmi, ki vam bodo tc^rat godih Zdravie bo solidno, finančno stanje pa bol) klavnic. A le še nekai dni. Lov od 23.7. do 22.8. ^^^^^ Kar nekaj presenečenj vam bo življenje v naslednjih dneh prines- ®lo na pot. Večina jih bo prav priletnih, kar vam bo dalo nov elan m Se več volje do dela Neverjetno učinkoviti boste dnevi pa se vam bodo zdeli zelo kratki, kar bo kar držalo. Tudi krajši dnevi m ^mmm^^ daljSe noči vas bodo začeli motiti. Noči bodo mime, ^ali boste kot ubiti Vendar se boste zbajali zelo spočiti. Kriv bo ludi amor, saj se čez ljubezensko življenje resne boste mogli pritoževati Sploh ob koncu lega tedna boste lenarili, kolikor se dal Dovko od 23.8. do 22.9. ^^^^ Manjkalo vam bo predvsem vzirainosti. Ko boste že na iepi poti, da ?vam us^e, boste zapadli v maloduSje [zgubili boste voljo ne le do dela. ampak se vam kakšne dan ne bo daio prav nič. še najraje bostevsamon. ne da bivam kdorkoli poskušal kaj povedati ali dopo-^^^J vedati. Počutje ne bo čisto nedolžno, zato pazite, da ne bo kriza iz dneva v dan večja. !al bo počutju podrejeno vse ostalo, zato bo leden precej naporen Zagrenil vam ga bo tudi partner, ki bo našpičen in tečen. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Dogajalo se vam bo. da se kakšen dan ne boste počutili dobro Odločili se boste, da se spremenite in da naredite več zase. Kakšen dan ali dva boste še vztrajati pri svoji odločitvi, potem pa se boste vmill v stare tirnice, in spel vas bo pekla slaba vesi, še najbolj zato, ker se boste krepko zavedali, da vam bo življenje spolzelo skozi ^ i i ^ •i prste, ČB boste svoje početje nadaljevali Poskušajte se sprostiti In partnerju nikar ne pokažite, da vam njegovo pasivno obnašanje do vas seže do yca Trenutno ima preveč delt) s seho|. da bi sploh op;ï7ll. k;iko občutite vi< Škorpijon od 23.10. do 22.11. 'N Da prilika dela tatu, je sicer že zelo star pregovor, ki mu niste ved-r^ no povsem verjeli Sedaj ga boste, ne da bi se tega zavedali. izkoristili tudi sami. Ob lem vam bo krepko žal saj se bo izkaza-^ryG 'o neprava m da si lahko z narejeno potezo nare- dite več škode kot koristi Poskušajte popraviti, kar se popraviti da. najbolje pa bo če se naredite močno nevednega. Kar pase ljubezni tiče. boste lahko zelo zadovoljni Vsi okoli vam bodo zavidali vašo srečo, lokrat brez kančka nevoŠČIjivosti Stroloc od 23.11. do 21.12. v Vsak človek se kdaj kaj zlaže, morda le zamolči kakšno dej5^o Vi P^ ^^^ ^^^^ občutia v jezi zlili v iskren govor, ki bo imel še n^jte denske posledice Na jprej se boste počutil i slab o. čez neka i ^^ časa pa boste opazili, da morda vse skupaj m bilo tako napačno, vse, kar vas tako moti pri partnerju, nikoli ne bo odpravljeno, zagotovo pa se bo trudil, da se vsaj malo spremeni. Oenar|a bo manj. kot pnčakuiete. zato previdno zapravljajte, da si ne boste že kmalu prisiljeni sposojati Koiorog od 22.12. do 20.1. v naslednjih dneh boste speiv središču pozornosti Posvojevam ^^ bo godilo, po dr^jgi strani pa se boste na trenutke v svojih občuijih povsem izgubili Sploh, ker bo partner v str^u, da vas ne izgubi ff včasih prav nemogoč Poskusite se kdaj postaviti v n]egovo vlogo, ^^^^^ pa boste videli, da mu sedal ob vas res m lahko. Predvsem pa mu nikar ne dajaite občutka, da vam je čisto vseeno, če se obnaša do vas. kot da mu le za vse vseeno čeprav se deta trdnega Kot skala v resnici niti malo m takšen. Vodnar od 21.1. do 19.2. Jeseni se ietos nič kaj ne veselite. Predvsem zato, ker ugotavljata, da se le leto prevesilo v zadnjo tretjino, vi pa niste uspeli postoriti še skoraj nič od tistega, kar ste Želeli m imeli v trdnem načrtu. Zato boste v naslednjih dneh kovali načrte, da rešite. Isr se rešiti še da Ob tem vsn bo v vetiko pomoč iskren prijatelj, kt mu res lahko zaupate. In mu tudi boste, le eno malo težavo boste Se imeli -denarja za vse, kar želite uresničiti do konca leta, nikakor ne bo dovolj, zato pazite, kje sr boste izposodili, Še najbolj varno je na banki Ribi od 20.2. do 20.3. lAonstite dobre položaje planetov m zvezd, sai vam bodo še nekaj dni močno naklonjeni Sedaj ni čas za rnencanje m iskanie izgovo-nDv, zagotovo pa je čas za akcijo. Če se tokrat ne boste pravilno odločili, vam bo še lep čas krepko žal. Zavedajte se. da pogumni vedno vse. da mora za njim biti še kai bolj konkretnega, otipljivega Tokrat to imate. Sorodniki vam bodo pripravili kar nekaj velikih presenečenj ki jih vsekakor morate z navdušenjem ^reieti. Sicer bo zamera v hiši. Za tiste, ki že imate otoke, vel-la. da vas bodo v teh dneh zelo potr^ovaii Vzemile si čas zanje. Kadar tx'scda nanese na /Mjcnj-sko pKímcmbnescsiaviji;i hrane, najprej pomislimo n«i Niiaminc. Mineralom praviloma ne pripisujemo pomembne vloge, pa v resnici ni tako. Vsiika celica in wdsiolek pa v krvi, mehkih tkivih in leic.snih tekočinah. Kalcij je pomcmlxín pri krčenju miSic, ztcpljanju krvnih ploščic t)/iroma strjevanju krvi ter prenosu živčnega draHjaja, Pomembno vlogo ima tudi pri pre-snovivmiSicah. Nujno je potreben za normalen razvoj skeleta. Votxlcv bju intenzivne rjLStipoirebuječIcivek rudi do 165 mg kiilcija dnevno. Kivt-na masa svoj vrh nicd 3i) in 35 letom siarc«li, naio pa pi^siopo-ma upada. Struktura kosti se posel> no hitro spreminja pri ?easkah v obdobju menopavze, ko zaradi hormonskih sprememb, pa ludi zaradi vse slabsc telesne aklivnosil, kosti p{5Stancjo porozne. Govorimo o i\sicoporozi. Preprečimo jo lahko z redno telesno aktivnostjo in ustreznim obremenjevanjem kosU 1er u,stre/no prehrano z /adoslnc> bnastjo kalcija. Včasih boptUrebno jemati še preparat kalcija in mi>rda dodatno So kakšno zdravilo. Za <>piimaino pi^rkanje kalcija in nalaganje v kosti je potreben vitamin D. Pri otrocih se pomanjkanje ka^e z rahitisom in up<>časnjcno rastjo, pri odraslili pa sc kosti razmehčajo, Poleg tega laiiko oh pc^ manjkanju zasledimti bolečine v kriřu, krče mišic, nespečnost, pretirano v/dražnost in panju seksualne aktivnosti ter spIoSni ostalK'losii. Ob pomanjkanju se pojavi ra/dra:?lji- vost, splošna oslabelost, motnje v kA*nih celicali, h^lezeaske spremembe ledvic in Črevesja. Naravni izvi.>-ri fosforja so v koruzi, orehih, jajcih, mleku, siru, jogurtu in perutnini. Dnevna potreba znaj^ t).y g. Pomembno vk)go pri ZÁigot a vijanju pravilne funkcije srca, encimov, živcev in mišic ima mai^ne/.ij. Odločilen je pri prenosu živčnih impulzov, vai^en pa tudi v presnovi ogljikovih hidratov in aminokislin. Pomaga prizdmvljenju ateríwklcnv ze in srčmwiinih bolezni. Uporîiben jc tudi pri zdravljenju ledvičnih kamnov, božjasli, slabíxsti in stresa. Najdemo ga vzeleni listnati zelenjavi. žitih, kvasu, bananah, jabolkih, marelicah, ribah, morskih sadežih in medu. Dnevna polre-ba je majhna in znaša le (1,3 g. K:ili| je važen pri preni>su živčnih impulzov ter delu srca in mišic. Pomanjkanje ali presežek v krvi vodila do paralize in motenega delovanja srca. /.natrijem uravnavata raven telesne tekočine in kislost medcctičnega pr<"*stor ter transport hrane v celico. Dnevna potreba kiitija znaša 2 g. Najdemo ga v polnomastnem mleku, bananah, slivah, rozinah in paradižnika Natrij je odgovoren za ravnotežje vode v telesu. Pomemben je pri preno.su živčnih impulzov in transportu hranljivih snovi. Ob neustrezni ravni se javlja zmede-nosi in koma. Odgovoren je ludi za diïbro delovanje jeter, trebušne slinavke in vranice. Skupaj s kalijem konlrolirata p(novren za prenos kisika. Najdemo ga tudi v mioglo-binu, ki učinkovito prenaša kisik v mišico. Ob pomanjkanju se javlja- SOLSKl CENTER VELENJE Trg mladosti 3. 