iO^
Ptuj, torek, 4. julija 2006
letnik LIX • št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc
i^ř cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
®
JeeR
y	Auai
KeÊfbter^ pregledi
3 leta
Tehniinih pregledov Dominko
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj Tel.! 02/ 788 11 50, www.doininkc.si
4.poli
MAKATC/r
šE
68
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.sl
Sport
Atletika • Rovan za las ob normo za EP Stran 9
Roman Glažar •
»Na igriščih je vse manj fair playa«
Stran 8
SP v nogometu •
Po sodniških še trenerski avtogoli
Stran 8
Aktualno	Doma in po svetu	Politika	Zanimivosti	Po naših občinah
Ptuj • Rotarijci	Murska Sobota	Ptuj • Posvet	Dravsko polje •	Sp. Podravje •
spodbujajo pomoč	• Županu pogojna	Slovenske	Suša ti vzame en,	Strahovito neurje s
drugim	zaporna kazen	demokratske stranke	moča dva kosa kruha	točo
Stran 3	Stran 2	Stran 4	Stran 12 Stran 5 in 13
Politika
Lenart • Župan je dolžan izvrševati sklepe
Stran 4
Od tod in tam
Ptuj • Poslušalci in bralci v družbi estradnikov
Stran 16
Ptuj • Volilna skupščina Območne obrtne zbornice
Kokot presenetljivo odstopil od kandidature
V prostorih Izobraževalnega centra Območne obrtne zbornice Ptuj je bila 26. junija 1. redna seja novoizvoljene 39-članske skupščine v mandatnem obdobju 2006/2010, ki so jo izvolile posamezne sekcije, potrdil pa upravni odbor OOZ Ptuj.
Skupščine se je udeležilo 31 članov, štirje so zaradi dopustov oddali pisne kandidature za novo vodstvo OOZ Ptuj. Prva skupščina novega mandata je bila namreč volilnega značaja, saj so volili novega predsednika in nadzorni odbor, potrdili pa so tudi predlog novega predsednika za 15-članski upravni odbor in dva podpredsednika. V rokih je skladno z razpisom o volitvah v organe in telesa OOZ Ptuj za mandatno obdobje 2006/2010 bilo vloženih šest kandidatur za novega predsednika OOZ Ptuj. Sekcija kovinarjev je predlagala Andreja Čuša, sekcija elektro strok Vladimirja Janžekoviča, upravni odbor Jožeta Kokota, sekcija gostincev Milana Koštomaja, sekcija za promet Slavka Šega, samostojno kandidaturo pa je oddala Danica Dobrotič Zemljarič. Ker je konec maja od kandidature odstopil Slavko Šega, ki je bil v mandatu 2002/2006 tudi podpredsednik OOZ Ptuj, so člani skupščine z gradivom prejeli seznam kandidatov za
Uvodnik
Predčasni start?
novega predsednika s petimi imeni.
Na sami seji skupščine pa so najprej prebrali pisno izjavo Danice Dobrotič Zemlja-rič, samostojne kandidatke za predsednico OOZ Ptuj, da od kandidature odstopa, ker naj bi bil način kandidiranja nekorekten, morebitne "njene" glasove pa naj člani skupščine namenijo dosedanjemu predsedniku OOZ Ptuj Jožetu Kokotu. Gostinska sekcija, katere članica je, se je namreč med tremi kandidati (Ivo Rajh, Marjan Skok in Milan Koštomaj) odločila, da bo kandirala Koštomaja. Po statutu OOZ Ptuj pa lahko samostojno kandidira vsak član OOZ Ptuj, četudi ga nihče ne podpre.
Štirje kandidati, ki so ostali, so na sami skupščini dobili priložnost, da se na kratko predstavijo s svojimi programi, nihče od njih svojih pet minut ni izkoristil v celoti, saj se je bolj ali manj že pred samo skupščino vedelo, kdo ima največjo podporo in je lahko brez težav izvoljen za
V športu je jasno: če kateri tekmovalec v žaru tekmovalnosti prične tekmo prehitro, start razveljavijo in pričnejo znova. Če se mu nerodnost ponovi, je zanj tekmovanja konec, saj ga diskvalificirajo. Ja, v športu se točno ve, saj so pravila določena in stroga. Kaj pa v politiki? Če sodimo po letošnjih jesenskih lokalnih volitvah, je dovoljeno vse. Tako nas stranke že lep čas in vedno pogosteje posiljujejo s svojimi kandidati, edinimi pravimi, najboljšimi, usojenimi, da nam zavladajo. Naenkrat so se na raznih prireditvah pričeli pojavljati ljudje, kijih na čem takem nikoli nismo srečali - ali pa vsaj zelo redko. Nenadoma se prične v strankah vrstiti prireditev za prireditvijo, na kateri kot eden pomembnih, če ne osrednjih likov nastopa ON, strankarski kandidat. Nenadoma v strankah začutijo neobvladljivo potrebo po tem, da skličejo tiskovno konferenco - kaj eno, dve ali tri -, na kateri morajo kot klic svoje demokratično trpeče duše izpeti vso svojo bolečino nad tem, kako sedanji župan že štiri leta dela napako za napako - rešitelj pa je seveda NAŠ ČLOVEK. In na vsem lepem jih v strankah napade ustvarjalna literarna žilica, zasrbijo jih prsti - in klic umetniške muze jim veleva, da izlijejo na papir v obliki izjave za javnost prav vsako svoje razmišljanje. Naj vesoljno bralstvo ve, kaj si ONI in NJIHOV ČLOVEK mislijo o gnezdenju labodov v krajinskem parku, terminalu v Jadranu ali vplivu gama žarkov na rast rumenih marjetic. Pa telefon je pri takem predčasnem startu tudi sila praktičen. "Bi svojemu sedanjemu županu dali petico ali cvek? Kaj pa osebi X (o kateri ne veste tako rekoč nič)?"
Začenja se zanimivo obdobje, ko razni aparatčiki "berejo" časopise z ravnilom v roki: "Aha, NAŠ ČLOVEK ima 15 cm teksta in sliko na 3. strani, NJIHOV pa 20 in s sličico na 4. Je to enakovredno? Ali ni to zapostavljanje NAŠEGA na račun NJIHOVEGA?"
Nič, najboljše, da grem na dopust. Po energijo za prenašanje jesenske norišnice.
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Novi predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj je Vladimir Janže-kovič, podjetnik z obratovalnico elektroinstalaterstva v Stojncih. Zanj je glasovalo 20 od 31 članov skupščine, kolikor se jih je udeležilo prve redne seje skupščine OOZ Ptuj v novem mandatu.
novega predsednika OOZ Ptuj. Andrej Čuš se je zavzel za transparentno in pošteno delovanje OOZ Ptuj, že dosedanje delo ptujske obrtne zbornice, na katero je zelo ponosen, je bilo takšno. Če bi bil izvoljen, bi delal v takem duhu naprej. Vladimir Janžekovič je obrtnik od leta 1989, zavzel se je za enotno delovanje in nastop vseh obrtnikov, ker bo le tako mogoče uspešno reševati ključne probleme v obrti, od pomanj-
kanja kadrov, ki je največje v gradbeništvu, do zmanjšanja sive ekonomije. Milan Koštomaj je povedal, da ni politik, da bi sadil rožice, obrtniška organizacija je organizacija obrtnikov, zato je potrebno delati v tem duhu, v interesu članov. Izboljšati je potrebno delo sekcij, ki so osnova za delovanje zbornice same. Tudi v sodelovanju s skladom za izobraževanje delavcev pri samostojnih obrtnikih je mogoče doseči še več na podro-
čju kadrov.
Kokot dal priložnost mladim
Jože Kokot, dosedanji predsednik OOZ Ptuj, je povedal, da je imel srečo pri izbiri upravnega odbora, skupaj so dobro delali in uspeli marsikaj narediti. "Zbornica je naša, njen ugled je odvisen od nas samih," je posebej poudaril. Zahvalil se je upravnemu odboru, ki ga je kandidiral, zatem pa je "presenetil" z izjavo, da odstopa od kandidature, da mesto prepušča mladim, ker so se zanj tudi požrtvovalno borili, čas je, da se jim da priložnost, sam pa ima veliko dela kot župan, ker se odcepljajo Cirkulane, na lokalnih volitvah pa bo ponovno kandidiral za župana občine Gorišnica, ostaja pa tudi predsednik stranke Sls v občini Gorišnica. Člani skupščine so novega predsednika OOZ Ptuj volili med tremi kandidati: Andrejem Čušem, Vladimirjem Janžeko-vičem in Milanom Koštoma-jem. Od 31 članov skupščine so se glasovi porazdelili na vse tri: Andrej Čuš je prejel pet glasov, Milan Koštomaj šest, Vladimir Janžekovič pa dvajset. Novega predsednika OOZ Ptuj so volili na tajnih volitvah. Pred tem so se tudi odločili, da glasov, ki so jih
pisno prejeli od štirih odsotnih članov nove skupščine, ne bodo upoštevali.
Med osmimi kandidati je skupščina OOZ Ptuj izvolila pet članov nadzornega odbora: Ano Čelan, Jožeta Gajser-ja, Josipa Goluba, Rogina Stanislava in Ivana Kolariča, ki je tudi predsednik. Brez pripomb je skupščina potrdila sestavo novega 15-članskega upravnega odbora zbornice, ki ga sestavljajo Andrej Čuš, Branko Goričan, Marjan Hva-lec, Milan Koštomaj, Brigita Miško, Milena Petek, Janez Rižnar, Ivan Slaček, Branko Štumberger, Branko Vese-lič, Vojko Tahmajster, Mitja Gjurasek, Zoran Žunko in Vladimir Janžekovič. Nova podpredsednika sta postala Branko Goričan in Marjan Hvalec.
Novo vodstvo Območne obrtne zbornice Ptuj pričenja novi mandat s prvim julijem 2006. Novi predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič se je zahvalil za dobro opravljeno delo v mandatu 2002/2006 dosedanjemu vodstvu, predsedniku, upravnemu odboru in obema podpredsednikoma ter jih pozval, da še naprej pomagajo tvorno sodelovati pri delu zbornice. Tudi dosedanji predsednik Jože Kokot je obljubil, da bo še pomagal, kolikor bo lahko.
MG
Murska Sobota • Izrekli kazen nekdanjemu županu Svetega Jurija
Za očitana dejanja pogojna kazen
Nekdanji župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič je za več očitanih kaznivih dejanj dobil kazen sedmih mesecev zapora z dvema letoma preizkusne dobe.
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti so pred časom izrekli kazen Slavku Mihali-ču, ki je Sveti Jurij ob Ščavnici kot župan vodil med letoma 1994 in 2002. Proti Mihaliču je tožilstvo napisalo obtožnico zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic ter ponareditve poslovnih listin. Kot je pisalo v obtožnici, naj bi Mihalič iz občinskega proračuna v letih 2001 in 2002 neupravičeno zagotovil sredstva v vrednosti približno dva milijona tolarjev za asfaltiranje ceste, ki vodi k hiši Mi-haličevega brata Darka, prav tako naj bi iz občinskega proračuna plačeval odvetnika, ki je reševal njegove osebne zadeve, neupravičeno naj bi si izplačal potne stroške v višini dobrega milijona tolarjev, s proračunskimi sredstvi pa naj bi bil plačan tudi Sloven-skogoriški kvintet, in sicer za nastop, ki naj ga ne bi bilo.
Po številnih obravnavah, na katerih so bile zaslišane številne priče, je na koncu okrožni državni tožilec Karel Vogrin-čič dejal, da je Mihalič povzročil z obtoženimi dejanji za več kot tri milijone tolarjev škode, še enkrat več pa je poudaril, da v omenjenih primerih ni šlo za prerazporeditve proračunskih sredstev, kot je to ves čas govoril zagovornik Jože Korpič, temveč za krajo denarja v zasebne namene. Vogrinčič je predlagal, da se Mihaliča obsodi na osem mesecev zaporne kazni. Sodnik Milan Forštnarič je Mihaliča spoznal za krivega, vendar ni upošteval predloga tožilca, temveč je Mihaliču naložil pogojno kazen sedmih mesecev zapora, ki pa se ne bo izvršila, če v prihodnjih dveh letih ne naredi podobnega kaznivega dejanja. Mihaličev zagovornik je na izrečeno kazen, kljub temu, da je veliko
milejša, kot jo je predlagal tožilec, že napovedal pritožbo.
Slavka Mihaliča je 3. julija v Murski Soboti čakala še pravdna zadeva, saj je občina Sveti Jurij ob Ščavnici želela po sodni poti do približno
dveh milijonov tolarjev, za kolikor naj bi nekdanji župan oškodoval občinski proračun z modernizacijo ceste, ki vodi do njegovega brata Darka.
Miha Šoštarič
Foto: Miha Soštarič
Slavko Mihalič in njegov zagovornik Jože Korpič ob razglasitvi sodbe na murskosoboškem sodišču
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Ptujčani pomembno zaznamovali rotarijske jubileje
Rotarijci spodbujajo pomoč drugim
Rotary ima v svetu 1,2 milijona članov, ki delujejo v okrog 35 tisoč klubih po celem svetu. Organizacijsko je razdeljen na cone, te pa na distrikte. Slovenija spada v distrikt 1910, ki zajema vzhodno Avstrijo z Dunajem, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Znotraj tega distrikta Slovenija zaradi svojega položaja in razvitosti rotarijstva v naši državi deluje kot poddistrikt in ima približno enake funkcije kot distrikt z vsemi svojimi službami.
Poddistrikt ima svoje vodstvo, ki je na razpolago slovenskim klubom, ki jih je ta čas 29 in ki jim daje potrebno podporo za njihovo delovanje. Znotraj poddistrikta delujejo različne službe, najpomembnejša, tudi najbolj razvita, je mladinska dejavnost. Pomembna je tudi zato, ker je druge organizacije nimajo. Značilnost rotarija je, da veliko dela z mladimi. Ne samo otrokom rotarijcev, temveč tudi drugim mladim omogočajo, da potujejo po svetu, se udeležijo različnih kampov in spoznavajo način življenja, kulture različnih držav, pravi Vidoje Radičevič, vodja mladinske dejavnosti. "V rotariju smo prepričani, da je velika vrednost, ki jo lahko damo mladim ljudem, da jih pošiljamo v svet, kjer dobivajo potrebne izkušnje za življenje in delo. So ambasadorji svoje domovine, ki v okolje, iz katerega prihajajo, prinašajo izkušnje od drugod," je pri predstavitvi rota-ri gibanja povedal donedavni vodja poddistrikta Slovenija Edi Stropnik oziroma asistent guvernerja distrikta.
Rotarijstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, prvi klub je bil ustanovljen leta 1930 v Mariboru.V obdobju nacizma so bili rotari klubi prepovedani, totalitarni režimi niso imeli nikoli posluha za rotarijstvo. V Sloveniji je bila tradicija rotarijstva prekinjena za celih 50 let. Ponovno so se pričeli organizirati leta 1990. V dolgoletni prekinitvi tiči osnovni razlog, da je rota-rijstvo v naši državi javnosti (pre)malo znano, čeprav je razvito in mednarodno prepoznavno. Letos so trije njegovi člani dobili priznanje Paula Harrisa. Ptujski klub pa je častno listino podelil Stojanu Kerblerju.
Tudi ptujski klub je ponovno vstopil v javnost lansko leto, ko je praznoval 10-letni-co uspešnega delovanja in ko je tudi po njihovi zaslugi zrasla fontana pri Termah Ptuj. V jubilejnem letu so začeli izvajati projekt pomoči otrokom brez staršev in otrokom iz socialno ogroženih družin, ki ga bodo nadaljevali tudi v naslednjih letih.
Rotary club Ptuj je bil ustanovljen leta 1995. V tem času
se je s svojim delom izredno dokazal, postal eden najpre-poznavnejših, njegov član Edi Stropnik je vodil poddistrikt Slovenija in bil asistest guvernerja distrikta 1910. Dosedanji predsednik Rotary cluba Ptuj Vidoje Radičevič pa že več let uspešno vodi mladinsko dejavnost v okviru rotarija Slovenije.