3320 Vfeten/e, Tel. : 03/ 896 06 00. fax: 031896 06 60 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Na Šolskem centju Velenje v^sujemo v šol^m letu 2003/2004 v izc^r^evanje odrastih za pridobitev na^ednjih poklicev: • inženir elektronik - inženir rudarstva in geotehnologije • inženir infomiattke NOVOlll - elektrikář elektronik - dve leti • elektrikář energetik • dve leti - elektrotehnik elektronik (PT( po mod^u 3+2) - dve leti - elektrotehnik energetik (PII po modelu 3+2) - dve leti • elektrotehnik ra&unalniski tennik • do tri leta - dodatni poklic elektrotehnik - računalniški tehnik - eno leto in pol - strojni mehanik - dva lati - mehanik vozil in voznih sredstev - dve leti • monter in upra^alec energetskih naprav - dve le^ - strojni tehnik (Pil po modSu 3+2) - dve loti - rudar - dve leti - njdarski tehnik - dve feti • traovec - dve teti - ekonomski tehnik (Pil po modelu 3+2) - dve leti - gostinsko turistični tehnik (PTl po modelu 3+2) - dve let) • Pokticni tečaj: ekonomski tehnik * eno leto elektrotehnik računalništva-eno leto NOVOllt Kiaturitetnf tečaj odrasli - eno leto Priprava za maturitetni izpit - peti predmet (matematika, anglešána, nemščina, fizika...) Informacije dobite v tajništvu, tel. 03/696 06 00. £-mail: info@s-scv.ce.edus.si Vabimo vas na INFORMATIVNI DAN, ki bo v torek, 9.9. 2003, ob 17.00 uri na Šolskem centru Velenje v predavalnici Vlije strokovne šole (pritličje rumene šolske stavbe). Vpis novincev bo v ponedeljek, 15.9.2003, ob 16.00 v tajništvu šole. Vpis v višji letnik bo v ponedeljek. 8.9.2003, ob 16.00 v tajništvu šole. Na infonrtativni dan vabimo tudi vse. ki mdnega izobraževanja nl$te uspešno zakljufilii. Za vas bomo pripraviti individualni načrt, de si boste pridoNH ustresio verificirano izobrazbo, Na Šolskem centru Velenje smo vključeni v projekt "POKI - Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje . ki ga razvija Andragoški center Slovenije. jo splošna utrujenost in brezvoija, anemija, glavobol, akutna vnetja, gripa, prehladi, omotice» težave pri požiranju in občutek du.^enja. Pomaga pri pomnjenju in veća spo-sobnost koncentracije. Prav tako veča tudi odpornost na vnetja, slre-.se in ostale bolc/ni. Vzrok pomanjkanja železa je lahko v ncastrozni prehrani, pogostih krvavitvah, moteni re.wrlx:ijivčrevcsu ali pa ga prevcć izgubljamo v. znojem in urinom. V telesu imamo približno 4 mgželeza, od tega 2 mgv hemoglobinu, 1 mg je askladLšccnvjciril). preostanek pav kostnem mozgu in vranici. Dnevno potrebujemo 12 mitigramov i'eleza. Najdemo ga v soji, govedini, fižolu, Školjkah, breskvah. Organizem posrka le 20 % železii, ki ga dobi s hrano. Pri nastajanju beljakovin jc pomemben cink. Odgovoren je ludi za pojaw kr^v v mišicah. Nujno je potreben za tvorixi insulina. Vpliva na stabilnost krvnega tlaka, mnogi pa mu pnpisujojo tudi odgovornost za miselno aktivnost in kvaliteto koncentracije. Potreben jc za nastanek DNA. Učinkovito krepi obrambni sistem, posebej dobro pa udnkujc na ccljenjc ran. Sodeluje v presnovi ogljikovih hidralov in I>eljakovin. Pomanjkanje lahko píívzrt)či povećanje prostate. moteno spolno ťunkcijo, izpadanje las 1er izgubo okusa in voha. Dnevno potrebujemo 15 miligramov cinka, dobimo pa ga v mesu. ribah in morskih sadežih. Baker sodeluje pri vezavi železa v hemoglobin. Brez njega jc učinkovitost C-vitainina manjka. Sodeluje v tvorbi RNA in fosfoli-pidov. Nujno jc potreben za normalno gradnjo kosti. Preko dneva ga potrebujemo 2 miligrama. dobimo pa ga z ui^ivjinjem mesa, ostrig, jedrc, suhih sirtjčnic in žil. Vkombinacijizviiaminom Eima s«lHt antioLsidantni učinek. Učinkovito krepi obrambni sistem, potre-t)en pa je tudi za dobro delovanje irel'ïuSne slinavke in dobro ela-.sticnost tkiv, V trenutkih velikih telesnih naponw in psihičnih stresov uCinkoviiu ščiti organiz.em. Dnevno ga potrebujemo le 60 mikrognimtfv. dotňmo pa ga v mesu. mesnih izdelkih in zelenjavi, Knun stideluje v presnovi ogljikovih hidratov, aminokislin in ma^ob. Je px^memben dejavnik pri v/drievanju ravnotežja sladkí>rja v telesu, saj je vključen v sintezo insulina. Uporalx:n je pri zdravljenju previsokega krvnega tlaka in pit;-visoke rawi krvnih maščob. Manuan je odk^Čiltti 7ii normalno usklajevanje med telesom in možgani. Pomanjkanje se kaže v nehotnih mišičnih gibih in slabem mišičnem lonasu. Učinkovit je pri zdriivljenju neplodnosti. imptUence pri molkih, bole/ni prebavil in krčc\'. S*h\ je pomemben za normalno delovanje ščilnicc. Potreben je za tvorbo Ščilničnega hormona tirok-sina. ki je odgovoren za rast in presnovo. Pomanjkanje se ka>e v kretenizmu, gluhonemosli. nenormalnem ra/voju zarodka, suhi in topli koži, nezdravih laseh, anemiji, utrujenosti, nizkem krvnem ilaku in golsavosli. Dnevno ga potrebujemo 150 mikrogram.30 Poročila, Sport vreme 16.50 f^a liniji 17.20 Petrtek. 15/26 17.35 Alfca. kuřl. magazin 18.05 Humanistika IS.'IO Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.40 Šport, vreme, magnet 20.00 Tednik 21.00 Prvilndmgl 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.50 Glasbeni večer 23.55 IHumanistlka 00.25 Osmi dan 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Tednik, ponovitev 02.35 2ele2ne dame, tajski film 04.30 Odprto prvenstvo 2DA v tenisu, řelrtinale (M) SLOVENIJA 2 07.10 Teleleksl 07.30 Videostrani 06.30 Mostovi 09.00 Dobro jutro 11.05 Tvprodaia 1t.35 Videostrani 14.35 Tvprodaia 15.05 llshudia.a/10 15.55 Cetff]nale {MMenis. posnetek 17.30 Mestece Peyton, 55/114 18.00 Iz našita krajev 16.15 Lynx magazin 16.45 Primorsiâ kronika 19.00 Vk)eospotnk:e 19.45 Polena parada 20.00 Cvrovlzijski mladi plesak:i, Amsterdam 2003 21.30 Kdo se boji Virginije Woolf, amer, ib film 23.35 Sopránoví, 9/26 00.30 OnevnikzamejskeTV 00.50 Videospobiice 01.35 Vkleostrani 07.00 DragonBali. ris. serija 07.30 ZenkI ris. serija 07.55 RckjLake 08.45 Ko boS moja. nad. 09.40 [Nezaželena, nan. 10.30 Tvprodaja 11.00 Grda raćka, nad. 1150 MaSćevanje je sladko, nad 12.45 Tretja izmena, nan. 13.40 Tvprodaja 14.10 fíKkíLake 15.00 Maščevanje je sladko, nad. 15.55 Gitfd račka, nad. 16.55 r^ezaželena, nad 17.55 24 ur-vreme 16.00 Ko boš moja. nad. 19.00 24 ur 20.00 Trenja: Zdravslevna reforma 21.30 Prijatelji, nan. 22.00 Parćkanje, nan. 22.45 Alias, nan. 23.40 XXL premiere 23.45 Zahodno krflo. nan. 00.40 24 ur 01.40 Nočna panorama KanaH 27 46 «1 PETEK, 5. septembra SLOVENIJA 1 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Risanka 09.15 Pelrček, 15/26 09.25 An ban pet podgan. 6/9 09.50 Na liniji 10.25 Mladi virtuozi 10.40 Humanistika 11.10 Avtoportret: Tone Partljič 12.05 Nenadoma Susan, 16/22 12.25 Carollnevvelemestu.18/22 13.00 Poročila, Sport, vreme 13.30 O živalih in ljudeh 14.05 Vsakdanjik In praznik 15.00 Prviindnigi 15.20 Osmi dan 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Divja mačka, 6/13 17.15 Iz popolne torbe 17.35 Ketti, 1/6 18.30 Žrebanje deteljice 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magnet 20.00 Ženske ns robu živčnega ztoma. Španski film 21.25 Komo luristicus 22.00 Odmevi, Sport, vreme 22.45 Polnočni klyb OO.OO Kelti, 1/6 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.40 Homo turisteus 02.05 Petrevoiveraševnadlviem zahodu, amer, lilm 03.20 £PvkoSatki(M):Sk)ven'^a • ttalija, posnetek 04.50 Športni iilm SLOVENIJA 2 07.10 Telťáekst 08.30 Mostovi 09.05 Oobft) jutro 11.05 Tvprodaja 11.35 Videostrani 12.55 Tvprodaja 13.25 Omizje 14.55 Operacija grom, dokum. oddaja 15.50 MestecePeyton,56/114 16,20 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, četrtfinale {M}, posn. 17.50 EP v košarki (M), Slovenija • Italija, prenos 20.00 Atletika, zlata liga, prenos iz Bruslja 22.30 Praksa 23.15 Misisipl v plamenih, am. f. 01.15 Sk^venska jazz scena 02.15 Sopránoví, 10/26 03.00 Dnevnlkzam^skeTV 03.20 Vkleospotnice 04.05 Videostrani © 06.35 07.00 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.20 22.50 23.45 23.50 01.25 02.25 .^nr XX I Dragon Bal, rts. serija Zen ki, ris. serija Ricki Lake Ko boS moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Gn^a í3Čka. nad. Maščevanje je sladko, nad. Trenja, ponovitev Tv prodaja Ricki lake MaSčevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur - vreme Ko boS moja, nad. 24 ur Državni sovražnik, amer. f. Pazf, kamera! TeksaSkI mož postave, nan. X)(L premiere Vamp irska javna fiiSa. am. film 24 ur. ponovitev f^ćna panorama kanali Z7 4Ô 62 SOBOTA, 6. septembra SLOVENIJA 1 06.55 KuHura 07.00 Odmevi 07.30 Zsodbe iz Školjke 07.56 Telerime 08.00 Petrtek. 15/26 08.10 PodklobLikom 08.50 Na liniji 09.25 Huckove prigode na Ml$isipi|u. ris. film 10.45 Polnočni klub, pon. 12.00 Tednik 13.00 Poročila, sport, vreme 13.10 Smer vesolje. 5/26 13.36 GImnazijastrtIhsrc,11/26 14.20 Nenadoma Suzan, 20/22 14.45 Caroline v velemestu. 20/22 15.10 Ostani doma. W Koper 15.55 Slovenski utrinki 16.30 Ponričila, Sport, vreme 16.45 čebelica Maja, 1/26 17.10 Na vrtu 17.35 Ozare 17.40 Oomačevfže 18.10 Alpe. Donava, Jadran 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 šport, vreme, magnet 20.00 Fe$tivalViJrt3e^2003 21,30 Vtiika imena matega ekrana 22.25 Poročila. Sport, vreme 22.55 Tinsel Town 6/10 23.30 Nepovabljeni gost amer. f. 01,20 Dnevnik, ponovitev 01.50 Na vrtu 02.15 Nemi hlm, amer, film 03.40 Športnifilm SLOVENUA 2 07.30 Videostrani 08.30 Mostovi 09.00 Tvprodaja 09.30 Frasier. nan. 09.50 Taksno je 2tí3\ življenje, 4/6 10.40 Nenavadne prigode Tv^fiastovib. 16/26 11.05 Jasno in glasno 11.55 Tvprodaja 12.25 Najlepše poletje. Sved. Iilm 14.00 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, poIHnale (Ž), posn. 15.50 EP v koSarki (M): Stovenija . 8iH, prenos 18.00 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, poirinale (M), posn. 20.00 N3gom^ kval. tekma za EP 2004.Sfovenija-lzrael. pre. 22.20 Oliver Twist 3/4 23.55 Koncerti sobotnih noči 00.55 Dnevnik zamej^eTV 01.15 Videospotnice 02.00 Odprto prvenstvo ZDA v tenisu, finale (Ž), prenos 04.00 Videostrani 08.00 NaS mali svet, ris. serija 08.10 Harold in vijolična voSčenka, ris. ser^a 08.35 Cybertop, ris. serija 06.40 DoiaorOto. ris. serija 08.50 Slonček Benjamin ris. ser 09.15 Pujsek Zaitko ris. serija 09.40 Katka in Ort)i, ris. serija 09.50 Bučke. ns. serija 10.15 Hikarian, ris. film 10.20 Levji kralj, ris. iilm 11.15 Mali helikopter, risana ser. 11.30 Glavca, nan. 12.00 Preverjeno 12.55 Pazi, kamera) 13.25 Gorski reševalci, nan. 14.20 Močno zdravilo, nan. 15.15 Resnični svet dok. odd. 15.45 Mladi Indiana Jones, am. f 17.25 24 ur-vreme 17.30 Rokenrol, amer, film 19.00 24 ur 20.00 Lepo je bití milijonar 21.10 Ljubim težave, amer, film 23,20 Pripravljeniza akcijo, am. f. 01.15 24 ur, ponovitev 02.15 Nočna panorama ^^ kmnmU 10.15 Vabimokogiedu i 09.00 Oobro jutro, informahvno • 10.20 Nezveste ljubezni. razvedrilna oddaja ponovitev 42. dela 1 10.00 Vabimo k ogledu 1 09.00 MIS maS, otroška edda|a nadaljevanke j 10.05 Nezveste ljubezni, pon. 43. ! 09.40 Vabimo k ogledu 11.10 Najspotdneva dela nadaljevanke 1 09.45 f^zveste ljubezni, pon. 44. 11.15 Odprta tema: Verouk v Soli i 10.55 Naj spot dneva i 10.35 Naj spet dneva • da ali ne? 1 14.00 Vkleostrani i 12.00 Videostrani 1Z15 Videostrani i 17.55 Vabimo k ogledu i 17.55 Vabimokogiedu 17.55 Vabimokogiedu 1 18.00 MIŠ maš, otroška kont. 1 18.00 Mladi upi, otroška odd., pon. td.OD Mladi upi, otroška oddaja. oddaja, 3. TV mreža ! 18.40 Naj Spot dneva 3. TV mreža i 18.40 Regionalne novice j 16.45 Slovenski razsvefijenski 18.40 Regionalne novice Í 18.45 Naj spot dneva krog, dokum. oddaja 18.45 Najspotdneva i 18.50 Nezveste liubezni. 44. del j 19.30 VideosUani 18.50 Nezveste ljubezni, 43. del i 19.40 Vkleostrani i 19.55 Vabimo k ogledu nadaljevanke 1 19.55 Vabimo k ogledu 1 20.00 1202. vrv magazin 19.40 Videostrani ! 20.00 Lokalni utrip Šaleške doline j 20.30 Lokalni utrip ŠaleSke 19.55 Vabimokogiedu 1 20.30 Po poteh dediščine doline, ponovitev 20.00 Na obisku: pri Anici Dolenjske in Bele Krajine 1 21.00 f^ na plaži, zab. glas. odd. Podlesnik iz Velenja ! 21.20 Regionalne novice ! 22.15 Vabimo k ogledu 21.00. Regionalne novice 1 21.25 Vabimo k ogledu 1 22.20 Mej dom je naše Ime, trio 21.05 Vokalna skupina Kresnice 1 21.30 Slovenski razsvetljenski Moj dom v pesmi In besedi 21.30 Iz produkcije ZITV: krog, dokum. oddaja i 22.40 Skrbimo za zdravje: Glasbena oddaja i 22.15 Iz oddaje Oobro jutro anoreksija in bulimija - 22.45 Vabimokogiedu : 23.05 Vabimo k ogledu zasvojenost s tirano 22,50 Najspotdneva i 23 .10 Naj spet dneva i 23.35 Naj spet dneva 22.55 Vkieostiani i 23.15 VkieosbanI I 23.40 VideosbanI NEDEUA, 7. septembra SLOVENIJA 1 07,40 Teletekšt 06,00 živžav 09.55 Nedeljska maSa. prenos iz župnije Sv. Petra v Ljubljani 11.05 Dnevnik diviih živali, 9/13 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, Šport, vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 14.25 Avtoportret: Štefka Kučan 15,15 Čezplanke 16.30 Poročila. Sport, vreme 16.45 Princ Student amer, film 18.30 Žretsanje lota 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Zrcalo tedna 20.00 24. nad , 12/24 20.45 Intervju, dr. Dragica Wedam Lukič 21.35 Víkendová regata popularnih, reportaža 22.05 Poročila, šport, vreme 22.40 Dnevnik za moje otroke, madl film 00.20 Itshuaia, dokum serija OHO Dnevnik, ponovitev 01.40 Dnevnik divjih živali, 9/13 02.05 To življenje, 17/21 02.45 South part(. nan. 03.05 A)pe, Donava, Jadran 03.35 Vsakdanjik In praznik 05.00 EP v koSarivenlja • Francija, posnetek 17.50 EP v košarki, četrtilnale. prenos 20.00 Kvalif. za EP v nogometu. Stovenija - Prancija, prenos 23.00 Tiho. tiho, Charlotta, amer. čbfilm 01.05 Sopránoví. 13/26 02.05 Dnevnik zamejske tv 02.25 Odva^k) za Totoja. mala Lilie, nemi čb film 03.25 Videospotnice 04.10 Videostrani ■J 07.00 Dragon Ball, jap. risanka 07.25 Cybertop, ris. serija 07.:^ Zenid. ris. serija 07.55 Ricki Lake 08.45 Ko bos moja, nad. 09.40 Nezaželena, nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Grda račka, nad. 11.50 Maščevanje je sladko, nad. 12.45 Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 Ricki Lake 15.00 Maščevanjeje sladko, nad. 15.55 Grda račka, nad. 16.55 Nezaželena, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Ko boš moja, nad 19.00 24 ur 20.00 Nič ni večno. amer. fHm 21.40 Tretja izmena, 1. del 22.35 XXL premiere 22.40 Zahodno krilo, nan 23.35 24 ur, ponovitev 00.35 Nočna panorama kanali 27 4« 52 I 09.00 Dobro jutro, infonnativno • 09.00 Okrogla miza: Posledice razvedrilna oddaja suše, ponovitve j 10.05 Vabimo k ogledu 10.00 Vabimo k ogledu j 10.10 Nezveste ljubezni, pon. 45. 10.05 Nogomet, posn. tekme 2. del nadaljevanke SNL Rudar Velenje; Livar 1 11.00 Naj spot dneva 11.35 Nai spet dneva i 11.05 1201.VTV magazin, reg.- 14.00 Vkleostrani informativni program 17.55 Vabimo k ogledu I 11.25 Športni torek. Športna 18.00 OiroSId program: Obiskv informativna oddaja Muz^u premogovništva 1 11.45 Iz olimpijskih krogov Sk>veni]e v Vrenju i 11.50 Športpigost, ponovitev 18.40 Naj spot dneva i 14.00 Videostrani 18.45 Vabimo k ogledu : 17.55 Vabimo k ogledu 18.50 Nezveste ljubezni. 45. del i 18.00 Čas za nas. mladinska 19.40 Vkleostrani oddaja, 3. TV mreža 19.55 Vabimo k ogledu i 18.40 Naj spot dneva 20.00 1203. VTV magazin i 18.45 Regionalne novice 20.20 Športni torek. Športna : 18.50 Nezveste ljubezni, 46. del informativna oddaja : 19.40 ^deostrani 20.40 Izolimpiiskih krogov i 19.55 Vabimo k ogledu 20.45 športni gost, kont. oddaia i 20.00 Župan z vami, kont oddaja 21.30 Vivaturistica, 3. TVmreža i 21.15 Regu^nalne novice 22.00 Podiranje meja, dok. edd i 21.20 Naj spot dneva 22.30 1203, VTV magazin, pon. j 21.25 Vabimokogiedu 22.50 Športnitorek ponovitev ! 