Št. tednik: Kaj je osnovno poslanstvo rotarijstva? V javnosti je prepričanje, da je to humanitarna dejavnost.
E. Stropnik: "Humanitarna dejavnost je pojavna oblika rotarijstva. Rotari klubi oziroma rotarijstvo ni humanitarna dejavnost. Rotari je organizacija ljudi različnih poklicev, ki so v svojem poklicnem in zasebnem življenju zavezani k višjim etičnim načelom. Pojavna oblika delovanja teh ljudi v okolju pa je delo na socialnem področju. V bistvu je glavna naloga rotarijstva v današnjem času bolj spodbujanje pripravljenosti pomagati drugim. Mi ne moremo zbirati starih oblačil, tudi ne moremo zbirati hrane, to delajo v Karitasu in Rdečem križu ter humanitarnih organizacijah. Lahko pa animiramo ljudi dobre volje, da nam pomagajo, da mi lahko pomagamo drugim. Nekateri rotari klubi so sicer organizirani kot humanitarne organizacije, njihova humanitarnost se prepleta z značilnimi humanitarnimi organizacijami, vendar rotari v prvi vrsti ni humanitarna organizacija."
Št. tednik: Celo leto ste bili v vrhu rotari gibanja v Sloveniji, javnost o tem ni vedela skoraj ničesar.
E. Stropnik: "Verjetno je to narobe, da o tem nismo govorili več, da nismo medijem povedali, kaj smo in kaj delamo. Rotary club Ptuj je eden pomembnejših klubov v Sloveniji. V zadnjem rotarij-skem letu, prvega julija se je začelo novo, smo imeli zaradi naše tradicije in aktivnosti naših članov dve pomembni funkciji v okviru rotarija Slovenije. Jaz sem vodil pod-distrikt Slovenija, v poddi-striktnem vodstvu pa je tudi Vidoje Radičevič kot vodja mladinske dejavnosti. Vse funkcije v rotariju trajajo leto
Foto: Črtomir Goznik
Vidoje Radičevič, vodja mladinske dejavnosti poddistrikta Slovenija
dni, od predsednika, tajnika, guvernerja, predsednika svetovnega rotarija. Morda je to res krona delovanja ptujskega rotari kluba, da smo ob vsakoletnih humanitarnih akcijah tudi na ravni slovenskega rotarija dosegli vrh s temi funkcijami. To pa še ne pomeni, da s koncem rotarij-skega leta Ptujčani stopamo s slovenske rotari scene, še naprej ostajamo aktivni, prav gotovo bomo tudi še v bodoče pomembno vplivali na razvoj rotarijstva v Sloveniji. V letošnjem letu smo dodobra organizirali svoj poddistrikt. Zdaj je naša skupna naloga ustanovitev samostojnega di-strikta Slovenija po pravilih Rotary International, zato potrebujemo 40 klubov. Če imamo svojo državo, svojo
kulturo in jezik, tudi na področju rotarijske organiziranosti lahko pridemo do večje samostojnosti. Slovenija je bila vedno v nekem distriktu, v bivši Jugoslaviji je bila v distriktu 77, zdaj je v avstrijskem. Ta pa je že tako velik in neobvladljiv, na njegovem območju namreč deluje kar 77 klubov, da ga je potrebno na nek način reorganizirati. V tem, da delamo sami, vidimo prednost, četudi je rotari v svoji osnovi internacionalen, v njem državne in nacionalne meje ne pomenijo ničesar. V bistvu gre samo za vprašanje organiziranosti, v lastnem distriktu je delo lažje, zato si zanj prizadevamo, Ptujčani smo aktivno zraven.
Zaradi aktivnosti in dobrega razumevanja znotraj
Foto: Črtomir Goznik
Edi Stropnik, član ptujskega Rotary cluba, je v iztekajočem se ro-tarijskem letu vodil poddistrikt Slovenija
distrikta 1910 se je guverner, Dunajčan, letos odločil za izvedbo konference celotnega distrikta v Sloveniji, v Ljubljani. To je za slovensko rotarijstvo veliko priznanje, saj se je to zgodilo prvič v Sloveniji. Distriktna konferenca je najpomembnejši dogodek rotarijcev, ki delujejo na območju nekega distrikta. V jubilejnem letu nas je obiskal tudi predsednik Rotary International, kar se tudi ne zgodi na vsaki distriktni konferenci. Povrhu pa je bila letošnja distriktna konferenca na isti dan kot pred 70 leti distrik-tna konferenca distrikta 77 Jugoslavija."
Rotarijci vse bolj mešana družba
Št. tednik: Kaj sedaj povedati ob izteku mandata?
E. Stropnik. "Osebno mislim, da smo bili zelo delovni. Na začetku letošnjega rotarijskega leta smo imeli v Sloveniji 24 rotari klubov, ob izteku jih imamo 29. To je rekordna rast znotraj distrikta, nobena država ni imela takšne. V novem rotarijskem letu naj bi ustanovili še sedem novih klubov. Zato bomo tudi največ delali na širitvi članstva, Rotary klube bomo ustanovili povsod tam, kjer jih še ni. Ko bomo imeli svoj distrikt, se bomo malo umirili in pričeli delati na drugih področjih. Ptujčani smo imeli res srečo, da smo prišli ob pravem času na prave položaje, da smo lahko aktivno sodelovali pri izgrajevanju organiziranosti rotarijstva v Sloveniji, širitvi njegove ideje in povečanju članstva."
Št. tednik: Praviloma ste člani rotari klubov moški, veljate za precej zaprto organizacijo.
E. Stropnik: "Včasih so bili rotari klubi resnično samo moški klubi, zdaj pa že nekaj časa niso zaprti za ženske. Ženske so tudi v rotarijstvu tako kot na drugih področjih povsem enakopravne. Klubi, ki so se ustanovili kot moški, ponavadi tudi ostanejo moški, novoustranovljeni klubi pa so ponavadi že mešani. V skoraj vsakem novoustanovljenem klubu je polovica
Vabimo vas na javno tribuno r'T--^. -"-"il"; li.': L ! .
Prih^odno^Ptuja
* Hotel Mitra, četrtek, 6. julij 2006, ob 19.00
Ptuj je naše mesto. Zato želimo zaupanje, da zakladnico tisočletij popeljemo v prihodnost, da bo uspešno mesto dinamičnega gospodarskega razvoja, prepoznavne kulture in srečnih ljudi. Ptuj potrebuje novo energijo za razvoj. Novo zaupanje za prihodnost. Novo energijo za ustvarjanje In sodeiovanjevdobrovseh.
Mijoimamo.ZaPtujI Danes in jutrll
Osrednji gost javne tribune bo Jože Božo Glazer. Na široki razpravi bodite med sodelujočimi tudi vi. Socialni demokrati bomo na tribuni predstavili tudi kandidata za novega ptujskega župana I
žensk."
Št. tednik: Kdaj bo ptujski klub sprejel prvo žensko?
E. Stropnik: "To ni toliko provokativno vprašanje kot vprašanje časa. Če bomo v klubu ugotovili, da imamo v okolju takšno žensko, ki jo rabimo, se bo to tudi zgodilo. V klub se sprejema na povabilo in po poklicni klasifikaciji. Če ugotovimo, da potrebujemo zdravnika ali zobozdravnika, pa je to ženska, ki je zelo uspešna v poklicu in na splošno v okolju, se bo to tudi zgodilo. Pravilo je, da se vključujejo ljudje različnih poklicev, da so razprave na naših predavanjih in omizjih zanimive tudi zaradi različnih pogledov, ki izhajajo že iz samih poklicev. Za rotarij-skim omizjem pa ni prostora za politiko, religijo, pa tudi posli naj ne bi bili med odločujočimi dejavniki, da nekdo vstopi v rotari klub.«
Mladinska dejavnost - najpomembnejša dejavnost rotarijcev
Št. tednik: Vidoje Radi-čevič, vi ste že nekaj let na čelu mladinske dejavnosti v rotariju Slovenije, pred tem ste tri leta uspešno vodili kratkoročno mladinsko izmenjavo. Mladinska dejavnost je tudi najpomembnejša dejavnost v Rotary International.
V. Radičevič: "V okviru te edinstvene dejavnosti mladi potujejo po Evropi, po celem svetu, spoznavajo države, ljudi, kulturo, navade in običaje, obenem pa predstavljajo Slovenijo v tujih državah in se vračajo bogatejši za nove izkušnje in spoznanja. V okviru dolgoročne izmenjave mladi potujejo v drugo državo za celo leto. V starosti od 16 do 19 let v bistvu odhajajo na izobraževanje. Lani smo eno srednješolko za eno leto poslali v ZDA. Pri kratkoročni izmenjavi gre za mladino med 16. in 25. letom starosti, ki potujejo na dvotedenske oziroma tritedenske tabore v tujino. Organiziramo pa tudi specifične mladinske tabore (glasbene, adrenalinske). Vsako leto v mladinske tabore po Evropi in po svetu pošljemo okrog 40 mladih. Mladi izredno radi potujejo, to potrjujejo tudi njihovi vtisi po vrnitvi. Svoj rotarijski tabor za mlade organizira tudi Slovenija pod imenom Na sončni strani Alp."
Majda Goznik
Ptuj • Posvet Slovenske demokratske stranke
Za povezovanje pozitivnih sil in usmeritev na lokalni ravni
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bil v soboto, 1. julija, posvet Slovenske demokratske stranke, najširšega vodstva, ki so ga organizirali skladno z Letnim programom težiščnih aktivnosti SDS v letu 2006. Organizirajo ga najmanj štirikrat na leto zaradi medsebojnega informiranja in zaradi kolektivne ocene razmer.
SDS v večinskem delu volitev, ko bo šlo za volitve županov, skušala vzpostaviti čim širše koalicije, tudi ne bodo povsod vztrajali, da bi bil župan iz vrst SDS. »Naša usmeritev je, da podpremo tiste, ki po naši oceni lahko za razvoj občine naredijo največ in ki so se, če so imeli to možnost, izkazali že doslej.« Podrobneje bodo projekt lokalnih volitev, je še v soboto za javnost povedal Janez Janša, predstavili v kratkem na posebni tiskovni konferenci.
MG
Govorili so o aktualnih političnih razmerah, ocenili so stanje v državi, za katerega kot največja parlamentarna stranka nosijo tudi največjo mero odgovornosti, in govorili o pripravah na lokalne volitve 2006. Na posvetu so predstavili rezultate javnom-nenjske raziskave SDS, se seznanili z aktualnimi političnimi razmerami in poročili Koordinacijskega volilnega štaba, vključno s pregledom stanja na področju organiziranosti SDS in stanja na področju kandidatur. Izvršilni
odbor stranke SDS je v popoldanskih urah sprejel zaključke posveta in soglasja h kandidaturam za župane ter občinske in mestne svetnike. V MO Ptuj bo za župana iz MO SDS Ptuj po sobotni odločitvi kandidiral Rajko Fajt, univ. dipl. ing. elektronike, v občini Podlehnik dipl. ekonomistka Manica Zupanič in v občini Kidričevo Anton Leskovar, prav tako dipl. ekonomist.
Kot največja parlamentarna stranka v državi ocenjujejo, da so razmere v Sloveniji
dobre, stabilne in perspektivne. Hkrati je to dobro stanje tudi dobra osnova za reformne korake, ki jih bo vlada predlagala jeseni, je na krajši tiskovni konferenci v soboto v slavnostni dvorani ptujskega gradu povedal predsednik SDS Janez Janša. Predvsem gre za posodobitve in modernizacijo davčnega sistema in na področju delovno-pra-vne zakonodaje, pomembne korake, ki jih mora Slovenija narediti zato, da bo vzpostavila bolj konkurenčno okolje za slovensko gospodarstvo.
Na posvetu so oblikovali tudi obrise za lokalne volitve 2006. Volilna kampanja bo povezovalna v dvojnem smislu. Že v pripravah nanjo, je poudaril Janša, bodo opozorili na to, da je za hitrejši razvoj posameznih krajev, mest in občin potrebno sodelovanje med državno in lokalno ravnijo, brez tega sodelovanja hiter in optimalen razvoj ni možen, s kampanjo pa bodo vplivali tudi na to, da bo prišlo do povezovanja pozitivnih sil in usmeritev na lokalni ravni. S tega vidika bo
Foto: Črtomir Goznik
Posveta se je udeležilo tudi več ministrov, med njimi sta bila tudi minister za zdravje Andrej Bručan in minister za kulturo Vasko Simoniti.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik SDS Janez Janša je na kratki tiskovni konferenci podal tudi oceno stanja v Sloveniji: »Stanje v Sloveniji je po naši oceni dobro, stabilno in perspektivno. Slovenija je dosegla v zadnjem času izjemne uspehe. Kot edina nova članica EU gremo v letu 2007 v evroobmočje. O Sloveniji se je na ta račun v zadnjih mesecih v svetovni javnosti govorilo in pisalo pozitivno bistveno več kot kadarkoli doslej od rojstva slovenske države.«
Rajko Fajt, univ. dipl. ing. elektronike, tudi ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj, kandidat SDS za župana MO Ptuj, v družbi predsednika SDS Janeza Janše. Izvršilni odbor SDS je na sobotnem posvetu SDS pred lokalnimi volitvami na Ptuju podal soglasje h kandidaturam za župane, občinske in mestne svetnike. Sklenil je tudi, da bo Manica Zupanič, dipl. ek., kandidirala za županjo občine Podlehnik, Anton Leskovar, dipl. ek., pa za župana občine Kidričevo.
Lenart • Tiskovna konferenca župana
Zupan je dolžen izvrševati sklepe
Lenarški župan mag. Ivan Vogrin je povedal, da se je za sklic tiskovne konference odločil zaradi tega, ker želi podati celovito sliko o rušitvi objektov na avtobusni postaji in tržnici v Lenartu, kronološki pregled dogodkov in predstaviti, kdaj so se postopki pričeli.
Župan Vogrin je povedal, da je temeljni vzrok, da je do odstranitve objekta prišlo, pravnomočna sodba sodišča. Župan je poudaril, da ni v njegovi pristojnosti odločitev, ali bo izvrševal pravnomočne sklepe sodišča, ampak jih mora izvršiti, saj mu to nalaga Zakon o lokalni samoupravi, ne glede na to, na koga se sklep nanaša ali kdo je udeležen v postopku.
Župan Ivan Vogrin je povedal, da ga je veliko ljudi vprašalo, zakaj prav zdaj ruši te objekte in pojasnil je: »Prva odpoved za manj problemati-
čen objekt na tržnici, lastnika Ismailija Femina, je bila napisana že leta 1994. To pomeni 12 let pred odstranitvijo. Zakaj se občina pred mojim prihodom ni odločila za odstranitev, ne vem. Dejstvo je, da smo se ves čas želeli dogovoriti za sporazumno odstranitev in se dogovoriti, da bi lastnika sama odstranila objekt. Tudi v drugem primeru o odstranitvi objekta bara Skender je bila prva odpoved najemne pogodbe leta 2001 in vmes so tekli postopki in dogovori. Sodišče je izdalo sodno odločbo in skoraj leto
dni po pravnomočnosti smo se odločili za odstranitev. Vmes so seveda potekali dogovori, da bo lastnik objekt odstranil sam.«
Župan Vogrin je tudi povedal, da so pomisleki o tem, ali je občina imela vso potrebno dokumentacijo za rušenje, brezpredmetni. Rušitev je izvršil sodni izvršitelj na podlagi sklepa sodišča, kar potrjuje, da so delali v skladu s sklepi sodišča.
Na tiskovni konferenci je župan mag. Ivan Vogrin povedal, da še pri tem rušenju vedno nekoliko ostaja odprta
vloga policije in dodal: »Prepričani smo, da nam je bila policija dolžna nuditi asistenco že 7. junija, kot upniku. Tu se seveda v mnenjih s policijo razhajamo. Naslednjič, 12. junija, je pri odstranitvi na podlagi posebnega sklepa sodišča sodeloval sodni izvršitelj Bojan Miletič in takrat je policija po mojem mnenju visoko profesionalno in korektno opravila tisto, kar ji zakon nalaga. Torej zaščitila je upnika in omogočila izvršitev odstranitve objekta. Povedati je treba, da brez korektnega, strokovnega dela
in tudi odločne policijske prisotnosti oziroma nudenja asistence tudi do odstranitve ne bi prišlo. Enkrat sem se že na seji občinskega sveta zahvalil PP Lenart in komandirju Janezu Lovrecu in tudi ob tej priložnosti se zahvaljujem ter menim, da je bilo opravljeno delo s strani policije 12. junija korektno v zaščito zakonov, ustave in vseh pravil, ki veljajo v Sloveniji.«
Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji postopki in kaj vse so storili, pa župan mag. Ivan Vogrin odgovarja: »Naj povem, da smo na sodišče že
priglasili vse stroške v zvezi s postopkom rušenja, ki po do sedaj znanih podatkih znašajo okrog devet milijonov tolarjev. Nadalje je bilo nekaj resnih groženj, za kar bo podana kazenska ovadba po uradni dolžnosti s strani policije in tožilstva. Stekli pa bodo tudi kakšni drugi postopki. Kot sem seznanjen, je tudi nasprotna stran že vložila neke tožbe in kazenske ovadbe. Menim, da je to brez neke resne pravne podlage, kajti sodba sodišča o odstranitvi je pravnomočna.«
Zmago Šalamun
Spodnje Podravje • Rušilno neurje s točo
Razkrilo več kot sto hiš, podrlo več sto dreves in potolklo polja
Hudo neurje s točo je v četrtek, 29. junija, okoli 18. ure v nekaj minutah povzročilo pravo razdejanje tudi na širšem območju Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja; najhuje je prizadelo širše območje občin Žetale, Podlehnik in Kidričevo, kjer je toča opustošila polja v največji vegetaciji, veter z orkansko močjo pa je kot za šalo podiral drevje in odnašal strehe. Zaradi poškodbe transformatorja so bili v okolici Pleterij vso noč brez električne energije, za več ur pa so bili prekinjeni tudi telefonski signali.
Po tem ko je že v dopoldanskem času hudo neurje s točo veliko kot jajce zajelo območje od Ruš, Radelj, Fale in Selnice ob Dravi do Maribora, kjer je podiralo drevje, pustošilo po okoliških poljih in skoraj popolnoma uničilo letošnji pridelek, poškodovalo in poplavilo pa je tudi nekaj hiš, tudi v centru Maribora, se je popoldne "huda
ura" preselila na Gorenjsko in v okolico Ljubljane, okoli 16. ure je neurje zajelo širše celjsko območje, okolico Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice, nekaj po 18. uri pa je udarilo še na širše območje Haloz ter Ptujskega in Dravskega polja.
Skoraj orkanski veter z dežjem in točo izjemnih dimenzij, ponekod je bila velika kot
kurje jajce, je v nekaj minutah najhuje prizadel območje v okolici Žetal ter od Cirkovc do Apač na Dravskem polju, kjer je s hiš in z gospodarskih poslopij odnašalo strehe kot za šalo in jih metalo nekaj deset metrov vstran. Po prvih ocenah na tem območju skoraj ni bilo hiše, ki ne bi bila tako ali drugače poškodovana ali razkrita. V Pleterjah je
Foto: M. Ozmec
Gasilci iz Kidričevega med odstranjevanjem podrtih dreves na cesti proti Strnišču, ki je bila zaradi tega zaprta več ur.
Lenart • Podpisana pogodba za AC Lenart-Sp. Senarska
Vrednost naložbe 9,2 milijarde tolarjev
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d. d., je v sredo, 28. junija, z najugodnejšimi ponudniki, izbranimi v postopku javnega naročanja, sklenila pet pogodb za nadaljevanje gradnje pomurskega in štajerskega avtocestnega kraka v skupni vrednosti 24,655 milijarde tolarjev.
Med sklenjenimi pogodbami so oddana tudi dela za izgradnjo preostalih pet kilometrov trase Lenart-Spodnja Senarska.
Pet kilometrov avtocestnega odseka Lenart-Spodnja Senarska bodo za pogodbeno vrednost 9,275 milijarde tolarjev in z rokom dokončanja del 20 mesecev gradila podjetja, združena v skupni nastop (joint-venture): SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, CPM Maribor, avstrijski Porr in Vegrad Velenje. DARS, d. d., je s pogodbo, sklenjeno 28. junija, oddal vsa cestno-
gradbena dela avtocestnem odseku med Lenartom in Spodnjo Senarsko, saj je pogodbo o graditvi prvih 2,2 kilometra trase sklenil že v začetku letošnjega februarja. Skupno 10-kilometrski odsek med krožiščem Pesnica in priključkom Lenart bo predan prometu predvidoma leta 2007, preostalih pet kilometrov trase avtocestnega odseka Lenart-Spodnja Senarska pa predvidoma do konca leta 2008. Avtocestna trasa v dolžini pet kilometrov, ki je predmet sklenjene pogodbe, je zasnovana kot
štiripasovna cesta z odstavnimi in vmesnim ločilnim pasom ter zaviralnimi in pospeševalnimi pasovi. Odsek se zaključi s priključkom Se-narska, ki je na območju križanja avtoceste z regionalno cesto Lenart-Ptuj. Priključek je oblikovan kot polovična deteljica. Regionalna cesta bo prečkala avtocesto prek nadvoza. Izvajalci del bodo v okviru sklenjene pogodbe zgradili tudi dva mostova, en podvoz, tri nadvoze, šest pre-pustov in plato avtocestnega počivališča Lormanje.
Zmago Šalamun
odkrilo skoraj vsako hišo ter sredi vasi porušilo večje leseno gospodarsko poslopje (ko-larnico), ki ga vrglo na bližnjo cesto, več hiš in poslopij je odkrilo tudi v Mihovcah, Pongrcah in Župečji vasi; v Kidričevem je orkanski veter divjal tudi sredi blokovskega naselja in podrl več velikih starejših borov in smrek, neurje pa je podrlo veliko dreves tudi po okoliških gozdovih. Na odsekih cest od Taluma do odcepa proti Hajdini ter od Kidričevega do Strnišča je bil zaradi podrtega drevja, ki je padlo čez ceste, za več ur onemogočen promet, hudourniške vode so zalile več hiš, poplavljen pa je bil tudi podvoz pod železniško progo v Kidričevem in na Zagrebški cesti v Ptuju, zaradi česar je bil promet onemogočen še vso noč. Toča pa je hudo oklestila tudi okoliška polja in sadovnjake, po prvih ocenah je najhuje prizadela predvsem koruzo, ki je bila v teh dneh sredi največje vegetacije.
Podžupan občine Kidričevo Jože Murko je povedal, da so se v odstranjevanje posledic in pomoč krajanom pri zasilnem pokrivanju odkritih hiš takoj vključila vsa gasilska društva v občini, nekateri so požrtvovalno pomagali skoraj vso noč, sodelovali so tudi pripadniki civilne zaščite in drugi krajani, prizadeto območje pa si je ogledal tudi sam in skupaj s poveljnikom Civilne zaščite občine Kidričevo Antonom Leskovarjem sta sklenila, da zaradi obsežnosti neurja in povzročene škode, ponekod pa tudi izjemnih razmer naslednje jutro, v petek, 30. junija, ob 7. uri skličeta krizni štab. Ta se je v prostorih Občine Kidričevo tudi sestal in po grobi oceni stanja sprejel več ukrepov, med drugim pa formiral tudi dve komisiji - eno za oceno škode na objektih in drugo za oceno škode na poljščinah -, ki sta se takoj odpravili na teren. Do petkovega popoldneva so v grobem ocenili, da je na 136 poškodovanih stanovanjskih objektih škode vsaj za okoli 250 milijonov tolarjev, škode na poljščinah pa še niso uspeli popisati v celoti. Gasilci in pripadniki civilne zaščite pa so nadaljevali z odstranjevanjem posledic in pokrivanjem odkritih hiš tudi skoraj ves petek, ponekod še v soboto. V akcijo popisovanja škode pa so stopili tudi zavarovalni agenti.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Hudourniške vode so poplavile tudi podvoza v Kidričevem (na posnetku) in na Zagrebški cesti v Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Eno od podrtih dreves je padlo tudi na hišo na začetku vasi Pleter-je in še naslednji dan ogrožalo stanovalce v njej.
Foto: M. Ozmec
Porušena gospodarska poslopja so pod seboj uničevala tudi kmetijske stroje in mehanizacijo.
Foto: M. Ozmec
Enemu od kmetov v Zupečji vasi je večje gospodarsko poslopje "odneslo" kar na bližnjo cesto.
Ptuj • Tudi najmlajši v projektu Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek
Na knjižni polici
Najmlajši spoznavali ribniške živali in rastline
V okviru projekta Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek so potekale številne aktivnosti.
Z njimi želi MO Ptuj in vsi drugi, ki so vključeni v projekt (Ribiška družina Ptuj, Lovska družina Jože Lacko, lastniki zemljišč na območju Natura 2000, Zavod za gozdove Republike Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod, predšolska in šolska mladina, lokalno prebivalstvo) ohra-
niti izredno biotsko pestrost območij Natura 2000 Pod-vinci in Velovlek z ustreznim gospodarjenjem in upravljanjem ter izboljšati odnos javnosti do ohranjanja narave. Ena od dejavnosti je bilo tudi ozaveščanje in informiranje javnosti ter promocija, v katero so vključili vse osnov-
ne šole na Ptuju, v Dornavi, Ekonomsko šolo in Gimnazijo Ptuj ter kot nazadnje tudi otroke iz Vrtca Ptuj, starostno skupino med petim in šestim letom. Sodelavca projekta Matjaž Kerček in Dominik Bombek sta jim skušala kar najbolje predstaviti živali in rastline, ki živijo v ribniku.
Foto: Črtomir Goznik
Otroci iz Vrtca Ptuj so z velikim zanimanjem prisluhnili Matjažu Kerčku in Dominiku Bombeku, sodelavcema v projektu Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek, ki sta jim skušala kar najbolje predstaviti živali in rastline, ki živijo v ribnikih.
Prijaviteljica projekta je MO Ptuj, ki je tudi prispevala 10 odstotkov sredstev, celotna vrednost projekta pa je nekaj več kot 81 tisoč evrov, ki jih v 90 odstotkih zagotavljata EU in ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Partnerji v projektu so občina Dobrla vas (Avstrijska Koroška), Ribiška družina Ptuj, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor, Društvo za opazovanje in proučevanje Ptuj. Avstrijski partner je bil tudi tisti, ki je v teku projekta predstavil primer dobre prakse - upravljanje na naravovarstvenem območju Sablatnigmoor. Njihovi predstavniki, vodil jih je župan Josef Pfeifer, pa so si tudi že ogledali ribnika Podvinci in Velovlek med majsko enodnevno strokovno ekskurzijo na Ptuju, ko jih je v imenu Mo Ptuj pozdravil podžupan mag. Miran Kerin.
Ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave je ena najpomembnejših aktivnosti v okviru projekta Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek, zato naj bi vsebino poznal kar najširši krog ljudi, začenši z najmlajšimi.
MG
Ormož • Razstava Muzeja Ormož
Enotni v zmagi
Na predvečer praznika dneva državnosti so v prostorih ormoškega gradu svečano odprli razstavo Enotni v zmagi, ki jo je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in osmimi muzeji po Sloveniji pripravil Muzej Ormož.
Razstava obsega dva tematska sklopa. V prvem delu avtorica Zdenka Kresnik predstavi Ormož med letoma 1980 in 1990. Ormož je pred-
stavljen kot sedež organov oblasti občine, predstavljeni so nekdanji državni prazniki in vojaške obletnice, ki so ideološko obarvani, ustano-
ve, pa tudi trgovina in industrijski obrati. V tem času je prišlo tudi do spremembe podobe mesta Ormož - prizidek je dobil hotel, zdravstve-
Na zanimivi razstavi je največ pozornosti pritegnilo originalno orožje iz časa vojne za Slovenijo.
ni dom, šola, pošta, zgrajena je bila policijska postaja, blok v Skolibrovi ulici, mesto pa je z mostovžem dobilo tudi vzhodna vrata v Ormož.
Drugi del razstave je posvečen vojni za Slovenijo na ormoškem območju. Avtorica Nevenka Korpič je od številnih udeležencev desetdnevne vojne zbrala lepo število originalnih predmetov, dokumentov in fotografij, ki nazorno odsevajo dogajanja iz tistega časa. Poleg orožja so razstavljene tudi različne uniforme, med katerimi velja omeniti uniformo ranjenega vojaka JLA, ostanke granatnih izstrelkov in odlikovanja članov obeh veteranskih organizacij - veteranov vojne za Slovenijo in veteranskega združenja Sever. Razstavljen je tudi prvi slovenski denar in znamke. Razstava je stalna, drugi del razstave, kjer je razstavljenih veliko osebnih predmetov, pa avtorica namerava še dopolnjevati. Razstave z enakim vodilom in krajevno prilagojeno vsebino so postavili še v osmih muzejih po Sloveniji. Razstavo spremljata tudi dve publikaciji.
Ob otvoritvi sta spomine na vroče junijske dni izpred 15 let obudila tudi mag. Jurij Ferme, takratni komandir ormoških miličnic in miličnikov, in Miran Fišer, poveljnik Manevrske strukture. Razstavo je odprl župan Vili Trofenik.
vki
ĎřvSTo LOUISA
Liz Jensen
Deveto življenje Louisa Draxa
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Kapučino)
v zbirki Kapučino L/^ JeniSf) Mladinske knjige so izšli romani, ki se radi razgledujejo na vaši bralni kratkočasni polici in imajo nekaj skupnih romanesknih potez. Použijejo se kratko in sladko kot napitek, ki jih druži, razen, po mojem prepričanju, dveh: Na smrt slavni in Pred spanjem si stokrat skrtačim lase, ki jih je urednik nekako ^ »skrtačil« med ostale s skupnim vznemirljivim ironičnim in sarkastičnim besedilom, odišavlje-nim s črnim humorjem in vsakodnevnimi prebliski in dovtipi iz sodobnih življenjskih peripetij, pogosto v spogledovanju za iskanjem novodobnih modnih poizkusov, prelomnic v nekem življenjskem obdobju in odraščanju glavnih protagonistov.
Liz Jensen, anglo-maroškega rodu, se je predala pisateljski strasti potem, ko se je posvečala novinarstvu, producentstvu in kiparstvu, razpeta med Francijo in Londonom. Deveto življenje Louisa Draxa je BBC pred dvema letoma uvrstil med najbolj vroča branja, po romanu snema film režiser Angleškega pacienta Anthony Minghella.
Louis ni tak kot drugi otroci. Dogajajo se mu stvari, ki se mu ne bi smele. Šestleten je padelpo železniških tirih, elektrika ga je petinosemdesetodstotno ubila. Preživel je tudi bolezni, ki jim še imena ne zna izgovoriti. Bo nekega dne doživel nesrečo, ki bo naredila konec vsem nesrečam? Louis je imel vedenjske težave, motil je pouk, Debelemu Perezu (psihiatru) je pripovedoval krvave zgodbe. Perez, z glavo kot dojenček, je bil njegov največji sovražnik. Osnovno Louisovo pravilo je bilo: »Ne reci ničesar.« Ko so drugi sošolci obiskovali prostočasne dejavnosti, je on obiskoval Debelega Pe-reza. Klicali so ga Čudak. Mohamed III. je bil že tretji v dinastiji hrčkov. Maman je krhka kot steklo in ima glavobole. Papa je pilot, trenira v fitnesu in bi lahko bil najmočnejši na svetu. Včasih je letel na mednarodnih linijah, potem še samo na domačih, da ne bi ogrožal družinskih življenj. Mamini prijatelji so se pogosto menjavali. Maman potrebuje svobodo, ker opravlja »čustveno delo«. Dejala je, da je imel Louis bujno domišljijo, Perez, da je imel težave z resničnostjo. Louis je bil čuden in neverjetno inteligenten otrok. Kaj se je zgodilo na gorskem pobočju? Eden nikoli ne bo poznal resnice, drugi se je pred njo skrival, tretji je bil mrtev.