21.30 Odprta tema, kontaktna 23.10 Iz olimpijskih krogov oddaja, 3. TV mreža 23.15 Vabimo k ogledu : 22.30 Iz oddaje Dobro iutro 23.20 Naj spot dneva i 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Vkleesirani i 23.25 \^deostranl 15 Policisti stopili vlomilcem na prste Velcryc • Polîci.sii z velenjske pol Icljikc pijsiajc soprcjSnji loden na pťídlagi zbránili t^hvesiil osumili skupina mladolelnikov za siiulive več kaznivih dejanj vlomov v objekte in vozila na obmo^u Velenja, prav lako pa s<> raziskali serijo vlomov, ki so se Iclos »dogajali« v Šoštanju. Mladokina A. A. in U. V. sumijo, da sta v času med 29, junijem in 2. julijem na parkirišču APS v Velenju vlomila v veO to vornih vozil drui^ APS in Surovina in si iz njih priliisiila av-laradie in opremi> za mobilne telefone v vrednosti 61 .(KK) tolarjev, Že v septembru leta 2(X)I naj bi vlomila v irg^wino Nočni škral in iz nje cxlnesla već različnega blaga v skupni vreOnoii 60.000 tolarjev. Oba pa skupaj z J. T. in E. Č.humijo. da so konec aprila leios preplezali varovalno ograjo družK' Klasje in s parkirišča odpeljali moiomo vozilo citroen, ki so ga kasneje uporabljali za vožnjo. Mladoleini A. S. je osumljen januarskega vloma v klet na Kidričevi 3, od kinder je cxlnescl 21) steklenic vina in lasinika oškodoval za 10-0OÍ) tolarjev. V začetku februarja naj bi vlomil v lokal Speddy in si prilastil za 22.0(X) tolarjev denarja in cigaret, junija pa naj bi »obiskal« vikend [\iiko v vrtičkar.skem naselju Kunta Kinte in iz nje odnesel nekaj oblačil, N. O. in mladoletni A. A. sta lïsumijena januarskega vlomu v liladilnik no Petrolu. od koder sla odnesla za I5iX)0 u^larjev alkoluîlnih in Zaradi prireditve "MOS 2003" bo 6. in 13. septembra 2003 sejem rabljenih ovtomobilov organiziran pri AVTOPORTU na Kidričevi cesti v Celju ("svinjski" sejem) Vljudno vabljeni! infonnacilete!.: 42 82 652. Z p O lavni goipcdflnki lavod za urejanje javnih parkirišč in gospodarjenje z jovnimi objekti Celje TrendNET V RAZPIS Pridružite se nam v prijetnem d^ovnem okolju v kolektivu TrendNET đ,o.o., enem i:med vodilnih podjeli| v Síoveníji na poolj. Na§o ekipo telimo razširtti, zato K sodelovanju vabimo: 1. SĐDEUVCA V aAZVCMU fNFORMACUSKIH REŠITEV Od Vas phć^jemo poznavanie LINUX sistemov. PHR Dela bodo na podmčju vamosb računalniških sistemov In razvoju lastne veje produktov. Možnost sttmufasivnega nagrBiovanja in permanerttrtega izobraževanja. 2. VODJO raODAJNEGA PROGRAMA Od Vas pričakujemo poznavanie računalniških znanj In trga računalniške opreme, Nudimo sodelovanje v ekipi vrhunskih strokovnjakov, strokovno izpopolnjevanle in stimulativno nagrajevanje. Za2el|ena je višja ali visoka strokovna izobrazba ekonomske ail ustrezne tehnične smert. Predrtost bodo imeli kardidab z dinamičnim in pozitivnim pristopom do dela. a. FINANČNEGA KNJIGOVODJA Od Vas pričakujemo vsaj srednjo loio ekonomi smeri, znan|a s P043n}čia rač4jnovodstva in poznavanje ustrezne zakonodaje. Zazeljene so izkušnje pri deiu s programskim pak?tom za poslovno irrformaclisko podporo. Va^ [^sne vfoge sprejemamo v roku 6 dnt po tej objavi na naslov: TrendNETd.o.o., računalniški inženiring. Šlandrrjva cesta 6a. 3320 Velenje, s pripisom: za ra^is hrczaikoholnih pijač, ki sia jili družno 7 mladoicinim E. Č. po tem popila pred Rdečo dvorano, A. I). naj bi v juaiju cxJ osumljenega m I adolcinega A.A.kupil mobilni iclefon. ccpravje vedel, da izvira iz kiiznivcga dejanja. P Š. je osumljen, da je oú olroka A. D. kupil mobilni le-lefon. xa katerega bi ludi maral vedeli, da izvira i? kaznivega dejanja. D. K, in mladoletna A. S. in A. A. so osumljeni, da so ju-lijti leiosv zdravstvenem domu viomili v hladilnik samo&lojne-ga ptxijeinika in si prila-siili za okoli 17,001) lolajjev sladoledov. Poleg tega so policisti Polieij-ske píxsiaje Velenje prišli do ptv daikov, da naj bi ŠoSianjčan M. K,, v zadnjem olxlobju ízvrSil več kazniviii dejnnj vlomov v objekte na območju Šo.^ianja. Tako naj bi maja vlomil v privilore PUP-ove cvetličarne v Pc^dkra-ju in iz blagajne odnesel U).f>0(l tolarjev, iz gostinskega lokala KlanČek v Šoštanju odnesel večjo količino alkoholnih pijač in cigaret, vrednill ilO.íKX) tolarjev. iz bara Terano v Sofiianju pa odnesel za 300.0(XJ tolarjev alkoholnih pijač, cigaret in de-nai^ii. Junija naj bi vlomil v /Jatka bar in odnesel la 25.i)0() to-lajjev alkoliolnih pijač, ejgaret in denarja. Istega mcseca je ?:no-va obiskal« PUP-ovo eve-tlićamo v Pixikruju in iz blagajne .spet odnesel menjalni denar. I0.()0() tolarjev. Znova pa je vlcv mil ludi v bar lerano, kjer je lo-krai odnesel za >'Hamo« 110.(3i)0 tolarjev alkoholnih pijač, cigaret in denaija. Policija se predstavi S(»slitT^ - Policisti l*f)licijskc Vclerije l>ud<) v sredn. 10. scpti-mbra, So«tar\j^anom predstavili fnojc delo m opremo, s Ictterodebij». Čeprav Je predstavitev, ki Iki poleluila med 8. in 14, uro na rokomcinein igrišču, naincnjenii predvsem osnovnošolcem, so nanjo vabljeni ludi vsi tista« ki jih (o podniCjť zanima. Predstavitev bod^i popestrili s prikazom videokascte o delu pt>licije. delili IhhIo zloi^enke in pripravili nagradni kvi7 za osnovnok>lce. Obljubljajo, da bo na predstavitvi prisoien ludi vodnik službenega p.sa, prometni policist -motorist, na o^ed bo »zlo-^asna« bela alfa in vozilo za reševanje prometnih nesrcC. Najbrž pa hf sodeloval ludr kriminalist z Urada kriminalistične policije, ki na Policijski upravi C^ljc pokriva problematiko drog. ■ mkp Hrastovško-cirkovška znamenitost... Ob cesti, ki pelje skozi naselje 1 Irnstovec do Cirkovc. postajo glavna znamenitost od.sluZeni in neregistrirani avtomobili, kijih mladi'>predelujcjo« tako. da se lahko z njimi potem vozijo in divjajo po naselju. lako dolgo kol pač gre. S tem ne ogrožajo samo sebe ampak tudi druge udcleřcnce v prometu. Bi &e naSel kdo. ki bi malo «preveril« to reC? Gorelo v Robanovem kotu Solčava, 29, avgust« - V petek, malo po 13. uri. je strela z^me-tila požar v gozdu nad Rogiwilcenj v Rol)anovem kotu, nad kmetijo Grudnik v.SolCavi. Ogenj je zajel okoli .3ÍH) kvadratnih metrov podrasti in borovcev. Po?ar so omejili in ga.sili gasilci ter alpinisti, pomagali pa sojim tudi domačini. Naslednji d;inse je požar ponovnt^razplamtel.zagorelc so krošnje večjili dreves, zaradi vetra pa se je poj^ar §iril. Gasilci ao morali zvečer iz vamoi^nih rayJogov gaSenje, v katerem je s^xleloval tudi helikopter slovenske vojske, prekiniti, delo so nadaljevali naslednji dan. ť'eznoč pa je njihovodcio dokončal dež in gafenje ni bil(^ več potrebno. Na kraju požara je ostala požarna straža iz Solčave in alpinistična enota ii Luč. Voznico rešili gasilci Črnova. Í0, avgusta - V soboto ob I.T25 se je v križišču regionalnih cest pri Cmim pripetila prometna nesreča, v kateri se jc huje poSkcxJovala íí2-leina voznica osebnega avtomobila, italijanska državljanka R, P Ta jc vozila iz smeri Dobme proti Cmovj, v križišču pa zavijala levo v smeri Arje vasi. V tistem trenutku je iz Arje vasi pripeljala 41-ieina voznica I, L. iz Zabukovice.PriSîo je do trčenja, v katerem je bila mlajša voznica liižjc ranjena. Italijanko pa so morali iz zverižene pločevine redili poklicni gasilci, Z avtom v trakotor Mar(ja Reka. 31. avgusta - V nedeljo ob 9.25 je 27-leina voznica ose l'Onega avtomobila V. S. iz Pre valj med vožnjo po regionalni cesti iz smeri Prctx>lda prtui Mariji Reki na mokrem voziSču izgubila oblast nad vozikam. Zapeljala je ua makcdamsko banki-no ob vozišču, od tam pa na nasprotno stran voziSča. kjer je trčila v traktor. V trčenju sc^ bile tri o.sebe poškodovane. Najhuje otrok, ki so ga iz celjske l^olnišnice prepeljaliv klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Avto brez koles Vťlťiýť, 29. avgusta - Na C^esti talcev je neznanec v noči na petek z osebnega avtomobila citroen AX caban demontiral vsa Štiri kolesa in .streSno anteno. Lastniku K K, iz Rečice lx>^u pod cesto, se je ta zaradi goste poraščenosti pri padcu zataknila v drugo smreko. Zaradi leže podrtega drevesa seje .smreka prelomila na viSini okoli treh metrov in pol. obe debli pa sla za tem padli na tla. Zaradi močnega sunka je požagano smreko dvignilo v zrak. pri tem pa je zadela J. M., ki jc stal nad štorom. Laslnikgozda, kije bil priča dogcnlku, jc pt^nesrcčenca takoj odpeljal v nazarski zdravstveni dom. kjer pa so lahko ugotovili le. da je J. M. po^kixibam pt^dlegel. Odnesel zo dva milijona opreme Žalec, 27. a>^usčine, kulturnega druAiva in trgovino kmeiijske zadruge. Neznanec jc s .seboj txlnc-scl večjo količino cigaret različnih znamk, pijač, prchrambenili izdelkov ter menjalni denar v skupni vrcdrK>stj okoli 1.0fK).