V	bolnišnici je devetletni deček razglašen za mrtvega. Doktor Pascal je bilprevzet ob očeh Natalie, ki so imele barvo provansalskih gričev. Prepričan je, da njegovih pacientov ne more vrniti v življenje noben aparat, ampak narava sama, zato jim bere in se z njimi pogovarja. Natalie pravi, da pozna svojega sina, ve, česa je zmožen, ker je angel. Mora ga zavarovati. Louis pa meni, da fantje svojih mamic ne bi smeli spravljati v jok. Je on tipičen moten otrok v deželi pustolovščin? Preveč moških je preveč dobrega na kupu. Louis si želi, da bi se njegova starša držala za roke in se poljubljala.
V	času njegove nesreče sta bila že ločena. Očka je bil pred tem poročen z drugo žensko. Ga je očka porinil v prepad, in je sploh njegov pravi oče? Če svojega otroka kritizirate, ko je najbolj ranljiv, ga lahko ubijete, če pa si dopovedujete, da je angel, je lahko nesmrten. Natalie bi rada, da se Louis ne bi ničesar spominjal, da bi vedno ostal njen mali fantek. Louis je čudežno preživel in ostal v komi, kjer se mu dogajajo nenavadne stvari. Na oddelku ni joka, ker bi se drugače žalost prenašala z bolnika na bolnika. V devetem življenju so stvari drugačne. To je popolnoma nov svet. Medtem Gustav Louisu v njunem kozmogenem svetu pripoveduje svojo zgodbo. Gustav je v jami sanjal o družini, je neozdravljivo bolan, glavo ima napihnjeno in belo kot žarnica. Skoraj prozoren je in zebe ga. Jamarji so našli truplo moža, ki je umrl od lakote. Louisa so zanimale zdravstvene hibe in strupi. Je moten otrok z oj-dipovskim kompleksom? Perez je policiji zatrdil, da je bila Natalie bolj potrebna terapije kot Louis. Moške je privlačila s tem, da je v njih prebujala rešitelje. Louis je prepričan, da če se za nekaj odločiš, ni za to nihče drug kriv. Sam si kriv. Privlačnim ljudem pripisujemo dobroto, toda njegovo življenje je bilo njena lastnina. Ko je bil manjši, ga je ona poškodovala, ko je bil večji, se je sam. Všeč mu je bila bolnišnica, kjer ljudje skrbijo zanj. Njegovo deveto življenje je boljše od prejšnjih osem!
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
SP v nogometu
Po sodniških še trenerski avtogoli
Stran 8
Roman Glažar
»Na igriščih je vse manj fair playa«
Stran 8
Atletika
Rovan na Ptuju za las ob normo za EP
Stran 9
Motociklizem
V Hajdošah zanimive in atraktivne dirke
Stran 9
Padalstvo
3. mesto ptujskih padalcev v Lescah
Stran 10 Športno plezanje
Mina Markovič deseta na članskem EP
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • 17. Dirka Solidarité Olympique
Ilešiču etapna zmaga in dobra popotnica pred EP
V nedeljo se je končala petdnevna kolesarska dirka na Poljskem, kjer so nastopili tudi kolesarji ptujske Perutnine. Po šestih etapah in 908 km je bil najboljši Poljak Robert Radosz (DHL Author), ki je rumeno majico vodilnega nosil vse od prvega dne. Četrti je bil najboljši Ptujčan, Mitja Mahorič. Gregor Gazvoda je osvojil končno enajsto mesto, lastnik najboljše etapne uvrstitve pa je Aldo Ino Ilešič, ki je v petek zmagal.
Mahoriču se je visoka uvrstitev obetala že po prvem dnevu, ko je osvojil peto mesto. Ubež-na skupina desetih kolesarjev si je pred zasledovalci nabrala več kot tri minute prednosti, kar je obetalo, da se bo obračun za končno zmago bil le med njimi. Četrtkov dopoldanski kronometer je le rahlo prevetril uvrstitve na vrhu. Z drugim mestom je v vodstvu ostal Radosz, Mahorič pa je bil osemnajsti z dobro minuto zaostanka za zmagovalcem, Nizozemcem Laurensom Ten Damom, ter ostal visoko na petem mestu. Srečko Glivar je upal, da bo do konca v nedeljo, ko sta bili na sporedu še dve ravninski ter dve težji gorski etapi, še precej priložnosti za pomik proti vrhu, vendar se kaj dosti ni dalo postoriti. Mahorič je z dobrimi sprinti na letečih ciljih pridobil le eno mesto. »Zadnje dni so vsi branili, kar so imeli. Zato je bil vsak pobeg obsojen na propad. Mi smo imeli
še nekaj smole z Mahoričevim kolesom, kar nas je ustavilo, da zadnji dan, ko je bila proga najtežja, nismo več napadali. Takšno je pač kolesarstvo, z odličnimi vožnjami na tako težki dirki smo zelo zadovoljni,« je ob koncu dejal ptujski strateg Srečko Glivar. Zadovoljen je bil tudi Mahorič: »Sposoben sem sicer še boljših rezultatov, kot sem jih tokrat pokazal. Na žalost sem imel okvaro kolesa, ko je ne bi smel imeti. Z Golčerjem sva bila najboljša hribolazca na dirki, vendar na teh težkih vzponih nisva mogla napasti. Kolikor se je dalo, sem postoril na letečih ciljih. Mislim, da sem nekoliko slabšo predstavo na kronometru kompenziral z dobro vožnjo v klanec,« je dejal 30-letni Ptujčan.
Člansko moštvo sedaj čakajo krajše počitnice, prve dirke
bodo na sporedu šele v začetku avgusta. Edini, ki je to dirko izkoristil za test pripravljenosti, je Aldo Ino Ilešič, ki bo čez dva tedna nastopil na Evropskem prvenstvu za kolesarje do 23 let. Mladi Ptujčan je priložnost dobil v četrti ravninski etapi, namenjeni sprinterjem. Po 198 km je v cilj najdaljše etape pripeljal pred domačinom Marekom Weselijem (CCC Polsat) ter Nemcem Sebasti-anom Schwagerjem (Thurin-ger Energie) ter dvignil roke v znak zmage. »Zelo sem vesel, da sem se po poškodbi vrnil z etapno zmago na tako pomembni dirki. Ekipa mi je pripravila brezhibno izhodišče za sprint, ki sem ga izkoristil,« je dejal 21-letnik, ki očitno ni veliko izgubil ob poškodbi roke pred dvema mesecema.
UG
Mitia Mahorič (Perutnina Ptui)
Nogomet • Drava Ptuj
Presenetil predvsem Blagus
Drava - Varteks 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Marjanovič (35), 0:2 Kardum (37), 0:3 Zajc (70. avtogol), 1:3 Prejac (87)
DRAVA: Germič, Emeršič, Blagus, Tisnikar, Kronaveter, Lunder, Zilič, Kelenc, Berko, Horvat. Igrali so še: Štelcer, Toplak, Krušica, Zajc, Đenič, Bošnjak, Prejac, Zečevič, Gorinšek, Bosilj, Drevenšek, Osaj, Doan. Trener: Milko Đurovski.
Nogometaši ptujske Drave so v športnem parku v Zavr-ču, na odlično pripravljenem igrišču, odigrali prijateljsko srečanje s hrvaškim prvoliga-
šem Varteksom iz Varaždina, sicer udeležencem pokala UEFA. Trener Milko Đurovski v ekipo ni postavil Trenevskega, Dabanoviča in Šterbala, zato pa je priložnost dobil Blagus (na Ptuju je na preizkušnji, doslej je igral v Avstriji), ki je odigral na mestu, kjer drugače igra kapetan Šterbal, v konici napada pa je zaigral Zilič.
Gledalci so lahko bili zadovoljni s prikazanim nogometom, saj ni bilo samo brezglavega tekanja, ampak je bila igra povezana, izpeljanih pa je bilo neka lepih akcij. Nekoliko več od igre so imeli ptujski nogometaši, ki so si priigrali
Foto: Marian Kelner
Najboljši trije na cestni dirki za DP: drugouvrščeni Tomaž Nose (Adria Mobil), novi državni prvak Golčer (Perutnina Ptuj) in tretjeuvrščeni Uroš Šilar (Swiag Teka)
17. Dirka Solidarité Olympique - 2.1, Poljska, 28. 6.-2. 7. 2006
1: etapa Lódz-Radom, 193 km
1.	Robert Radosz (Pol), DHL Author, +4.03.12
2.	Marek Wesoly (Pol), CCC
3.	Martin Riska (Svk), PSK Whirpool
5. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj
2. etapa: Ozarów-Ozarów ITT, 29,8 km
1.	Laurens Ten Dam (Niz), Unibet.com 37.53
2.	Robert Radosz (Pol), DHL Author +0.10
3.	Robert Bartko (Nem), German National Team +0.11 8. Gregor Gazvoda (Slo), Perutnina Ptuj, +0.47
3. etapa: Pionki-Kielce, 152,8 km
1.	Mark Cavendish (Vb), Team Sparkasse, 3.37.24
2.	Krzysztof Jezowski (Pol), Knauf Team
3.	Mattia Gavazzi (Ita), Amore & Vita, vsi isti čas
4 . etapa: Tarnobrzeg-Przemysl, 198,1 km
1. Aldo Ino Ilešič (Slo), Perutnina Ptuj, 5.05.03
2.	Marek Wesoly (Pol), CCC Polsat
3.	Sebastian Schwager (Nem), Thuringer Energie, vsi isti čas
5.	etapa: Jaroslaw-Krosno, 181,5 km
1.	Tomasz Kiendys (Pol), Knauf Team, 4.23.35
2.	Tilo Schuler (Nem), Team Sparkasse
3.	Jonas Owczarek (Nem), Team Sparkasse
9. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, vsi isti čas
6.	etapa: Rybnik-Bielsko-Biala, 152 km
1.	Wasyl Kiryjenka (Blr), Rietumu Bank, 3.02.00
2.	Marek Wesoty (Pol), CCC Polsat, +0.36
3.	Nikita Eskov (Rus), reprezentanca, isti čas
Skupni seštevek:
1.	Robert Radosz (Pol), DHL Author, 20.49.40
2.	Marcin Sapa (Knauf Team), +0.42
3.	Lukasz Bodnar (Intel Action), +0.46
4.	Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj), + 1.13
11. Gregor Gazvoda, 20. Jure Golčer, 23. Radoslav Rogina, 52. Aldo Ino Ilešič, 59. Mervar Boštjan (vsi Perutnina Ptuj)
tudi lepe priložnosti (Tisni-kar, Kelenc, Zilič), vendar niso uspeli doseči gola. Nato pa so nogometaši Varteksa v samo dveh minutah (od 35. do 37.) izvedli dve lepi akciji, ki so ju zaključili z zadetkoma ter povedli z 2:0.
V drugem polčasu so bili nekoliko aktivnejši gostje, nogometaši Drave pa so se trudili, da bi znižali vodstvo Varaždin-cev. Žal jim to ni uspelo, saj so gostje v 70. minuti dosegli še tretji zadetek. Dve minuti pred koncem pa je Prejac le uspel doseči častni zadetek za svoje moštvo.
Danilo Klainšek

Sead Zilič se je v Zavrču dobro boril z igralci Varteksa, čeprav tokrat ni dosegel zadetka.

Piše • Jože Mohorič
Po sodniških še trenerski avtogoli
Prvo vprašanje ob tekmi Argentina - Nemčija se mi je (in verjamem da še marsikomu drugemu) postavilo tole: kaj je razmišljal trener gaučev Pe-kerman (na sliki), da v igro ni poslal Lionela Messija?
Gremo lepo po vrsti. Morda bi še lahko razumel, da ga ni bilo v začetni enajsterici, ker je pač selektor računal z drugimi aduti, ki jih, resnici na ljubo, v argentinski vrsti ni malo. Napadalni dvojec Tevez - Crespo je strah in trepet marsikatere reprezentance. Prav. Ves prvi polčas se je na igrišču odvijala šahovska partija in Messi morda ni dober šahist (je pač slabši v otvoritvi in ga je trener čuval za zaključek partije). Razumem. Igra na remi (beri: iskanje luknje v nasprotnikovi obrambi) v prvem polčasu ni prinesla sadov, Nemci so se pokazali za zelo prebrisanega nasprotnika, ki ni bil pripravljen zlahka popustiti, še posebej na domačem terenu.
je imel Pekerman na voljo še eno menjavo (na isti tekmi lahko menja trri igralce v polju in vratarja), bi bilo sedaj res (AMPAK RES!) logično, da v igro trener pošlje svežega igralca, ki bi lahko v podaljških z eno potezo odločil tekmo; v mislih sem imel seveda Messi-ja. To se mi je zdelo smiselno z več vidikov: v igri ni bilo več prvega argentinskega vratarja, tako da bi bilo igranje na enajstmetrovke slaba izbira (še posebej, če je na drugi strani v vratih Lehman); drugo je bilo to, da Tevez ni imel praktično nobene prave pomoči v konici napada, tretje pa to, da bi imel prav tehnično izredno podkovani Messi največ možnosti, da preigra sicer solidno (a nikakor hitro) nemško obrambo. A za Peckermana tudi to še ni bilo dovolj razlogov. Če si je v glavo vtepel, da bo tekmo zmagal s svojimi taktičnimi zamislimi, bo to pač storil!
Trenutek resnice je sledil po
Drugi polčas se je začel po željah Argentincev: povedli so. Sicer iz prekinitve, kjer se pač najlažje dosegajo goli, a gol je gol. Štel je enako kot gol Maxi-ja Rodrigeza na tekmi osmine finala, ki ga je občudoval ves nogometni svet. Za selektorja Pekermana je bila to zelo dobra novica, njegova taktika se je obrestovala. S svojimi taktičnimi zamislimi je bil korak pred nemškim selektorjem Klinsmannom. Še 15 minut pred koncem so Argentinci držali skoraj vse niti igre v svojih rokah, zato je njihov strateg še nekoliko okrepil obrambno vrsto (Crespa in Riquelmeja je zamenjal s Cruzom in Cam-biassom; pred tem je zaradi poškodbe zamenjal še vratarja). Prva dva resda nista prikazala kdove kako dobre igre, zato sem lahko tudi to potezo še nekako razumel. A potem je spet udaril Klose, zaenkrat najboljši strelec svetovnega prvenstva, in rezultat je bil izenačen. Smola pač za Argentince, a še zdaleč ni bilo vse izgubljeno. Do konca rednega dela je bilo še deset minut, in to je dovolj časa za dosego zadetka. Ker tega ni bilo (smola pač!), so sledili podaljški. Ker
strelih z bele točke: Lehman je Nemce popeljal v polfinale SP, Argentinci odhajajo domov.
Tudi po dveh dnevih ohlajanja vroče glave se ne morem znebiti občutka, da je Peker-man s svojimi taktičnimi za-mislimi premagal samega sebe. Klasični avtogol. Popolnoma enaki občutki so me navdajali tudi po tekmi Nizozemska - Portugalska, kjer je selektor Nizozemske Marco van Basten ves drugi polčas ogreval najboljšega strelca Ru-uda van Nistelrooya, a ga je na koncu pozabil na klopi
Avstralski selektor Guus Hid-dink je proti Hrvatom na gol postavil rezervnega vratarja Talača. Verjetno je pričakoval, da bo le-ta proti "kockastim" dodatno motiviran. To potezo selektorja lahko razumem, čeprav se ni izkazala za uspešno. Francoski selektor Dome-nech nikakor noče v igro poleg Henryja poslati še Trezegueta, čeprav se odlično dopolnjujeta. Raje stavi na Wiltorda in Saha. Poskušam ga razumeti in mi nekako uspeva, čeprav se ne strinjam.
A izgubiti tekmo z Nemci brez Messija na terenu? Ne, tega ne razumem!
Rezultati četrtfinala:
Nemčija - Argentina 4:2 po 11-m (1:1, 1:1, 0:0). Strelci: 0:1 Ayala (49), 1:1 Klose (80). Strelci iz 11-m: Neuville, Ballack, Podolski in Borowski za Nemčijo; Cruz in Gonzalez za Argentino.
Italija - Ukrajina 3:0 (1:0). Strelca: 1:0: Zambrotta (6.), 2:0 Toni (59.), 3:0 Toni (69.).
Anglija - Portugalska 1:3 po 11-m (0:0): Strelci z 11-m: Hargreaves za Anglijo; Simao, Postiga in Ronaldo za Portugalsko. Brazilija - Francija 0:1 (0:0). Strelec: 0:1 Henry (57)
Polfinalna para:
4.	julij ob 21.00: Nemčija - Italija (Dortmund)
5.	julij ob 21.00: Portugalska - Francija (Munchen)
O SP • Roman Glažar, sodnik pri MDNS Ptuj
Vse manj je fair playa«
»
Zaradi nekaterih spornih odločitev so sodniki na SP v Nemčiji še pod posebnim drobnogledom. Kamere, ki zabeležijo vsak korak vseh akterjem na terenu, neusmiljeno odkrivajo vsako najmanjšo napako. Kako pa na to gledajo sodniki sami, smo poskušali odkriti z Romanom Glažarjem, sodnikom pri MDNS Ptuj.
Kako ste zadovoljni z dosedanjim razpletom SP?
R. G.: »Najprej moram povedati, da sem predvsem razočaran nad nekaterimi igralci, ki so blesteli v svojih klubih v državnih prvenstvih in Ligi prvakov, na SP pa se niso pokazali v dobri luči (npr.: Ronaldinho). Tako so Francozi povsem zasluženo izločili Brazilce, ki tudi kot ekipa niso delovali homogeno. V četrfinalnih tekmah Argentina - Nemčija in Portugalska - Anglija so odločile enajstmetrovke, kar je dokaz, da nobena ekipa ne želi tvegati med tekmo. Italija pa se je tudi po sreči uvrstila v polfinale; za veliki uspeh potrebuješ tudi srečo in Italijani jo nedvomno imajo.«
Kako na splošno ocenjujete sojenje na dosedanjih tekmah?
R. G.: »S sojenjem smo lahko vse prej kot zadovoljni, saj je prihajalo do napak, ki so na nekaterih tekmah vplivale na rezultat, nekatere odločitve pa so bile nedopustne za takšna tekmovanja, npr. Anglež Poll je pokazal tri rumene kartone. Sodnikom, med katere spadam tudi sam, takšne odločitve niso smešne, saj vemo, da se lahko zgodijo vsakemu in se tudi dogajajo. Sodnik s tem, ko je nekomu pokazal rumeni karton,
Foto: Črtomir Goznik
Roman Glažar: »S sojenjem smo lahko vse prej kot zadovoljni, saj je prihajalo do napak, ki so na nekaterih tekmah vplivale na rezultat, nekatere odločitve pa so bile nedopustne za takšna tekmovanja
še ni opravil vsega dela. Samo trenutek nepozornosti, ko pride npr. do ruvanja med igralci, in že lahko zapišeš napačno številko igralca. Žalostno je, da sodnik z 20-letno kariero (Graham Poll) in ogromno vloženega truda na tak način končuje kariero.
Tekma Hrvaška - Avstralija je zaradi tega poseben primer. Če bi Hrvati dosegli zmagoviti zadetek v končnici tekme, na igrišču pa so imeli igralca preveč, bi imela ob pritožbi Avstralcev disciplinska komisija pri FIFA-i zelo težko delo, saj je v tem primeru prišlo do materialnega kršenja pravil, kar pa ni dopustno.«
Zakaj se sodnikom tako pogosto dogajajo napake: so slabo pripravljeni ali so igralci tako dobri "igralci", da velikokrat odigrajo prekrške, ki jih sploh ni?
R. G.: »Ekipe so izredno tehnično podkovane, odlično preštudirajo tudi igro nasprotnika, a to v nekaterih primerih še vedno ni dovolj za zmago. Takrat se dostikrat odločajo za pritisk na sodnike: pri tem igralci uporabljajo vse vrste trikov, izsiljujejo prekrške, odigravajo prekrške _ Ko sodnik enkrat »nasede«, igralci oškodovanega moštva na sodnike seveda »zlivajo gnojnico«. Na tem mestu pa želim poudariti, da je med igralci vse manj poštene igre, t. i. fair playa, kar je za sodnike seveda še dodatna težava, saj smo ponavadi prav mi potem tisti, na katerih se lomijo kopja. Nič dolžni ali krivi, pa vendar tarča provokacij.
Za sodnika je tudi izredno pomembno, da si že na začetku tekme določi pravilen kriterij za dosojanje prekrškov in za podeljevanje kartonov, saj
se lahko drugače tok dogodkov zavrti povsem iz želene smeri. Tak primer je bil na tekmi Nizozemska - Portugalska, kjer je bil sodnik pozneje primoran ostro sankcionirati prekrške, a je bilo že prepozno in tekma se ni razvila v želeno smer.
Vsako večje tekmovanje, kot je SP, prinese nekatere novosti tudi pri sojenju. Poudarek je predvsem na zaščiti igre in igralcev, kar nedvomno vpliva na večje število kartonov. Predvsem gre za to, da se strožje kaznuje groba igra, nasilni starti in starti, ki ogrožajo varnost nasprotnika. Seveda pa to s pridom izkoriščajo igralci s simuliranjem ali potenciranjem manjših dotikov, da bi le zavedli sodnika.«
Mislite, da so nekatere reprezentance ali nekateri nogometaši favorizirani s strani sodnikov?
R. G.: »Dvomim, da bi kateri koli sodnik, ki sodi na SP, namerno favoriziral nekoga, saj bi s tem sam sebi najbolj škodoval in bi prvenstvo zapustil veliko pred nogometašem, ki bi ga želel favorizirati.«
Kako ocenjujete dejstvo, da so v polfinalu same evropske ekipe?
R. G.: »Mislim, da so prikazale kvalitetnejšo igro in so zasluženo v polfinalu. Že na naslednjem SP v Južnoafriški republiki pa, glede na napredek afriškega nogometa, vsaj v četrtfinalu pričakujem vsaj eno afriško reprezentanco.«
Kdo ima po vašem mnenju največ možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka?
R. G.: »Osebno nimam nobenega favorita, a se mi zdi, da imajo domačini, ekipa Nemčije, določeno prednost. Vsa Nemčija jih podpira, gledalci so njihov dvanajsti igralec in to jih lahko ponese do naslova svetovnega prvaka.«
Jože Mohorič
SP v nogometu - Nemčija 2006
Boj za finalno vstopnico
Čeprav se še ni polegel prah okrog četr-tfinalnih tekem, ko smo videli kar nekaj tekem, ki so nogometni svet postavile na glavo, se svetovna nogometna javnost že obrača proti polfinalnima obračunoma, ki bosta na sporedu v torek in sredo.
Nemčija : Italija
Selektor domačinov Juergen Klins-mann je v teh dneh prav gotovo najbolj priljubljen Nemec. Pred mundialom so ga tako mediji kot domača javnost pribijali na križ in mu očitali slabo vodenje »elfa«, toda po samih zmagah in tudi dokaj prepričljivih igrah je postal pravi narodni junak. Predsednik tamkajšnje nogometne zveze je takoj po tekmi z Argentino odbrzel v domačo slačilnico in Klinsman-nu ponudil novo pogodbo, kar pa je vsaj zaenkrat svetlolasi Nemec zavrnil z obrazložitvijo, da še ni dokončal svojega dosedanjega dela; reprezentanco Nemčije želi namreč popeljati do četrtega naslova svetovnih prvakov. Na zadnji tekmi so Nemci pokazali svojo že pregovorno vztrajnost in nepopustljivost, ki se jim je bogato obrestovala. V formi je Lehmann, vezna linija pod taktirko Michaela Ballacka deluje dobro, medtem ko napadalni dvojec Podolski - Klose dobesedno blesti. Še vedno je vprašljiva obrambna linija, saj je potrebno poudariti, da Nemci niso imeli ravno težke skupine, Ekvador ni ravno reprezentanca, ki bi vlivala strah, Argentinci pa so pokazali najmanj ravno proti domačinom, zato gredo domov. Iz tega sledi, da dejansko prvi pravi preizkus čaka nemško obrambno vrsto v polfina-lu, ko jim bo nasproti stala Italija. Toda s
fanatičnim občinstvom, nepopustljivostjo do zadnje minute, agresivnostjo in tako kot je to že v navadi za domačine mun-dialov z malenkostno pomočjo sodnikove piščalke (kar seje že dogajalo letos; Argentina), bodo Nemci prav gotovo trd oreh za azzure. Varovanci Marcela Lippija po navidez lahki zmagi nad Ukrajino kar pokajo od samozavesti. Dokončno sta se prebudila Toni (dva zadetka proti Ukrajincem) in Totti, za katerega pa je tako ali tako znano, da je, ko igra v formi, daleč najboljši italijanski igralec, njegove žoge pa imajo »oči«. Granitna obramba je porok za uspeh, tudi vezni igralci so čvrsti in nepopustljivi (prednjači Gatusso), gol pa Italijani, vsaj takšen občutek dobimo, ko jih gledamo, lahko dajo kadarkoli se jim zahoče. Kritiki sicer govorijo o lahki skupini in pa Avstraliji in Ukrajini, ki vendarle nista nogometni bav bav (s podobnimi kritikami se ubadajo tudi Nemci), toda igralci »catenccia« jim odgovarjajo z rezultati, ki so definitivno v njihov prid. Italijani so namreč med štirimi najboljšimi na svetu in bodo igrali v polfinalu in le to je tisto, kar šteje. Vsekakor bo to zelo nepredvidljiva tekma, kjer bodo odločale malenkosti in boljša dnevna forma posameznikov.
Portugalska : Francija
Če bi nam nekdo pred prvenstvom rekel, da bosta v polfinalu igrala Portugalska in Francija, bi ga kar malo čudno pogledali, toda v sredo se bosta v Munchnu dejansko pomerili ti dve reprezentanci. Portugalce vodi prekaljeni maček Scolari, ki ima veliko zaslug, da so njegovi varo-
vanci prišli tako daleč. Portugalska je namreč vedno imela dobre igralce, vendar nikoli ni dosegla vidnejšega uspeha, »Big Phill« kot Scolariju tudi pravijo, pa jim je očitno vcepil zmagovalno miselnost, ki loči dobre od najboljših. Za veliko igralcev (Figo, Beto, Pauleta, Costinha, Manic-he .) je to namreč zadnja priložnost, da na velikih tekmovanjih kaj dosežejo, zato bodo v polfinalu še kako nevarni. Letos imajo tudi močno klop, kar so dokazali proti Angliji, ko zaradi kazni nista smela igrati Deco in Costinha. Njihova čvrsta igra predvsem na sredini z občasnimi atraktivnimi vložki (C. Ronaldo, Figo .) bo v prav tako izjemno čvrsti in zgoščeni igri Francozov na sredini dobila dostojnega tekmeca in prav zanimivo bo videti, katera ekipa bo tukaj boljše delovala. Na sredini igrišča se verjetno skriva ključ do končnega uspeha in uvrstitve v veliki finale. Francoski »dedki«, kot so jih označili nekateri, so dokazali, da še zdaleč niso za staro šaro in daje nogomet igra, kjer ne igrajo stari ni mladi, temveč dobri in manj dobri. Zidane igra kot v najboljših letih in je na tem mundialu vsaj za zdaj povsem zasenčil mlade virtuoze okroglega usnja (Ronaldinho, Kaka, Gerrard, Saviola .). Odlično mu na sredini pomagata Vieira in francoski biser Ribery, o obrambi pa tako ali tako ni potrebno izgubljati besed. Po zadetku je prav gotovo lažje tudi Henryju, zato se nam upravičeno obeta poslastica. Prednost »tricolorjev« bo tudi neobremenjenost, saj čete Raymonda Do-menecha (podobno kot Klinsmann je po začetnih kritikah sedaj narodni heroj) kljub izkušeni zasedbi nihče ni pričakoval tako visoko, še posebej ne po začetnih neprepričljivih predstavah ter po znanih nasprotnikih v nadaljevanju. Kdor bo na sredini igrišča storil manj napak, se lahko nadeja velikega finala.
Tadej Podvršek
Atletika • Mednarodni miting Ptuj 2006
Rovan za las ob normo za EP
Ljubitelji kakovostne atletike so lahko v soboto popoldne prišli na svoj račun, saj je Mestni stadion na Ptuju gostil več kot 200 atletov iz petih držav. Poleg domačinov in nekaterih najboljših slovenskih atletov so se Mednarodnega mitinga za veliko nagrado podjetja Keor udeležili tudi atleti iz Omana, Avstrije, Hrvaške in ZDA. V konkurenci članov je najboljši izid mitinga dosegel Jure Rovan, slovenski rekorder v skoku s palico, pri ženskah pa Sara Orešnik na 400 metrov. Sprinterjem v teku na 100 metrov je načrte prekrižal močan veter v prsi, ki je dosegal hitrosti do 5 metrov na sekundo.
V središču zanimanja gledalcev je bil skok s palico, najatraktivnejša in hkrati najbolj zahtevna atletska disciplina.
Navdušila sta Jure Rovan in Američan Adam Keul, ki sta oba zmogla 540 centimetrov, Slovenec pa je zmagal zaradi manjšega števila poprav na predhodnih višinah. Žal sta bila oba ob dobrih poizkusih neuspešna na višini 555 centimetrov, ki predstavlja normo za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Tesno jima je sledil mladi Andrej Poljanec, ki je preskočil 530 centimetrov, vsi trije pa so pristali na vrhu lestvice najboljših rezultatov mitinga. Desetim najboljšim atletom v moški in ženski konkurenci, ki so dosegli najboljše rezultate po t. i. madžarskih tablicah, je namreč podjetje Keor podarilo praktične in denarne nagrade. Pri ženskah si je omenjeno nagrado pritekla Sara Oreš-nik v teku na 400 metrov za rezultat 54,57 sekunde. V najkvalitetnejši disciplini žen-

Foto: Črtomir Goznik
Igor Primc je slavil v metu diska.
skega programa gre omeniti še rezultat drugouvrščene Hrvatice Anite Banovič, ki je zaostala četrt sekunde (54,81 sekunde). Dolgoletni slovenski reprezentant Igor Primc je brez težav slavil v metu diska, ki je letel zelo solidnih 58,58 metra. Izpostaviti je potrebno
FOTO: Črtomir Goznik
Utrinek s teka na 100 metrov, kjer je tekmovalcem nagajal močan veter v prsi.
Motociklizem • Kartodrom v Hajdošah
Zanimive in atraktivne dirke
AMD Ptuj je bil organizator mednarodne motociklistične dirke, ki je štela tudi v točkovanju za državno prvenstvo Slovenije, na kateri je nastopilo 51 tekmovalcev in dve tekmovalki. Brnenje motorjev je privabilo kar lepo število gledalcev, ki so lahko uživali v zanimivih in atraktivnih vožnjah. Vsem skupaj jo je nekoliko zagodel dež, ki je pričel padati na začetku pete dirke. Tekmovanje je bilo takrat prekinjeno, da so si vozniki lahko zamenjali pnevmatike; tiste za suho progo so zamenjali s pnevmatikami za dež. To je
še samo dodalo zanimivosti tekmovanja, saj je bilo nekaj atraktivnih prehitevanj, pa akrobacij in nekaj zdrsov, ki pa so se končali brez težjih posledic oziroma poškodb. Sicer pa se pri vrhu vodečih v posamičnih kategorijah ni zgodilo nič nepredvidljivega in najboljši so samo utrdili svoj položaj.