(VK) totarjev. Med 13. in 14. uro pa je bila iz ixlklenjenega av to mt>bil a. parkiranega pred p(5§lo na Polzeli, izvršena tatvina moSke torbice z denarjem in dokumenti. Lastnik F. B. je oškodovan za .'Vi.OOO tolarjev. Vlom v brunarico Šmartno oh i^tki. 2K. avgusta - V Slatini je neznanec vlomil v brunariœ. last M. S. Odnesel je plinsko jeklenko, vrtalni stroj in brisače. Lastnic je oškodoval za okoli 3(1.000 tolarjev. Grb in gradbeni moteriol Velerýc. 2. septem bra - Kaj ixi vlomilec .s pozlačenim griwm naselja, ki ga jc odnesel iz prt^torov krajevne skupnosti v Pe.sju, ve najbolje on sam. La^e je razvozlali, kaj bo z žarnicami, ki jili je prav tako odjiesel. Krajevni skupnosti jc povzročil za kakšnili 40.(XH) tolarjev škode. Na Cesti talcevv Velenju pa je neznanec iz Erinega skladišča preko vikenda odpeljal za okoli 3tK).0(X) tolarjev gradbenega materiala. SPORT IN REKREACIJA Bolje »plavali« gostitelji Noijoinciaši Šinniliia so ludi v 7. krofiii zniaf>alL Tokral so v sovscdnjoni (lorl)iiu zdsliiž(nK) proniaiiali goste i/ Celja, ki so se uMslili v pr vi kroj> pokala UKKA Janko Ooričnfk Na zcio težkem igrišiu. pokri-lem / voiio, ao iidigrali zelo disciplinirano in UiktiCno i/rcdno dobro lako, da goslje niso prišli do Izraza. 'Ircnor lomai^iČ je pre-scnciil s posiavo- Na klopi jc pusiil Risliča in Pokleko, namesto njiju sta od /acclka zaigrala Brc in Omladiča, karse je kasneje pokazalo koi zelo dobra poteza, /aiielck jc bil '•furijouzen". Po nekajminutnem otipavanja so domačini Izvedli nnpad po desni strani, FilipoviCje prodrl do korenske črte^ podal pred gostujoća vrata» na drugi vratnici je Mujano-vić zavrnil žogo nazaj v sredino, Alihabii pa jc lo /ogo / glavo poslalvmrc;^o(l : 0). S pametno obrambo so nato Šmar<^ani zaustavljali gixsluji>ie napade žc pred kazenskim prostorom, dobili so prevlado nn sredini, tako da niso pustili gtxslom razviti svoje igre, kar jc bilo presenetljivo, in nato v hitrih protinapadih ogrožali nas]'>roinikov gt)l. Oi^jcviiaigraje na razmoeenem igrLVu na trenutke spominjala na vaterpolo. Oboji so /elell zmago. V 36. minuli je bila nova prilika za dt^maCc: Fiiiptwič je na levi su-ani preigrai Križnika in podal na dcsnt^ do Omladila. naigrlšću. V60. minuti pa je bil odločilni trenutek tekme. DomaČi so izvajali prosti strel na desni strani, ?oga je prii^Ia v kazenski praslor, se odbijala od Domači so se dvakrat takoie vesefiti (foto: vos) Zoge ni pričakoval, in namesto da bi streljal, jo je podal v sredino in prilika jo Sla po zlu. Tudi drugi polčas jc prinesel enako shko, oboji so se borili, domači st) dobro konlrčcna zc po petih minutah i^e, ko so Velcnjčani zzadcikoma Ekmečiča ((4., 5.) povedli z 2:0. Najbolji^i Rudarjev strelec jc imel v naslednjih napadih šc nekaj prilo?nosii, loda ?oga ga ni več ubogala. V nadaljevanj u je Rudarjeva premoč splahnela. V 47. minuli so givitiiclji njlhcwo vcxLstvo znii^^li, več pa kljub prizadevanjem niso zjnogli. Po 5. krogu je Rudar spet sam na vrhu (13 točk), na 2. mesto se je prebila Dravinja, ki je premagala 'rrii^a\'s 4:2. Rudiir-jem zaostaja /ii iri u>čke. prav toliko Zagorje mt tretjem mes-lu in Kranjčani na četriem- V nedeljo bo Rudar gostil nvwincíi v ligi, moštvo Livarja, Začetek tekme bo ob 16. uri. Črnomelj - Rudar 1 :2 (0: 2} Strelci: O : 1-Ekniečič (4), O : 2 - Ckmcčič (5), I : 2 - Mrak (47). Riidar: Jozič, Romih, Mernik. Soťtič, Kijanovič, Al. Mujako-vič, Bunc. Sprcčakovič, Ihrahi-movič, (od 70. Siankovič), Am. MujakoviČ, Ckmcčič. ■ vos ni nič uspevalo in domači so imeli dovolj prostora za protinapade. Gledalci niso videli nobenega zadelica več. Domači so bili seveda nadvse zadovoljni, saj je bila zmaga njihovih igralcev več kot zaslužena. Zaradi reprezenlančnih tekem b^vJo v Si. mobil ligi prveastvo nadaljevali 14. septembra, ko bodo Šmarčani gostovali pri Muri. Tc dni pa st> na pripravah v Crni.. Šmartno : CMC Puhllkuni 2:0{!;0) Šmartno: Sraga, MiljatoviČ, Vršič. (Jobec, Brcčko, Kovačič (od 90. Pokicka), Alibabič, ?.\nkOy Filipi)Vič, Mujaniwič (od 90. Kolene), Omiadič (od 46. Ristič). Uvrstitev v polBnale enako odličju ,|<)landa Ceplak. sveiovna dvoranski rekorderka in evroj'wka prvakinja na 8l)t) m, je na devetem svetovnem prvenstvu v aJle-liki v Parizu, potem koje izpustila tek na 800 m. na^^topila v teku na l.'^OOm. S čiísom 4:11^6 je v svoji skupini po sijajnem liniŠu dosegla peti čas in se z enajstim skupnini časom vseh treh skupin zanesljivo uvr.stila v poltmalc, ki jc bilo v pctek- .lolanda je zaradi poškodbe desne noge (vnetje sluzne vrečke aliilove tetive) odpovedala nastopna m, kjcrjc bila gotovo favori t inja za eno od medalj. Pred odlu>dom na prvenstvo jc bila izredno dobro razpoložena, saj je optimistično napovedala, da je izredno dobro pripravljena in da bo tekla na zmagcx Finale na I50t) m pa žal Jolandi ni prinesel uspeha. S časom 4:14,18 je zasedla zadnje, 12. meslo . Zlato medaljo je nekoliko nepričakovano t^<^jila Rusinja Taljiina 'lomaševa, ki je z rekordom prvenstev (3:58»52) presenetila prvo favoritinjo Turkinjo Sureyyo Ayhan (3:59,04), bron si je prav tako z osebnim rekordom pritekla Dritanka líayley Tulictl (3:59,95). .lolandin tek je gotovo zaznamovala poškodba in dva pred-teka na 150t) m. ki stajo zelo Izčrpala Borila seje po najboljših močeh in daJa vse od sebc- Sicer pa - kot jc tudi sama dejala - je bila zanjo po vsem, kar je prestala po nepričakovani paškcxlbi, /e uvrsíitevvpolťinale enaka cxlličju. Po tem nastopu je tudi povcdiila, da na 1500 m ne no nikoli več nastopila, saj ta tek odslej sovraži-Na 801) m pa bo letos tekla še na treh mitingih, najprej - na zlati ligi v Braslju. Gneča na vrhu v 3. nogometni ligi - sever je po 4. odigranem krogu prav gneča na vrhu pivenstvene razpredelnico. v vodstvu je kar pel moštev s po devetimi točkami, najboljšo razliko v zadetkih pa ima I lajdina. Med vodilno šcsterico jc tudi Cigler St)stanj, kije gostoval v Središču ob Dravi. Domače Središče so premagali s 3 : i. (lostjc so zlasti dobro igrali Šestdeset minut, v katerih so dosegli vse tri zadetke. Strelci so bili: Vaslč (16), Čclikovič (54} in Josič (55). Nogometaši Sredi.šča so poraz omili U v 64. minuti. V naslednjem krogu bodo SošianjČani gosti- li zelo močno Pohorje, ki je trenutno na drugem mestu. Tekma bo v nedeljo ob J 6. uri. Trener Crvin Polovsak naptwediije noviî zmago. Njegcw fiptimizem je upravičen, saj se bodo v moštvo znova vrnili poškodovani Goršek, Kovačič, Novak in Kočnik. C. ŠfMtanJ: Tasič, Oblak, C'aušcvič, Vukančič, Mir (od 45. čclikovič), Markas (86- Funiek), Vaslč, llalilovič, Pudgar (od 81. Satlcr), Joisč, Švarc. dialer Šošlanj - Knddr Nadvse /.animiva tekma ho gotovo v sre moto luring klub bi^pripravil konec ledna dvajseti iradicioiialni Rally Velenje. ki se bo poó okriljein /vc7c za avlo šporl AŠ 2ÍX35 loćkovul odprlo državno in pokalna prvcn-siva SUrvcnije. Predstavniki AM TK Velenje so na ponedeljkovi novinarski konferenci v hotelu Paka povedali, da se i^etajo (epe borbe in zanimive vožnje, saj hcvio r^osiopilt cvilícni vo;',niki z ra^îicnimi avtomobili Kol sta povedala R i hard G rudnik, predsednik AMTK Velenje, in direktor dirke Andrej Knez, priiJakujcj<'i oknxi 70 posadk iz Slovenije. medlem ko se bodo Italija-ni udeležili podobnega ralija v .sosednji dr)avi. Kljub lenni pa ho d^ivolj alraklivnili voženj na skupaj 231.4 km dolgi progi, na kaleri bodo hitrostne preizkušnje na skupni dolžitii 89.6 km. Proge potekajo v irch občinah, in sicurv Velenju, Šosianju in Smarlnem ob Paki. Priredilev se bo priCela v pelek dopoldne s lehnit^nimi pregledi na Tilovem irgu v Velenju, kjer bo popticisiov. Svoje sla povedala tudi vi>znika Milja KlemenČić in IbmažKavCiČ. ki ocenjujeta reli v Velenju za enega najatraktivnejših. '>Konkuren-ca bo liuda sta iikrati zatrdila preizkušena tekmovalca. mobili drveli na progah v Vinski Gori in Lipju (13.59) 1er na eesli Šiuartnoob Paki-Pi»dkraj (14.32). Na ich odsekih bo ponovitev voženj ob I7.il in 17.44. Vozniki bodo na cilj na Titovem Irgu pripeljali oh IS.30. Tu ho i>h I / —mu Rihard Grudnih, predsednik AMTK Vetenje, in Andrej Knez, direktor JubUejnega relija Dirkaše ho v.soboto :qulraj selila s starta ob 8.00 od AM IK Karting centra Velenje na priíoriííc druge liiirostnc preizkušnje Rav-nc-/avodnje (8.45). Naslednja, tretja preizkušnja v hitrosti, bo oh 9.27 v Lokovici, Dopoldne sledita ponovitvi hitrostnih izkušenj v Zavodnjc (10,.