REZULTATI 1. DIRKE:
R-1 - SKUTER: 1. Matjaž Leban - Koper, 2. Tomaž Koršič - Domžale, 3. Aljoša Leban - Koper
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -Al, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
tudi dosežke v moškem teku na 400 metrov, kjer je ciljno črto najhitreje prečkal Avstrijec Ralph Hegny iz Kremsa (47,47 sekunde), drugi je bil Jože Vrtačič iz Novega mesta (47,86 sekunde), tretji pa spet Avstrijec Matthias Beham iz Linza (48,12 sekunde). Veliko je obetal tudi sprinterski obračun na 100 metrov, ki je bil najbolj množična disciplina mitinga, v kateri je nastopilo več kot petdeset tekmovalcev, od tega pa jih je 16 že teklo pod 11 sekundami. Na koncu sta se v finalu pod omenjeno mejo spustila le član slovenske štafete 4 x 100 metrov Matjaž Borovina (10,80 sekunde) in hrvaški olimpijec Josip Šoprek (10,89 sekunde). Vzrok za slabe nastope sprinterjev je bil močan protiveter, ki je omenjenima pihal v prsi s hitrostjo 1,9 metra na sekundo. Iz istega razloga je pri ženskah za letošnjimi najboljšimi rezultati zaostala tudi reprezentantka Pia Tajnikar (12,02 sekunde). Na drugem koncu stadiona pa je skakalcem v daljino pihalo v hrbet. Ugodne razmere je izkoristil trenutno naš najboljši skakalec Jan Žumer (760
R 4 - SUPERMOTO 450 ccm: 1. Beno Štern - Domžale, 2. Rok Mihel-čič - AMD Lukovica,3. Uroš Nastran
-	AMD Sitar Dunlop
R 7- TOMOS CUP: 1. Tadej Lazar, 2. Alan Pfeifer, 3. Tine Saražin
-	vsi AMD Orjaki
MINIMOTO. 1. Matjaž Leban -AMTK Koper, 2. Iztok Živko - KBM Racing, 3. Tilen Trbižan - AMTK Koper
SUPERMTO OPEN: 1. Uroš Nastran, 2. Niko Volčič - oba AMD Sitar Dunlop, 3. Muharem Kovač
-	AMD Orjaki
SUPERMOTO 125 ccm: 1. Uroš
Foto: Črtomir Goznik
Jure Rovan je dosegel najboljši rezultat mitinga na Ptuju.
centimetrov), pri daljših skokih pa je žal prestopil.
Med zmagovalce mitinga se je vpisala tudi domačinka Natalija Sbull na 800 metrov (2 minuti in 11,69 sekunde), ki je v odsotnosti Nine Kolarič najmočnejše orožje Ptujča-nov. Sbullova je skozi celoten nastop nadzirala tekmice in rutinirano zmagala, na zmagovalnem odru pa se ji je na tretjem mestu pridružila Laura Pajtler. Izkazal se je tudi Aljoša Vajda na 2000 metrov z zaprekami, saj je v svojem prvem teku v tej disciplini osvojil drugo mesto v času 6 minut in 32,82 sekunde. V konkurenci mlajši mladincev velja izpostaviti dve zmagi domačinov - Mateja Krušiča v metu diska (43,25 metra), kar je njegov osebni rekord, in
Mitje Horvata na 100 metrov (11,65 sekunde).
Po tekmovanju smo Dejana Dokla, predsednika Atletskega kluba Keor Ptuj, ki je organizator mitinga, vprašali po načrtih za prihodnost: »Prizadevali si bomo, da miting postane tradicionalen. Z dobro organizacijo si želimo ustvariti renome kvalitetnega mitinga in v nekaj letih si lahko obetamo še bolj zveneča imena domače in svetovne atletike. Ob tej priložnosti pa bi se rad zahvalil vsem sodelavcem pri mitingu, ki jih je bilo več kot šestdeset. Brez njihovega prostovoljnega in predanega dela in brez sponzorjev takšnega tekmovanja, ki je organizacijsko zelo obsežno in naporno, ni mogoče izpeljati.«
UE
Tekmovalci so prikazali veliko spretnosti in drznosti.
Foto: Črtomir Goznik
Gledalci v Hajdošah so prišli še posebej na svoj račun ob dirkanju v razredu Minimoto.
Žganjar - Društvo Maksi, 2. Alen Malnar - AMD Štefan Kovač, 3. Matevž Hribar - AMD Orjaki
2. DIRKA
R-1 SKUTER: 1. Tomaž Koršič
-	Domžale, 2. Aljoša Leban - AMTK Koper, 3. Luka Čuk - Gorica
SKUPNO: 1. Tomaž Koršič - Domžale 45, 2. Aljoša Leban 36, 3. Matjaž Leban - oba AMTK Koper 35 točk
R4- SUPERMOTO 450: 1. Beno Štern - Domžale, 2. Rok Mihelčič
-	Lukovica, 3. Uroš Nastran - AMD Sitar Dunlop
SKUPNO: 1. Beno Štern - Domžale 50 točk, 2. Rok Mihelčič - Lukovica, 40 točk, 3. Uroš Nastran - AMD Sitar Dunlop, 30 točk
R-7 TOMOS CUP: 1. Tine Saražin, 2. Andrej Suša, 3. Alan Pfeifer - vsi AMD Orjaki
SKUPNO: 1. Tine Saražin, 41, 2. Tadej Lazar, 38, 3. Alan Pfeifer, 36 točk MINIMOTO - SENIOR: 1. Iztok Živko - KBM Racing, 2. Matjaž Leban - AMTK Koper, 3. Franjo Živko - KBM Racing
SKUPNO: 1. Iztok Živko - KBM Racing, 45, 2. Matjaž Leban - AMT Koper, 45, 3. Franjo Živko - KBM Ra-
cing, 29 točk
SUPERMOTO 125 CCM: 1. Alen Malnar - AMD Štefan Kovač, 2. Alen Pistotnik, 3. Matevž Hribar - oba AMD Orjaki
SKUPNO: 1. Alen Malnar 45 točk, 2. Blaž Žgajnar - Društvo Maksi, 38 točk, 3. Alen Pistotnik 33 točk
SUPERMOTO OPEN: 1. Marko Škar-ja, 2. Uroš Nastran, 3. Niko Volčič - vsi AMD Sitar Dunlop
SKUPNO: 1. Uroš Nastran, 45 točk, 2. Niko Volčič, 36 točk, 3. Marko Škar-ja, 33 točk - vsi AMD Sitar Dunlop
Danilo Klajnšek
Nogomet • Še o žrebu za sezono 2006/07
Pri Dravi in Aluminiju so lahko zadovoljni
Nogometna zveza Slovenije in Združenje 1. slovenske nogometne lige je v četrtek v Brdu pri Kranju izpeljalo žreb za tekmovalno sezono 2006/2007 v 1. in 2. slovenski nogometni ligi, prav tako pa so izžrebali pare v pokalu Hervis. Pred žrebom so podelili priznanja za dosežke v tekmovalnem letu 2005/2006. Nagrade so dobili FC Anet Koper kot zmagovalec pokala Hervis in udeleženec Pokala UEFA. NK Gorica je dobil priznanje kot državni prvak in udeleženec kvalifikacij za Ligo prvakov. Izmed prvoligaških ekip sta nagradi dobili še ekipi Nk Domžal in NK Maribor Pivovarna Laško za udeležbo v evropskih pokalih in uspeh v lanski sezoni. Kralj strelcev v 1. ligi Miran Burgič je dobil posebno nagrado (na prireditvi ga ni bilo, saj je s svojo ekipo NK Gorica na pripravah v Avstriji). Prav tako so podelili nekaj nagrad tudi v 2. ligi, in sicer zmagovalcem in novim članom 1. lige NK Factor ter naj strelcu Živojinu Vidojeviču (Dravinja Duol). Za fair play so bili nagrajeni nogometaši Dravinje Duala. Pred žrebom so predstavili novega generalnega sponzorja v 1.
ligi, in to je Telekom Slovenije. Njihov moto je: 'Ves svet je nogomet!' Iztok Silak, kot predstavnik glavnega sponzorja, in Andrej Zalar iz NZ Slovenije sta izvedla najprej žreb za 1. ligo, ki se začne s 1. krogom že 29. julija, ko bo Drava gostovala pri sosedih v Mariboru.
V jesenskem delu naj bi v 1. ligi izpeljali 20 krogov in ta del prvenstva naj bi se končal 25. novembra. Pomladanski del naj bi se začel 3. marca in zaključil 26. maja. Predstavnik NZS Dare Jošt je izžrebal pare v 2. ligi, ki se začne 13. avgusta
in nogometaši Aluminija iz Kidričevega najprej gostujejo v Velenju pri Rudarju. Sicer pa se prvi del sezone v 2. ligi zaključi s 14. krogom 12. novembra. Pomladanski del se začne 11. marca in liga se konča 26. maja.
Iz MNZ Ptuj bodo v pokalu Hervis v sezoni 2006/2007 nastopile ekipe Drave, Zavrča in Stojncev. Slednji dve ekipi bosta v 1. krogu 23. avgusta gostovali, in sicer Zavrč v Murski Soboti pri Muri 05, medtem ko bodo Stojnci gostovali v Čren-šovcih. Drava se bo tekmova-
Utrinek z žreba na Brdu pri Kranju
Padalstvo • Tekma evropskega pokala v Lescah
3. mesto ptujskih padalcev
Spremenljivi vremenski pogoji in vetrovno ozračje so spremljali letos že četrto tekmo evropskega pokala v padalskih skokih na cilj. Tekmovanje se je odvijalo v enem izmed najlepših slovenskih kotičkov sredi Alp, v Lescah na Gorenjskem. V težkih pogojih in zelo močni mednarodni konkurenci, se je za čim boljši rezultat borilo kar 190 padalk in padalcev iz štirinajstih držav v skupaj 38
ekipah. Čeprav je organizatorju po prvem tekmovalnem dnevu vreme pokazalo zobe, se je tekmovanje na koncu le zaključilo s sedmimi serijami od predvidenih osmih.
Tekmovanja so se tudi tokrat udeležili padalci Aerokluba Ptuj, ki so poskrbeli za presenečenje in so se po letos že dveh nehvaležnih četrtih mestih le uspeli prebiti na stopničke. Uvrstili so se na odlično tretje mesto,
takoj za ekipo Elan ALC iz Lesc, zmaga pa je pripadala nemški vojaški ekipi Sportfoerdergrup-pe . Ekipo Ptuja so sestavljali Peter Balta, ki je s 4 kazenskimi centimetri zasedel 18. mesto, Milan Jurič je s 5 cm zasedel 28. mesto, Gorazd Vindiš in Boris Janžekovič oba s 6 cm kazenskimi centimetri sta si delila 33. mesto, Aleksander Čuš pa je z 8 cm zasedel 48. mesto.
Milan Jurič
Padalci AK Ptuj so v Lescah ekipno zasedli 3. mesto (na sliki desno).
Razpored Ptujčanov v prvi četrtini prvenstva:
29.	7.: Maribor PL - Drava 5. 8.: Drava - Koper,
12.	8.: Primorje - Drava,
19.	8.: Drava - Nafta,
26.	8.: Factor - Drava,
30.	8.: Hit Gorica - Drava,
9.	9.: Drava - Bela krajina,
13.	9.: CMC Publikum - Drava
16.	9.: Drava - Domžale.
Razpored Aluminija v prvem delu sezone:
13. 8.: Rudar (V) - Aluminij
20.	8.: Aluminij - Zagorje
27.	8.: Livar - Aluminij 3. 9.: Aluminij - Krško
10.	9.: Tinex Šenčur - Aluminij
17.	9.: Aluminij - Bonifika 24. 9.: Mura 05 - Aluminij
1. 10.: Dravinja Duol - Aluminij
8. 10.: Aluminij - Triglav Gorenjska
Foto: Bojan Puhek / Planet
nju priključila v kasnejši fazi tekmovanja. Žreb je opravljen in našim ekipam lahko zaželimo srečno v prihajajoči sezoni in obilo uspehov.
David Breznik
Športno plezanje • EP
Mina deseta v Evropi!
Ptujska plezalka Mina Mar-kovič (PD Ptuj, Rock Pilar) je s slovensko reprezentanco nastopala na evropskem članskem prvenstvu v plezanju v ruskem Ekaterinburgu. Mlada plezalka je že v četrtek nastopila v predtekmovanju in je med sedemintridesetimi plezalkami osvojila odlično deseto mesto. To pomeni, da je za las zgrešila finale, v katerega se uvrsti osem najboljših plezalk. Mina je lahko z uvrstitvijo vsekakor zadovoljna, če izpostavimo, da je v zadnjem mesecu manj trenirala kot navadno, saj se je posvetila pripravam na maturo.
Slovenska ženska reprezentanca v športnem plezanju sodi v sam svetovni vrh; na EP je bila najboljša Maja Vidmar na 3. mestu, medtem ko je zmagala Francozinja Charlotte Durif.
Odlična ptujska plezalka je letos že osvojila dve deveti mesti na tekmovanjih za svetovni pokal in jo v prihodnje čaka še nekaj članskih tekem za svetovni pokal v športnem plezanju. Prav tako pa jo čaka še nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, kjer bo branila naslov najboljše na svetu, ki ga je lani osvojila v Pekingu.
David Breznik
Mina Markovič je na članskem EP osvojila 10. mesto.
Plavanje • Plavalni klub Terme Ptuj
Generalka pred DP uspela!
Mlada plavalca PK Terme Ptuj Gregor Šerbec in Domen Terbuc sta v soboto, 1. julija, nastopila na plavalnem mitingu za 37. Lučkin memorial v Trbovljah, v konkurenci 204 plavalcev iz 14 klubov iz Slovenije in enega kluba iz Mol-davije. Gregor je nastopil na 50 m prosto in 50 prsno, kjer je dvakrat osvojil odlično četrto mesto, na 100 prsno in 50 delfin je bil dvakrat peti, na 100 m prosto pa sedmi. Domen je prav tako dvakrat osvojil četrto mesto, in sicer na 50 in 100 m hrbtno, na 100 m prosto je pristal na šestem mestu, na 50 m prosto je bil sedmi. Trenerja Berni Pihler in Boštjan Maračić sta bila s prikazanim izredno zadovoljna, saj sta, kot pravita, mlada plavalca še v petek opravila dva zelo težka treninga, saj je bila to pripravljalna tekma oziroma zadnji preizkus pred glavnim ciljem sezone državnim prvenstvom v Ravnah. Pričakovan rezultat, uvrstitev med osem najboljših in vsak enkrat med najboljših pet, pa sta Domen in Grega več kot presegla in s tem pokazala, da se bosta lahko borila za medalje na državnem prvenstvu, ki bo od 13. do 16. julija na odprtem kopališču v Ravnah.
Trenerja upata, da so zadnji
Berni Pihler, Domen Terbuc, Boštjan Maračič, Gregor Šerbec
rezultati dokaz, da se v PK Terme Ptuj dobro dela in da se mlada plavalca splača podpre-
ti na bližajočem se državnem prvenstvu.
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet / Prijateljska tekma
Sreda, 5. julija, ob 17.30 uri na Ptuju: Drava - Cibalija.
Mali nogomet / 6. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci prireja 6. tradicionalni Sandijev memorial - nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 8. julija 2006, ob 16.00 na igrišču v Cerkvenjaku.
Prijavite se lahko na dan turnirja do 19.30, prvih 5 prijavljenih ekip bo deležnih 20 % popusta na prijavnino, ki znaša 16.000 SIT. Nagradni sklad: 245.000 SIT. Nagrajeni bodo najboljši igralec, vratar in peterka turnirja. Dodatne informacije: Darko (031 634 847), Peter (051 367 899).
4.poli
maraton

Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
AvtoD^M
Natočil sem napačno gorivo! Kaj pa zdaj?
Sodobna oprema točilnih postaj na bencinskih servisih nas lahko zmede, kajti na novejših bencinskih servisih so točilne postaje enotne in ob eni postaji lahko natočimo vse vrste goriva.
Napaka, ko na primer v avtomobil z dizelskim motorjem natočimo bencin ali obratno, je kar pogosta in se lahko pripeti tudi nam. In zakaj v avto točimo napačno gorivo? Eden od razlogov je dejstvo, da je na naših cestah vse več dizelskih avtomobilov in marsikateri voznik, ki je prej celo večnost vozil avtomobil z bencinskim agregatom, po zamenjavi avtomobila enostavno pozabi, da mora dotočiti drugo gorivo in prijeti za ročko ustrezne barve. Sploh če medtem, ko točimo gorivo, razmišljamo o povsem drugih rečeh. Nekaj omenjenih zmot nastane tudi pri vožnji družinskega ali službenega avtomobila. Ko se nam mudi, včasih preprosto nismo dovolj pozorni, in če imamo srečo, se napake pravočasno zavemo, lahko pa je že prepozno.
Dodatno zmedo ustvarjajo tudi različno velike odprtine posod za gorivo. Ker so avtomobilski proizvajalci želeli preprečiti točenje osvinčenega bencina v avtomobile s katalizatorji, so točilne postaje z neosvinčenim bencinom dobile ožje cevi točilnih pištol, avtomobili s katalizatorji pa tudi ožje odprtine posod za gorivo. Po drugi strani pa so odprtine posod za gorivo pri avtomobilih z dizelskim motorjem ostale nekaj širše in vanje lahko potisnemo tako pištole za dizelsko kot tudi tiste za neosvinče-no bencinsko gorivo. Tako se potem ne
Zdravniški nasvet
Humana teratologija
moremo preveč čuditi, če se v posodi za gorivo znajde tisto, kar tja sicer ne sodi.
Različne točilne pištole so barvno ločene; zelena barva je namenjena bencinskemu neosvinčenemu bencinu, črna pa dizelskemu gorivu. A kaj, ko je tudi res, da so si zaradi enakih reklamnih tablic pištole še kako podobne, nepozoren voznik pa hitro spregleda barvne tablice. Pred točenjem goriva zato priporočamo, da se še enkrat spomnite, kakšen avto sploh vozite. V odprtino posode za dizelsko gorivo gre namreč brez težav tudi ožja cev bencinske pištole, medtem ko v odprtino bencinske posode za gorivo le težko spravimo širšo dizelsko pištolo, zato je več možnosti, da boste pomotoma natočili bencin v dizelsko gnan avto.
V kolikor do zmote dejansko pride, moramo avto takoj odvleči k mehaniku in to brez ponovnega zaganjanja motorja ali še slabše - nadaljnje vožnje. Tako škoda ne bo prevelika in edini strošek bo plačilo za izčrpavanje goriva. Mehaniki gorivo iz posode izčrpajo iz cevi pri filtru za gorivo, kar je v lastni režiji sicer težko storiti. Da bi omenjeno lahko storili s cevko skozi odprtino posode za gorivo, kar pozabite. Odprtina na boku avtomobila in posoda za gorivo sta povezani z zavito cevjo, v kateri so tudi fil-trirne mrežice, zato je skoraj nemogoče potisniti cev dovolj globoko v posodo za gorivo. Da posebnih prekatov sploh ne omenjam.
Popravilo »napake« bo dražje, če smo se z napačnim gorivom že peljali. Takrat nas avtomobil spomni kar sam, da nekaj ni v redu. Motor preneha delovati. Višina škode je odvisna od razmerja med ustreznim in napačnim gorivom, pa tudi od tega, koliko kilometrov smo z vozilom prevozili in pri kakšni hitrosti. Zato
Moje cvetje
so točilne zmote ob avtocestnih bencinskih servisih toliko dražje, obseg popravil pa večji. V najboljšem primeru bo moral mehanik zraven izčrpanja goriva očistiti še cevi in filtre, v nasprotnem primeru pa bo moral zamenjati črpalko za gorivo. Seveda na stroške lastnika vozila, tudi če je le-to še v garanciji, saj gre za voznikovo površnost.
Včasih je bilo priporočljivo v dizelske avtomobile natočiti tudi majhno količino bencina, predvsem zato, da pozimi dizel ni zamrznil. Nastala škoda pa je povezana s tehnologijo dizelskih motorjev. Zaradi strogih meril mora imeti sodobno dizelsko gorivo natančno določeno viskoznost in mazalno lastnost, ki ju delež bencina hitro poruši. Dodatno težavo predstavljajo tudi nekatere snovi v bencinu, ki nažirajo tesnila v motorju. V zares skrajnem primeru in črnem scenariju z napačnim gorivom lahko motor tudi uničimo, kar nas seveda še kako udari po denarnici, pa še brez vozila ostanemo, dokler ga ne popravijo.
Pri bencinskih motorjih in napačnem gorivu se kvarijo drugi deli motorja. V bencinskem motorju dizelsko gorivo ne zgoreva, ker njegovo zgorevanje poteka pri bistveno višjih temperaturah. Motor izgublja na moči, neizgoreto dizelsko gorivo pa se začne nabirati v katalizatorju; ta se posledično začne segrevati ali celo goreti. Takrat je potrebna zamenjava katalizatorja.
Najpomembnejši nasvet pri točilni pomoti je: nikakor ne zaganjajte motorja, ampak vozilo odvlecite k mehaniku. Če ste se z avtomobilom že odpeljali, se varno ustavite in takoj ugasnite motor. Bodite pozorni na garancijske pogoje; nekateri proizvajalci vozil namreč zahtevajo menjavo filtrov, tesnil ali celo črpalke za gorivo, in to pri pooblaščenem serviserju. Najlepše pa smo prihranili za konec: vse nastale stroške plača lastnik jeklenega konjička, saj takšna zmota predstavlja neodgovorno in površno ravnanje. Zgodi pa se marsikomu.
Danilo Majcen
Teratologija je veda, ki proučuje nastanek in razvoj prirojenih nepravilnosti ploda.
Okolje lahko škodljivo vpliva na zarodek ali na plod. Kadar je rezultat tega delovanja prirojena napaka ali spremenjeno delovanje organa, govorimo o teratogenem učinku. Vzroki za to niso samo zdravila, ampak tudi sevanja, strupi in povzročitelji okužb.
Vpliv škodljivega delovanja teratogena je povezan z:
-genotipom zarodka, -razvojno stopnjo zarodka,
-lastnostmi in načinom delovanja teratogena -delujočo količino. Isti teratogen lahko povzroči nastanek različnih sprememb. Velja, da nimajo vsi zarodki, izpostavljeni istemu teratogenu v enakih pogojih razvite nepravilnost.
Vzrok različne občutlji-
vosti je genotip zarodka, predvsem različnost in mutacije genov.
Med embrionalnim razvojem se občutljivost celic in tkiv na teratogene učinke deli na štiri obdobja:
-	obdobje oploditve in vgnezditve zarodka v maternično sluznico,
-	obdobje med 3. in 8. embrionalnim tednom (5. do 10. teden nosečnosti) in
-	obdobje po končanem 8. embrionalnem tednu do poroda.
Prva dva tedna je zarodek skoraj neobčutljiv na škodljivo delovanje iz okolja. Močni teratogeni ga lahko uničijo kot celoto, pri uničenju posameznih celic pa preživeli zarodki ne kažejo sprememb. Zarodko-ve celice so v tem obdobju totipotentne, zato lahko zdrave celice nadomestijo propadle. To reakcijo imenujemo vse ali nič.
V embrionalnem obdobju se vzpostavi izmenjava
Foto: Črtomir Goznik
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekologije
snovi med materino krvjo in zarodkom. V resnicah bodoče posteljice se pojavijo otočki krvnih celic in prve kapilare. Kapilare se kmalu povežejo z ožiljem zarodka. Od začetka bitja srca v 4. tednu razvoja je sistem pripravljen na prenos snovi in kisika. V tem obdobju se razvijejo zasnove za vse organe, potem sledi nevrulacija in organogeneza. Nujno je, da vemo, kdaj in kako nastajajo normalni organi, da lažje pričakujemo
škodljiv vpliv dejavnikov, ki motijo normalen razvoj. Kot primer: delovanje talidomida med 35. in 37. dnem po oploditvi povzroča napake ušes, med 41. in 44. dnem pa fokomegali-jo.
Po končani organoge-nezi plod predvsem raste. Za večino organov je to po 8 do 10 tednu, izjeme so živčevje, oči, ušesa, zobovje, ledvici in zunanje spolovilo. Hkrati v fetalnem obdobju posamezni organi tudi funkcionalno dozorevajo, zato terato-geni motijo rast ploda kot celote ali pa vplivajo na delovanje posameznih organov. Prirojene razvojne nepravilnosti so lahko povezane z okvarami ožilja in prehranjevanja posameznih delov telesa, lahko so posledica nepravilnosti maternične votline ali pomanjkanja plodovnice. Ko resice dokončno oblikujejo posteljico, postane prehajanje snovi odvisno od propustnosti posteljice, njene starosti ter presnove in pretoka krvi v njej. Milan Lukman,dr. med., spec. ginekologije
Toča
O čem le bi se letos pogovarjali, če ne o vremenu. Najprej nas je pošteno zeblo, čeprav so meteorologi zagotavljali, da je že poletje. Potem nam je bilo naenkrat pošteno vroče. Običajno pa takim razmeram sledi še to, kar se najmanj želimo - neurje s točo. Naši »strokovnjaki« iz leta v leto radi zagotavljajo, da se obramba ne izplača, pogodbo o obrambi podpišejo vedno po tem, ko prva neurja že naredijo veliko škode. Kdaj le nas bo izučilo. Žal pa je vse skupaj vedno na grbi nas - davkoplačevalcev, ki nam 15 minut divjanja vremena lahko uniči marsikaj.
Kaj torej storiti na okrasnem vrtu po takem divjanju vremena. Najprej moramo počakati, da odteče voda, seveda, saj drugače s hojo po travi in zemlji naredimo še dodatno škodo. Nato najprej odstranimo vse veje, listje, ki jih je nevihta polomila in vrgla na tla ali na vrt. Če imamo drobilec za kompost, jih zdrobimo, saj nam bo masa kasneje prišla prav.
Foto: Martin Ozmec
Glede na to, da je na zelenjavnem vrtu zemlja najdalje mokra, se lotimo najprej okrasnega grmovja. Z ostrimi škarjami porežemo vse polomljene ali na-lomljene veje. S škarjami poravnamo tudi odlomljena mesta, da bo rana na rastlini manjša, gladka in tako manjše vstopno mesto za glivice. Če je škoda večja, rane zamažemo s cepilno smolo. Pri vrtnicah odrežemo tudi odcvetele, polomljene cvetove. Posebej pri vrtnicah se potrudimo, da odrežemo veje in cvetove tik nad listom, ki gleda iz grma, da se bo tam pričela rast nove veje. Tako bo mladica rasla iz grma in bo grm lepo oblikovan v zračen in svetel kotel.
Nato rastline poškropimo s pripravki, kot so drin, al-goplasmin, agrostemin ali protifert. Lahko pa jih tudi zalijemo s pripravki, kot so bioplantella vita, medico-plant ali agrofito. Občutljive sorte vrtnic je dobro ob tem zaščititi še s sredstvi za varstvo rastlin, ki jih tudi drugače uporabljamo. Ko se zemlja dovolj posuši, tla okoli rastlin prerahljamo, saj je nevihta postregla tudi z izredno močnim nalivom in so tla pošteno zbita. Pognojimo z ustreznimi gnojili, lahko pa tudi s prepere-lim domačim kompostom. Nato tla zastremo - uporabimo lahko tudi zdrobljeno lesno maso.
Podobno naredimo tudi z balkonskimi rastlinami. Predvsem surfinije inpelargonije se bodo hitro obrasle. Odstranimo vse nalomljene in poškodovane poganjke, rastline zalijemo z zgoraj omenjenimi pripravki in pognojimo s ustreznimi gnojili. Dobro bi jih bilo za nekaj dni dati nekam, kjer ne bodo močno izpostavljene soncu in vetru. Ko opazimo novo rast in obraščanje, pa jih spet namestimo na stalno mesto. Zgoraj omenjene pripravke uporabimo vsaj še enkrat po sedmih dnevih.
Tudi okrasne gredice so ponekod močno poškodovane. Tako trajnice kakor enoletnice najprej porežemo, predvsem če so polomljene ali pa so cvetovi poškodovani. Tako bodo prej pognale nove popke in hitreje zacvetele. Tudi če so tla na gredici zastrta, običajno uporabljamo lubje, jih je potrebno zrahljati. Lubje odstranimo, če ga lahko, in zemljo zrahljamo. Nič ni narobe, če lubje ob rahljanju zakoljemo v tla, saj je iz organske mase, ki bo počasi razpadla. Nato rastline pognojimo. Uporabimo lahko tekoča gnojila za cvetoče rastline ali pa mineralna gnojila za okrasne rastline. Potem pa tla spet zastremo, da bo sonce čim manj peklo po na novo rastočih koreninah. Ker je lubje precej drago, lahko namesto njega uporabite tudi pokošeno travo z domačih zelenic.
V	tem času raje rešujemo čim več rastlin, kakor iščemo nove. Poškodovane rastline imajo kljub temu že močno razvit koreninski sistem, ki mu moramo samo pomagati, da bo čim prej dovolj prehranil novo rastje. Če sadimo nove rastline, si bo njihov koreninski sistem šele iskal nove poti do hrane in vode.
V	nadaljevanju pa moramo biti še bolj pozorni tudi na škodljivce, ki bodo z veseljem napadli oslabljene rastline.
Miša Pušenjak
Dravsko polje • Kmetijska letina ne kaže dobo
Suša ti vzame kos kruha, moča pa dva .
Tako trdi kmetovalec Milan Unuk iz Spodnjih Jablan pri Cirkovcah, sicer predsednik območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Ptuj, s katerim smo poklepetali o problemih in težavah, ki skrbijo kmete na širšem ptujskem območju.
"Kmetje z grenkobo ugotavljamo, da dejansko velja stari rek, tisti, da ti suša vzame kos kruha, moča pa dva. Dolga leta nazaj smo pri nas na polju, kot pravijo, precej trpeli predvsem zaradi suše, saj je bil zaradi tega pridelek znatno nižji; v letošnjem letu pa smo na zemljiščih s tako imenovano težko zemljo, predvsem ob Polskavi doživeli prave povodni. In tako dejansko ugotavljamo, da bo pridelek še nižji kot po lanski suši," zaskrbljeno ugotavlja Unuk.
Kako pa kažejo posamezne poljščine, kakšno letino pričakujete?
"Zanimivo je, da lahko letos na prodnatih tleh pričakujemo še kar dobre pridelke, medtem ko na tako imenovani težki zemlji pričakujemo ravno obratno, torej zelo slabo letino. Kar se tiče poljščin, predvsem sladkorne pese in koruze, je splošno znano, da sta ti dve kulturi zelo občutljivi na močo, zato se že sedaj vidi, da je precej pridelka propadlo. Nekoliko bolje pa kaže pšenica, ker je to zimska kultura in lažje prenese večje količine vlage, čeprav tudi tu ne bo pridelek nič posebnega. Žal pa nas je pred 14 dnevi prizadela še dokaj močna toča, najhuje v pasu ob dolini Polskave od Šikol do Apač na območju občine Kidričevo, slišati pa, da je toča udarila tudi na območju Haloz, od Majšperka naprej."
Kako pa bo s pridelavo sladkorne pese, predvsem po napovedanem zaprtju proizvodnje v ormoški tovarni sladkorja?