^0) in Lo! sla najbolj navdušila Danilo Ralca in Brnislav Protega, ki sta zbrala 499 MP in tako postala zmagovalca in dobitnika pokala iirganiztral " 2. odprto paruko prvenstvo Velenja". Bridžtckmwanjíi, ki je potekalo v času 4. slarotrŠkih iger v osnovni soli Salek. se je v soboto 23. a. 2003 udeležilo 2H parov, ki so cxiigrali 14 kol. Rezultati lurnir-ja, ki jc veljal tudi kot prvi lumirza individualno par.^ikodr/^vjio prvenstvo Biidgc Ac« Sjovcnijev lekiiio-vûlni sezoni 2003/2004, so bili obračunani po Mitchell sistemu. za najboljši par 4.57 MP jc dosegel par franc Turk - Jankih Míjoč. Najboljša igralca domačega kluba Bojan Ambrož in Ervin Sagiiicisler sta zasedla tretje mesto z osvojenimi 430 MP Za njimi so se zvrstili pari Bt')gdan Rasula • ,ložc Sadar. Saša Jeseničnik • Toljs Orač in Tomaž Jeuic • Hugh Gio^ventii. Doduiiio sin biti nagrajeni kol najboljši damski par Natai^a Držííj in Brigita ílaviland.par Udo Čndcž-Silvija Pchnee kot najboljši meSani par in par iz Avstralije Gary Mali-nas-Jan Malinaskoi najl^olj.^i tuji par. Podrobnejše rezultate bridž turnirja za pokal KS Salek kol ludi ostale zanimivosti v zvezi z bridž igro .si lahko ogledate na spletni .st ra n i http ://Svww, hridgc-zvcza. si/. Bridž kot igra jc bil na zadnjih zimskih olimpijfikih igrah (Salt Lake City 2002) priznan kot najmlajJt olimpijski sport, ki ima tudi v Sloveniji vse več podpore in igralccv. Tako vabimo vse. k[ b| sc radi naučili igrati bridl v Šaleški bridge klub Velenje, ki bo predvidoma v mesecu oktobru 20t)3 organiziral začclni in nadaljevalni lečaj bridža pod vodstvom mentorja Janka Mijoča. Oh aspešni iwedhi letošnjega tekmovanja in doseženih rezultatih domačih igralcev na bridž lumirju sc zahvaljujemo vsem. ki so to tek-movatîjc oníogočili: Turistično -informacijski center Velenje. Pre-nîogovnik Velenje, d. o. o., trgovina Ped. d. o, o., KiMlumica, d o. o. in Rcdnak, d. o. o., protzvixlnja in irgcv vina. ■ 2.i. 7S NA KRATKO Saliovski l uř Ilir za pokal (Jorice Ob prazniku krajevne skupnosti Gorica jc bil mimili pclck organiziran tra vabijo čimveč krajanov. Šah - Velenjrani enajsti v Zagorju seje zadnji avgustovski dan končalo državno prvenstvo v iahu za posameznike. Igrali so po 5 minut, sodelovalo pajc 173 ickmovalccv. Najbolje uvrščeni Velenjčan jc bil na 39. mestu IIuremović,41. Matko. Uspešnejša je hila velenjska ekipa (Rajkovič, Kalko, Kristan. EluremoviČ), kije med 28. ekipami osvojila 11. mesto. OlKinska teniška liga Na icniikili igriščih TRC Jezero poteka jesenski del občinske teniške lige Izidi 10. kioga SD Gorenje-'llîS 110:3, Sova - Mclavc 1:2, PrcmogtAnik - (Jorcnjc orodjarna t :2, TCS I-MinsNOl I :2,Est>iech- SCV 1 :2 Po desetem krogu jc v vodstvu ekipa Mins NOl sc brez poraza, sledijo ekipe Mclavc. Sova in Pre-nîogiwnik. Kar 85 nastopajočih Tcniàki klub As Velenje jc izvedel 7. turnir - Norma soft open od 25. avgusia do L Septembra. Sodelovalo je 85 rckrcatWk in rckreal^ccv. Rczluta-ti žensko : S. Tajnik : A. Skok 9:8, moi^ki: S. Leber : S. Slatináek 7:5,7:6, dvojice: Kamenik. Primožič : Krušič. Kač 9:2. Na tumiiju TeniŽke zvez.e /a člane pa je v finalu Rok Jarc (Triglav Kranj)5 7:5 in 7:6 premagal Daniela danila (Branik Maribi^r). Savinjsld in šaleški gozdarji najboljši 24. avgusta jc v <'rflnolci-ni predsta\ii{ki lastnikov gozdiw iz vseh t')bmííčn ih enot Zavoda za gozdove Slovenije. Ickmwanjc je bilo sestavljeno iz naslednjih petih disciplm: menjava verige, kombinirani rez. prccizjii rez, zasek in podžagovanje ter kle^enje. Med posamezniki jebil vkombi-naciji vseh disciplin najbolši Anton Ptaninšck iz ekipe Nazaijc t, pred Janom Modíct>m iz Postojne ter Andrejem Šolarjem iz Nazarja 2. Ckipnojc bila najboljša prva ekipa nazarske območiie enote v z;iscd- (od ieve proti óesni): Jure Solar, Ivan Mazej in Andrej Solar (ekipa OE Nazarje 2); državni prvak Anton Planiniek, Sta/fko GoHčnik in Ivan Voler (ekipa Nazarje 1 ). hi; Anton Planinšck. Ivan Volcr in Stanki") (toličnik. pred drugo iiazar-sko ekipov pivvtavi Juiv Siilar, Andrej Siiliir ui Ivan Mii/cj; Irctjujc bila cki- p Krpan iz Ptwti^jnc. Cctiti OE Murska Solx)ta, peta OC Bled itd, ■ Milan Pogorelčnik, Foto Toni Breznik Akcija »Hura prosti čas,...« Špi>rtno društvo Radulia iz Luč jc bilo v ča.su letošnjih Šolskih piKitnicmedvečkol slo Izvajalci iz celc Slovenije, ki so sodelovali v akciji »Ilura prosti čas, oživimo športna igrišča«. Akcija jc lelos potekala prvič, kix'jrdinirala pa sta jo Aivod za .šport Skivcnijc in Zveza /a Šport otrok in mladine Slovenije. Od 25. junija do 23. .ivgusla so li'^iko oiroci vsak dan med 18. in 22. uro na Športnem igrišču ob osnovni šoli Blaža Arniča igrali košarko, namizni lenis, badminton in mali nt>gomet- Oani SD Radu-ha so vsak daji pod vtxistvom svojega prcdsediuka in koordinatorja akcij^; v Lučah Slojana Funtka skr-l>eli za varnost otrok na igrišču in za njihova nemoteno športno aktiv-noiit- Na igrišču je bilo dnevno povprečno okoii otrok, kar nedvo-umo pt^trjuje smolrnost tovrstnih akcij. V okviru akcije so za »xlrasle pripravili turnirja v malem lîogo-metu in ulični košarki, ki so ju izvedli ťh Lučkem dnovu. zaključek akcije pa jc bil v soboto, 23, avgu- st^ ko so v tcKivadnici OŠ Blaža Amičii pripravili šelurnirvnamizjicm tenisu za kadete in člane, na katerem je sixleliwalo skoraj trideset tekmovalcev. Med kadeti jc bil najboljši Aljaž Šlorgcl, drug je hil Jernej RihiČ. tretji Matija Seli^nik. tred člani pa jc slavil Alojz Močilnik pred Boštjanom Funikom. Vinkom Moličnikom in lučkim županom Cirilom Koscem, ki zna dobro vihteti namiznoleni.iki lopar. Odziv na akcijo »Ilura prosti Ča^, oživi-mo športna igrišČH<'. med mladini in tudi starejšimi krajani Luč in okoliccje hil zelo di'ïhcr, zato so v Lučah prepričani, da bodo podobne akcije nadaljcv,-»!! tudivlíixloČC- ■ DK Zmagovafca turnirja v namiznem teni» su Aljaž Štorgel in Alojz MoHčnik Zadnji uspehi mozirsidh lolcostrelcev v riedi^ljo, 31. avgusta, se je vrnila reprcziMitanra Slovenije z evr()i)skesa mladinskega prvenstva v (îreiji v reprezentanci sta bila tudi Aleksandra Ošcp in Primož Pcrhač, ki sta v ekipnem nastopil osvojila bn>-nasto medaljo. Med posamezniki za skupnega zmagiv valce. veviopskeiu pokatuje piejel zlato medaljo Aivk-sandsr Ošcp. Aleksander Ošcp je na evropskem prvenstvu v predtekmovanju z 680 krogi zasedel 1. mesto in postavil nov državni rekord za kadete. K<5nčal se jc tudi Fita pokal za leto 2003 z zadnjim turn iijcm v soboto v Dravogradu. Zaradi odsotnosti na drugih turnirjih sla na njem nastopila Ic Bernarda P Zemljak in Miran BorSiner ter osvojila t. oz. 2. mesto. Zmagovalna ekipa Fita pokala za leto 2003 jc LK Mozirje z 2842 krogi, druga je CJoricaz2782 kn^gi, 3. Novii iJiesto z 27.^0 ki^igi. Med pi">saniezniki je Dušan PcrhaČ z 972,14 osvojil 1 mesto, 1. jc Sitar z 976.80 točk. V ženskih kategorijah jc prav tako 2. mesto osvojila Bcrnarada R Zemljak z 946.42 ti>čk. 1. je Maja Mar-ccnzy53J5 točk- m dp v f'^Ti à' mš -IL ť m Tekmovalci turnirja (zmago» valeč Jarc na sredini) Kljub dežju uspel alpski pokal AS • Norma soft • zmagovalci Smučarsko skakalni klub Velenje jc izvedel minulo soboto in nedeljo na K 85 m skakalnici ob Vcictijskcm gradu veliko mednarodno prireditev Alpski pokal v solo skokih. Nastopile so reprc-z.cniancc Slovenije, Avstrije. Francije. Italije, Netnčije iti Švice z najboljšimi mladinci do 18 let. V sobotojc slavil član B- reprezentance Avstrije Thomas THURNBICriLCR .s skokoma in 88 m in skupno 247..^ točkami pred kolejom iz reprezentance Nicolasom FETTNCR-JCM z 88.5 in 88 m ter 24.^ točkami ter reprezentant on Slovenije Primožem ZUPANOM s 87 in 87.m 1er 239 točkami. Člana SSK Velenje v reprezentanci Slovenije Anže OBROZA in Luka SMAGAI sta osvojila 24. in 34. mesto. V nedeljo pajc odlične Avstrijce premagal in zmago slavil reprezentant Slovenije Žvonko KOR-DEŽ s 87 in 88 metri ter 243i točkan^i pred INNERWINKLER- JEM z 88 in 85 metri ter 236 točkami ter KNAUSEM s 83.5 in 88.5 metri ter 232,0 ločkami. OBREZA in SMAGAJ sla osvcv jita 33. in 3^. mesto. V soboto in nedeljo, 13. in 14. septembra, bodo zgoraj navedene reprezentance nastopile v Velenju na Alpskem pokalu v Nordijski kombinaciji. Skoki bodo na 85 di skakalnici, tek. oz. rolka-nje pa po ulicah Velenja. (rašpcr BERLOT in Marjan JELENKO, oba člana SSK Vcle-□je. pa sta s pionirsko reprezentanco Slovenije nastopila v Nemčiji v Nordijski kombinaciji kjer sta se zelo izkazala, saj je BERLOT zasedel 5-, JELENKO pa 12-, mesto, SSK Velenje šc naprej vabi v klub mlajic deČkc in dcklicc, áň se jim pridružijo pri treningih, ki se vsakodnevno v popoldanskem Času odvijajo v skakalnem ccntru ob Vclciijskem eradu. ■ jo OBVESCEVALEC KINO VELENJE v hotelu paka ^HtkA iirvMii« sTi;\ \Ki)i;si: uriuo v romantična komedija Režija: Bruno Sarrelo. vloge: 3wyneth Paltrow. Christina Applegate. Candice Bergen: dolžina: 65 minul ge, seks brez zadržkov, slabe življenjske navade, čustvene odvisnosti, vse česar v Amerilkj piti mste videli 1II,\I)N0KK\ rvo Mek, 5. P.. Qb iB-QQlnoh 23M Soboiê, HBíielid. 7. A, ot IBM řofí&ieiiek. B. 9. Ob 1BMQ Donna Jensen je mlada punca, ki si žeh zapustiti majhno puièobno mestece v Nevadi in uspeti vžrvlieniu ZatoseodkxN da bo postata stevardesa. Zaposli se v donnači letalski družbi. Pod mentorstvom Whitneya so ji lonaiu odprta vrata v svet prestižne letačke dru^ Royalty Airlines. Kariera je pred vrati toda kaj, ko se ne more točili od Teda. PRWIIA Sl\Či;!\J\ erotičr^a komedija Režija: Roger Avary. v)oge: Fred Savage. James Van Der Bsek: dolžina: 110 minut ÙeMsk, 4. 8.. ob 18.00 Peiek. 5. 9.. ob 20.30 Sobota, 6.9.. ob 18.00 N&Jelja. 7.9.. ob 20.30 Film pripoveduje zgodbo treh íjudí. ki se med sabû prepletajo, a se nikoli ne prepletejo, ker vsi kršijo ljubezenska pravita. Zato pa sledijo neobrzdani žun. dro- kriminalka, tnler Režija: Bob Rafelson; vloge: Samuel L. Jac^n, Milid Jovovich; doižina: 1Û3 minute Sobota. 19,. ob 22,30 Detektiv Jack poskuša na ulicah poiskati pobeglega najstnika, pii tem pa naleti na čudno bando kriminalcev, tik preden želi le ta Izpeljali bančni Ker ne vedo. kaj bt z njim. ga zadržijo kot tatoa in naj pazi Erfn. dekle, ki zna manipulirati s svojo t?an-do in ludi z njim AJi so njene besede odkrile ah pa le slepito in kdo bo dobil denar, ko se banda vrne. pa je veliko vpr^nje. ti;M\ grozfjivka Režija: Jaume Balaguero; vloge: Anna Paquin. Lena Dlin, lain Qlen; dolžina: 102 minutí Ponedetlek. 9.9. ob 20.30 Torek. 9,9. oà 20.30 Sntía. 10,9. ob 18.00 joge. Redek vpogled v pn^tesiondína živ§e-nja dveh losangeieâkih poki^v. mfítéi iir\i)^()KRvrN<) Ko se družina přeseli v Nšo na podežeiu se zanjo začne prava mena, t^ajstni^ Regina se s tem ne more sprijaznili, ker je ízgubiía prijateQe. njen mlajši brat dobiva čudne praske po telesu in se vse bolj zapira vase. ob bližajočem se popolnem mrku pa še oče dobiva bolezenske napade, zmanjkovati začne elektrike, po hÈëi se skrivajo skrivnostne sence .. si;i)^iiii ^lOKij družinski animirani film Režija: Tlm Johnson. Patrick Gilmo-re;glasovK Brad Pitt. Cattierine Zeta- Jones, Michelle Ptelffer; dolžina: 65 minut Torek, 9.9. ob 18.00 - premiera pred itovenskim startom Sinbad, najdrznejši pomorsfu pustolovec, kar jih je kdaj plulo po sedmih morjih. že celo življenje izziva in išče težave, sedaj pa je našel težave, večje, kot tď si iih želel. Zahrbtna boginja mu podtakne krajo ene^a najdragocenejših in mogočnih zakladov, Kr^ige miru. in Sin bad se mota spoprjeti 5 težavno nalogo. Knjigo mora prinesli nazaj, sicer bo njegov najboljši prijatelj Proteus usmrćen. iiom.vvvoodski Mvv.ua akcijska komedija Režija: Ron Shetton; vloge: Harrison Ford, Josh Hametl Sreda. 10.9. ob 20.30 - premiera pred slovenskim startom Prekaljeni deteMiv Joe je neumorni pofi-aiski vete/an, ki je sicer vsega naveličan, je protesionalno na konju, zasebno pa se mu življenje podira kot hišica iz kart Njegovega partnerja K.C-ja pa bolj malo skrbi razvpiti umor. ki ga raziskujeta, saj ima veliko opravka s postranskim zaslužkom, ki mu ga prinašata igralstvo in tnštrukcije kriminalka, triler Petek. 5. 9.. ob 19.00 in ob 21.30 Nećelia. 7. 9., ob 19,00 I^Uil^SMČtlNM^ erotična komedija Sobota. 6.9.. ob 21.00 STi;V \RI)i;Sli MITIJO v [\i:ko ft^mantična komedija Sobota. $. 9. ob 19.00 kokoški; i\\ ri:gii anirnirana komedija Nedeija, 7.9. ob 17.00 (0\r. matineja) I ilmski ( iklus: STRIPOTOK\ Ri;/ll;0 2 grozljivka Ponedelfek. 8. ď. ob 20.00 Torek. 9.9. ob 20.00 Cena vstopnice: jubilejna vstopntoa 500 SfT, redne predstave 700 SIT, premiere 600 Srr, otmške matineje 400 SIT. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej; 698 24 911 Rezervacij vstopnic ne sprejemamo! Kino nagrajuje naročnike Našega časa Alojz Grabner. Kozjak 66. Mislinja; Marija Verbič. Florjan 215, Šoštanj in Miro Dobnih. Uze 42/a, Velenje, (polrdiki o nagradi prejmete po paštl) u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA T6L:Û3/Ô961256 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA M: 03/6891420. 03/8891400 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST M: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390138, 031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuRa pokličite: Za Individualne tilše: 03/89611 50 aH 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/89511 46 ali 89611 46 Za Industrijo: Oa/89611 44 Nagradna križanka lingua 1 s€?tav)l nina sestra mttoloe.^ ftokavice izovcje k02£. diace radikalna sms a v poutiki anticno RACVHA-lo omejevanje, ooloćan. umha eden od staasev 1 1 rekvizit 1 1 otroško 1 igf^o G ANGLEŠČINA A NEMŠČINA ^Ijvr« hi infMma«ii* 19. »«ptMnbra A ËVROP- SKA 092AWA POTDUCI STARIH l&^Or NOV K N O ssov v ĆE8UL1 \H ČESNJ pripra. VAZA Pič&oe. RAJSKI ftskav eosNi, MHl PRrroK UNE A N NEKDANJ) mSBlVAi-traxle t0ma2 txmMÍ TISOĆFNKA MrrHA ruRfec ucco MS «A V USMONk. M A R T dekuca iz deželt •LOVOi»«! •tûfciACIA Mveco t' dojka (ekspft.) UNlâEVAL 2ÊLE2A PROSTA^ Človek {EKSPRO A}fTOH JEGUC QLAVNO MESTO BOSNE IN HgRCeOO-Vl>£ H09T M rHLIiMWtlQ auuft. STAR vojadko povsua. O MARJE EBNCR FOADOV MALâeX TDSNOiik itW10HO«il.ÛV 6GIPCAN. bog «cnca crobo oomaće 90WO JOHN HNOX ^ » Rlh4SK3 POZDHM/ RAao-TELEOn. latCNA KMOĆ sl«/n08t. NI OGENJ Jezikovna Šola Jezikovni tečaji ANGLEŠČINE in NEMŠČINE za otroke, za učence^ dijake in odrasle. Različne stopnje, dobri učitelji, »native speaker«. prijetno okolje in veliko znanja. Prijave In infonnacije za šolsko leto 2003^2004 do 18. septembra. Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 15. septembra, na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Lingua«. Izžrebali bomo tri nagrade: 15-ijrni tečaj, 10-umi tečaj in 5-urrti tečaj. NAORAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE » SANLES POHIŠTVO« objavljene v tedniku Mo$ća^2l« 9«: 1. NAGRADA: bon v vrednosti 5.000 sit; GVIDOOVNIK.PrBšerr«)-va 7a,Velenje 2. NAGRADA: bon v vrednosti 4.000 sil: JASNA GRUDEN, Sla5-na 13 a, Šmartno ob Paki 3. NAGRADA: bon v vrednosti 3.CC0 sit: HERMINA JERAJ, Kidričeva 6, Velenje Nagrajenci naj se oglasijo z osebno a30 Porročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.0011. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minule z domačimi ansambli, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELIEK, 8. seplenibro I 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00; Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje, T0fi£K,9. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Radijski džuiioks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9,30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Wiincl<] Iclos \)\vcc\ okrnjoria, a še [-Vťdno zanimiva MladiaskiccntcrVclcnjo (MC) jc Šcslo Iclo /apored pripravil fesUval Kunigunda. ki jc le-los potekal pod imoiiom »Pod svobodnim soncem«. Takšen jc bil namrci molo Tesiivala, ki se je odvijal na pnislcm, večinoma na letnem bazenu v Velenju. Edini »problem«, ki je zaradi lega nastal Je bilo vreme, ki pa ni pokvarilo v/duija med obiskovalci. Kunigiinda. ki ponavadi popestri ccj leden poletnega dogajanja, je bila lulos omejena na §tiri dni. Direktor MC'-ja Ale§ Ojsterick jc povedal, da so se moraii s kraj.šim trajanjem fcsli-vaia zadovoljili dveli nt/logov: zaradi prenove Rdcce dvorane (RD) st) ostali brez svojih pros-lonw, s tem pa tudi brez komunikacijske in logisiiCne podpore, kar je pomenilo krajši program festivala; dni^p razlog pa je bil finančnega i/vora - ob prenovi RD bo M(* pridoiňl nekaj n^zivalne avioije, kantavlorje, skupine, vse, kar bi na^im občanom predsiavljaUi izziv in presenečenje,« Kljub lemu, da je festival zaživel šclc ob vcicrih in jc skoraj vsak veOcr deževalo (tako da so morali koncerte i/ korita bazena prestavili na teraso bazena), je bilo vedno pestro, /.e v sredo, 27. avgusia, ko so Kuni-gundi zaželeli dobro julro, je mimoidoCe na Cankiirjcvi ulici v Velenju zabaval Jane/ Škof s Compami. Naslednji dan se je dogajanje preselilo na območje bazena, kjer s(3 se predstavili velenjski producenti sodobne elektronske glasbo. Nautilus clee-Ironic pool parly so posvetili prijatelju Mariu, pred kratkim nesrečno preminulemu ljubitelju In ustvarjalcu tovrstne glasbe. Naslopili snije. Vzduije je bilo res pravo, zalo se je etjio večer končal šole p(5zno ponoči. V petek hi se morali predstavili ludi avtorji Multukulturnega projekta Sl-l l-3a-2003-R2. 'Ib je projekt, ki ga MCvsodelovanjuzevropsko skupnostjo in nacionalno agencijo MO VIT imja na mednarodnem mladinskem taboru v .^martnem ob Paki. Tabora so se udeležili mladi iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije, Kema/ A^šev orkestar iz Makedonije je "spravil" na noge Vreme razpoloženja med obískovafcí prireditve nI pokvarilo Naslovnica časopisa Pleme, ki so ga pripravili mladi novinarji ustvarjali pa so na temo nestrpnosti in tolerance. so morali pred.siaviicv zaradi vel ra in dežja odpovedati In prestaviti v september. Ojster^k: »Velenje jc mulll-kulturnomesto, hr/ivnammora bili, da spoznavamo razJičnc kulture v svojem okolju. Zdi se mi. da se premalo posvečamo tem vsebinam. Velenje ima možnosti, da kulturno bolj pestro zaživi. Ce bi kulturo nanxlov, ki živij(5 tukaj - Bt^njaki, I Irva-li. Srbi - tvorneje vključili vsvo-je življenje, hi bilo že bolj zanimivo. 'ia projekt se ukvarja s tem, koliko smo mi dnevno sploh voljni o lem razmi.^ljali, kak.Šcn jc .sploh odnos do lega. kje je izvor nesirpm^ti...« Mladi so se poleg lega projekta lotili še enega novega, in sicer so sc, zopet s pomočjo evropske .skupnosli in nacionalne agencije MiJVl'i; odločDi ustvariti nov mladinski časopis. Poimenovali so ga Flt^me hi njegovo hreme in tako jc nasial časopis mladih za mlade. Scsi mladih (Aljoška 'Iblazzi, Jasna Šumnik. Klemen KJinc, Ljubomir Markovič, Srdan Prodan ovi č in Zorica Sekulič ter urednik je Erik Kapler) je CasopLs pripravljalo dva meseca, and. Ta sede mčlanska zasedba je prisotne nalo cel večer navdu^vala s skladbami v .stilu pouličnega jazza New Orleansa in z zimzelenimi melodijami nekdanje domovine. Za v sobolo so organi-zaloiji napcTvedovali ludi nastopa koprske skupine DTact in ljubljanske Sunari èk the Dee-(îee's, ki pa so ju zaradi slabega vremena odpovedali. Skratka, v soboto zvečer se je Kunigunda ptwlovila in obljubila, da nas ponovnii obišče prihodnje leto, a morda v malce drugačni podobi. V Velenju namreč zori ideja, da bi prihodnje Iciowic večje prireditve združili v enoten festival, imenovan Festival Velenje. Ta naj bi bil obsežnejši, lako da bi zadostil potrebam vseh meščanov. Znotraj tega projekta bi se različni organizatorji združevali organizacijsko in finančno, medtem ko bi pro^amsko osialc posamezne cnole samcwiojnc. Ali bo ta projekt zaživel, bo znano že lo je^sen. Pri tem pa računajo predvsem na državna sredstva. OjslerŠek: »Će bomo Šiariaii skupaj, bi Kunigunda postala kamenCx'k v mozaiku pestre po- Kar češ Brass band je navduševal s skladbami pouličnega jazz New Orleansa nudbe, ki naj bi jo takšna združba ponudila mestu.« Od tega prt>jckla pa ol^toj Ku-nigunde ni odvisen, saj bo v primeru odpovedi skupnega projekta nadaljevala svojo samostojno pol. Ojslerikik: »Vsekakor bo to še naprej lesiival mladih kultur, ki ho deloval tako za mlade po letih kot za mlade pc> srcu, ki so radovedni in želijo raziskovali Še kaj drugcgti kol pt^pular-no kulturo, torej lisic, ki sc radi družijo ob zanimivih in izzivalnih projektih.« ■ kk Kljub dežju je ťc.stivai Kunigunda na letni bazen v Velenju privabljal množico ljudi, ki so se zibali ob ritmih jazza, romske in elektronske glasbe ... Med prisotnimi smo naredili anketo, zanimalo pa nas jc, kako so zadovoljni z letošnjim \iro-gramom Kunigunde in kijkšne pomen ima po njihovem la festival za utrip Velenja. Helena Knez: »Letiw se mi zdi, da so festival zelo slabo oglaševali. Ni bilo nol>e-nih plakatov, čisto slučajno sem ugotovila, da se je festival že začel. Prejšnja leta je bil festival bolj,ši, ker jc bilo več dogajanja čez dan, bilo je bolj raznoliko... Organizatorjem hi priporočala, da se drugo leto zgledujejo po prejšnjih Kuni gunđah.« Barbara Kapfer: »Kunigunda je v Velenju poleg Dnevov mladih in kulture edini dogodek, ki ga za nilade pripravljajo mladi, in mislim, da jc zato nujno potreben. Lett*« .se sicer dogaja manj kot prejšnja leta, ampak bo drugo lelo spel bolje. Pogrešam predvsem gledališke predstave.« Ko meo Gr eben še k: «Kunigunda zelo vpliva na utrip Velenja, ker je toena redkih prireditev, kjer se mladi zberemo v malo večjem številu. Program je sicer v redu, lahko pa bi bilo še bolje. Predvsem bi moraii letos ,scm pripeljati boljše glasbene skupine.« Vojka Miklavc: »Meni se zdi fajn, da je Kunigunda ravno v tem času, ko pridejo ljudje z dopusta, ko po dolgem času vidiš ljudi, ki jih nisi videl že celo vcčnosl. Ljudje so spc^čiti, do- hro razpoloženi ...Olavnoje, dasedoga-^^Ê ja. Letos mi je vscč, da jc glasba rřiznoli-J^^M ka, tako da lahko vsak najde kaj zase. Mogoče bi se moralo več dogajati, a ne raztegnjeno čez cel leden, ampak bolj strnjeno čez cel dan, s kakšnimi športnimi aktivnostmi ipd.« Aljaž Vdički: »Včeraj je bil »house« in ni bilo nič ljudi, danes jc pa romska glasba in jeful ljudi-to ti mogoče kaj pove. Romi so siccr »luštni«, ker naredijo pravo vzdušje.« .lurij Vižintin: »Kunigunda na Velenje vpliva spodbudno, Mora se nekaj dogaja-ti, saj imajo mladi pre-več ča.sa in premalo ^ ■ dogajanja. A vsaka ~ ** stvar ,sc da še izboljšali. Vsako leto pravimo, da bi lahko bilo boljše, konec koncev pa pi^tem vedno rečemo: prejšnje lelo je bilo pa najbolj.šc. Nikoli nismo zadovoljni, ampak vedno je »the best«.«