"To nas je kmetovalce posebej prizadelo. Sem eden tistih, ki je do sedaj, v zadnjih 15 letih, na sladkorno peso veliko dal. Zame je to celo vodilna kultura, saj smo jo letos posejali na več kot 1o hektarjih kmetijskih površin. Vsi vemo, da je za letošnje leto odkup pridelka še zagotovljen, v prihodnjem letu 2007 pa se zaradi napovedanega zaprtja
Ponekod na Dravskem polju je poleg moče letos udarila tudi toča.
proizvodnje v "cukerici" pridelava sladkorne pese na naših poljih žal končuje. To je torej naša zadnja sladkorna pesa. Sicer še se nisem povsem odločil, kaj bom storil, a po vsej verjetnosti bomo na teh površinah posejali pšenico ali koruzo, obenem pa verjetno povečali tudi prirejo živine za meso.
Torej se kmetje čutite oškodovane?
"Vsekakor, pa še kako. Če pogledamo na splošno, bo na našem območju prizadeto predvsem tisto kmetijstvo, ki se je do sedaj ukvarjalo izključno s čistim poljedelstvom. Glavni vzrok je že omenjeno zaprtje ormoške tovarne sladkorja, drugi vzrok je v pred kratkim predlagan novi uredbi, ki bo, če bo seveda v taki obliki sprejeta, na področju zaščite podtalnice še bolj zaostrila pogoje kmetovanja."
V občini Kidričevo ste pred kratkim pričeli že drugi veliki projekt komasacije Dravsko polje II, kako daleč ste?
"To je na področju kmetijstva v kidričevski občini trenutno najbolj vroča tema,
mislim, da bolj vroča kot neznosno vreme, ki nas v teh dneh vse muči. V omenjenem projektu gre za okoli 620 hektarjev velik kompleks kmetijskih površin, oziroma zemljišč, v glavnem v okolici Cirkovc. Delo je v teh dneh na višku, sedaj smo v glavnem že tik pred dogovorom o tem, kje bodo lastniki sedanjih zemljišč po komasaciji ali združevanju zemljišč dobili nadomestna kmetijska zemljišča. Po nekaterih vaseh, kot recimo obojne Jablane, smo se s kmeti, lastniki zemljišč, o tem dogovorili brez težav; večje težave pri določitvi nadomestnih zemljišč pa so se
Foto: M. Ozmec
pojavile sedaj v samih Cirkovcah in Dragonji vasi. Do neke mere je to možno razumeti, saj je veliko primerov, oziroma parcel, kjer se dejanske meje križajo z mejami katastrskih občin. Vsekakor pa je precej odvisno tudi od vaškega komasacijskega odbora, predvsem od tega, kako so se zadeve lotili od vsega začetka. Sicer pa, pravijo, da se nobena juha ne poje vroča in prepričan sem, da bomo tudi te težave prebrodili ter da bodo jeseni že vsi kmetje lahko sejali na novo razdeljenih kmetijskih površinah!"
M. Ozmec
Pa brez zamere
Prometno pozabljeni
Trojane, višje od Triglava
v naše krájeje prišb kvazi poletje Tako kot vsako leto je tudi letos ta letni čas prinesel bolj ali manj znane stvari in vzorce. Morda malce z zamudo in še bolj zmedeno kot leta poprej, a prinesel jih je. Toplejše temperature, živahnejše hormone, počitniške načrte. Kot ponavadi pa je tole poletje prineslo tudi veliko povečanje vozil s češkimi, poljskimi, nemškimi in podobnimi registracijami, ki so v velikanski večini usmerjena v južne kraje. Ta počitniška reka pločevine je še posebej deroča tukaj v naših koncih, kjer Slovenijo prečka največji del te reke. Tole plehovje se ne cijazipo ulicah bele Ljubljane, ampak grmi in smrdi (s stališča prestolnice) po nekem odročnem delu države na drugi strani Trojan. In kjer seveda nimamo avtocest. Tudi spodobnih magistralnih cest ne. Rezultat: popolni prometni kaos, ki si ga človek sploh ne zna predstavljati, dokler ga ne uzre z lastnimi očmi. Ko pa mu je enkrat priča, bognedaj celo ujet sredi njega, se človek resno začne vpraševati, ali se za vladarje tam v Ljubljani Slovenija ne konča na Trojanah in komu tam preko tega pukla smo se zamerili, da nas tako črtijo in nam ne namenijo niti ene same samcate (avto-)cestne drobtinice, medtem ko si sami lepo zgradijo avtocestno povezavo s svojimi vikendi na morju. Verjetno ta gospoda še ni bila priča vzhodnoslovenskemu prometnemu kaosu, ki se v teh poletno-počitniških mesecih odvija na relaciji Šentilj-Gruškovje.
Minulo soboto sem izkoristil za skok do Gradca po nekaj nujnih delov za motor. Ker sem že celo jutro poslušal poročila o "zgoščenemprometu" na relaciji Šentilj-Gruškovje (močno dvomim, da imajo na nacionalnem radiu razčiščene pojme o tem, kaj "zgoščen promet"pomeni) in ker sem hkrati vedel, da ta zgoščen promet poteka izključno v smeri proti Gruškovju, sem se odpravil proti Mariboru po glavni magistralki, da si ogledam de facto stanje tega "zgoščenega prometa". Poročilo: takoj ob prispetju na omenjeno cesto je človek ugledal eno samo neprekinjeno kolono. Ki se ni premikala nikamor. Avto za avtom, med njimi tudi tovornjaki, ki čez vikend tako ne bi smeli voziti, pa se očitno nihče ni potrudil, da bi jih izločil iz prometa, če se že sami niso. Tako pa so lepo hrumeli v tej koloni in še dodatno kradli živce utrujenim ljudem v avtih, ki so povečini za sabo imeli že krepko preko 500 km vožnje, hkrati pa jih je dodatno najedala tudi vročina. Ko sem si predstavljal, da bi sedaj moral biti v njihovi koži in tičati v stoječi koloni nekje bogu za hrbtom, sta me resnično spreletela srh in groza, ki sta se še povečevala ob dejstvu, da kolone ni in ni hotelo biti konec. Tudi v Mariboru na mestni vpadnici so bili vsi pasovi v smeri južno popolnoma zabasani z razgretim plehom ter preznojenimi in živčnimi ljudmi. Kalvarija se je nadaljevala vse do pesniškega rondoja, ko seje kolona končno končala. A tam dol od šentiljskega prehoda so se valile nove in nove maseplehovja, v njih pa nesrečniki, ki še slutili niso, kaj jih bo v naslednjih kilometrih doletelo in kako bo njihova pot na morje doživela neprijeten zasuk, ko bodo iz avstrijskih avtocest naenkrat pripeljali na povsem zabasane podeželske ceste.
Ob vsem opisanem se lahko vprašamo, kaj se podi po glavah tistih tam preko Trojan, da ne ukrepajo, oziroma, ali politiki, ki so bili izvoljeni iz teh krajev, res ne morejo storiti ničesar, da bi malce pospešili gradnjo avtoceste. Edini možen odgovor je, da z zavlačevanjem izgradnje avtoceste jezijo naše južne sosede. A kako zabit moraš biti, da ne sprevidiš, da bolj, kot s tem jeziš naše sosede, škodiš lastni državi in predvsem ljudem v teh krajih. In ker tisti tam preko Trojan povečini niso povsem zabiti, nam ostane samo domneva, da se jim sladko fučka.
Gregor Alič
Cirkulane • Nova pridobitev gasilcev
PGD že ima novo vozilo
»Gre za gasilsko vozilo GVV1, to je vozilo z visokim tlakom, ki smo ga v Cirkulane dobili prejšnji teden, sicer pa je bil nakup planiran že dobri dve leti nazaj, ko smo začeli zbiralno akcijo med občani.
Foto: M. Ozmec
Kmet Milan Unuk, sicer tudi predsednik ptujske enote KGZS: "Z letošnjo letino ne moremo biti zadovoljni, saj je moča še hujša od suše ..."
Takrat smo se odločili, da bomo v teh dveh letih preko različnih akcij poskušali zbrati finančni delež, ki nikakor ni majhen. Gre namreč za 50 odstotkov vrednosti vozila, ki ga kot društvo moramo sofinancirati,« je ob prevzemu vozila, ki je bilo nekaj dni pred tem še v dodelavi nadgradnje, povedal predsednik PGD Cirku-lane Anton Kokot.
Vozilo brez nadgradnje je stalo nekaj čez sedem milijonov tolarjev, z nadgradnjo in vso potrebno opremo pa znaša skupna vrednost skoraj 15 milijonov tolarjev. Zagotovljen finančni delež občine, kot je bil dogovorjen in potrjen s sklepom občinskega sveta, znaša 6 milijonov tolarjev. Po
besedah Antona Kokota naj bi bil ta denar z nedavno obljubo župana Jožefa Kokota nakazan v teh dneh, razliko pa so v večinskem deležu v društvu že zbrali, nekaj s prostovoljnimi prispevki občanov, precej pa tudi s prispevki t. i. »botrov« (teh je doslej kar 26, pričakujejo pa, da jih bo še nekaj), tako da bodo finančno konstrukcijo zaprli do konca meseca.
»Prepričani smo, da smo z nabavo novega vozila naredili velik korak naprej v preprečevanju požarov oz. v reševanju premoženja občanov,« je še povedal Anton Kokot. Uradna predaja vozila PGD Cirkulane bo sicer 8. julija letos na gradu Borl.
SM
Popolnoma novo gasilsko vozilo je stalo 15 milijonov tolarjev.
Foto: SM
Haloze • Uničujoče neurje
»Toča, velika kot krompir!
«
Četrtkov večer bodo prebivalci Žetal in Podlehnika pomnili večno. »Kaj takega še nismo doživeli, niti najstarejši med nami še niso videli take toče! Kepe ledu so bile velike kot zrel krompir,« je bilo slišati v družbi Žetalanov, ki so se okrog desete zvečer ob sveči zbrali v lokalu Dobrinček v Dobrini.
Elektrike namreč v Žetalah ob tej uri še vedno ni bilo, temo gričevja pa so tu in tam preblisnile modre luči gasilskega avta. PGD Žetale je z 20 prostovoljci takoj po uničujočem neurju priskočilo na pomoč pri prekrivanju najbolj uničenih streh. »Kaj se je dogajalo zvečer, je skoraj nemogoče opisati. V celotnih Žetalah praktično ni strehe, ki ne bi bila poškodovana. Najbolj so jo skupila ostrešja iz salonitnih plošč, preluknjano je vse, posebej nevarno pa je tam, kjer so spravili seno, saj obstaja veli-
ka nevarnost samovžiga. Najhuje je v Kočicah, Nadolah in deloma v Dobrini, sicer pa so poškodovana ostrešja povsod v občini. Toča, ki je padala, je imela velikost tenis žoge, zanimivo pa je to, da je bila povrhu še nazobčana. Hudo poškodovanih je tudi precej avtomobilov, ki jih lastniki niso uspeli postaviti na varno. Jasno, da so popolnoma uničene makadamske ceste, ki so se dobesedno sesule, o poljščinah in vinogradih pa nima smisla izgubljati besed,« je pozno zvečer, potem ko si je ogledal razdejanje po nase-

fi
y 'f '. ť u
Ledeni kosi toče, ki so ostali po uničujočem neurju.
Toča v velikosti zrelega krompirja je naredila luknje, skozi katere je človek lahko potisnil celo roko ^
Kjer so lahko, so najbolj poškodovane strehe poskušali za prvo silo zavarovati s folijo.
ljih, prizadeto povedal župan Žetal Anton Butolen.
Po Žetalah je udarilo trikrat
Popolnoma šokiranim občanom je zmanjkovalo besed, s katerimi so poskušali opisati dogajanje, zgodbe so si bile podobne: »Po Žetalah je udarilo trikrat, prvič je bilo najhuje, padala je suha toča kakih 15 minut, potem pa sta prišla še dva udara med dežjem. Kako hudo je bilo, se enostavno ne da opisati. Na
precej hišah so ostrešja tako uničena, da jih nima smisla popravljati, ampak jih bo treba v celoti zamenjati, ponekod so razbite šipe na oknih. Ceste so čisto razrite, kako izgledajo vinogradi, pa rajši ne vprašajte. Ostalo ni nič, čisto nič, razen kolov
Uničen vzhodni del Podlehnika
Podobno je bilo v Podleh-niku. »Tudi pri nas je udarila
toča, po vsej občini, vendar je bilo po prvih ocenah huje v vzhodnem delu. V tem predelu občine je škoda velikanska, čeprav tudi v zahodnem območju, po Gorci, lahko že govorimo o najmanj 50-od-stotnem uničenju pridelkov. Poškodovanih je precej hiš, streh. Ceste, ki smo jih pred dobrim mesecem na novo uredili in gramozirali, so zanič. Zdaj bomo morali v občini oblikovati komisijo za oceno škode, saj je ogromno ljudi prizadetih,« je v poznih, že nočnih četrtkovih urah povzel stanje Milan Vidovič. Kakšna toča je dvakrat klestila po Podlehniku, so pokazali pri družini Vaupotičevih na Sedlašku: »Shranili smo jo v zmrzovalnik, da se je približno ohranila velikost kep. To je bilo neverjetno. Najprej je priletela čisto suha, debela kot jajce in to je padalo na gosto kot sneg, potem pa še enkrat nekoliko drobnejša med
dežjem. Česa takega še nisem doživel. Vse nam je uničilo, popolnoma vse. Od vinograda ni ostalo nič, res čisto nič, streha na hiši je naluknjana, niti ena plošča ni ostala cela, enako je na gospodarskem poslopju, zdaj rešujemo pohištvo, saj nam zateka v hišo in v vse sobe. Prekrivati s folijo ni kaj, saj je zrešetana cela streha, ne le en del. Ne vem, kaj in kako bomo, vse je šlo je v šoku pripovedoval gospodar.
Noč prizadetim ni prinesla olajšanja, saj so se manjši nalivi še nadaljevali. Kjer so lahko, so luknje v strehah prekrili s folijo, na asfaltiranih cestah pa je dež počasi spiral kupe nanošenega gramoza, zemlje, okleščenega vejevja _ Kakšna bo dejanska škoda, v četrtkovem večeru ni upal ugibati nihče. Jasno je le, da bo velikanska, tako na cestah kot stavbah in pridelkih.
SM
Ormož • Podelitev občinskih priznanj športnikom
Plaketa Ivanu Golobu
V dvorani ormoškega gradu so športnikom svečano podelili občinska priznanja občine Ormož za leto 2005.
Srebrno značko je prejel strelec Stiven Vočanec in člani Športnega društva Velika Nedelja oziroma igralci članske rokometne ekipe. Zlato značko pa so prejeli strelka Vesna Mele, rokometaš Dean Kukec in trener Davorin Kovačec. Najvišje priznanje - plaketa - pa je letos pripadla maratoncu Ivanu Golobu.
Priznanja je podelil župan Vili Trofenik, ki je ob tej priložnosti ocenil 15 let razvoja
športa v novi državi na občinski ravni, ki je bil v tem času povezan z velikimi žrtvami in gradnje številnih športnih objektov so potekale ob nerazumevanju širše javnosti. Spomnil je le na to, da imajo v vseh šolah solidne telovadnice, da je bil zgrajen letni in zimski bazen, prva tartanska steza in da se sedaj pristopa k sistematični obnovi objektov, ki so že dotrajali. Omenil je tudi, da so vse priprave za ureditev at-
letske steze v Ormožu vedno bolj realne in da ni pozabil na nogometna igrišča v Ormožu in Središču ob Dravi. Nekaj pa bo na Ormoškem potrebno storiti tudi za popularizacijo športa med dekleti, razmišlja župan, saj ima Ormož veliko dobrih športnikov, športnic pa je zelo malo.
Zbrane športnike je z glasbenim programom razvedril kitarist Domen Obilčnik.
vki
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: OBLAST, TRENTA, RASTER, OK, INČ, ČAPLJA, TADEJ, ŠIJANEC, STRIP, RA, OR, KAUNAS, AME, OJEKLENITEV, LAL, NDOROBO, IN, MILČ, PAL, OJNICA, LECT, NEKTAR, ENKA.
Najboljši športniki - prejemniki občinskih priznanj za leto 2005 - na sprejemu pri županu Viliju Trofeniku.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Ptuj • Zaključek Tobogana
Za nagrado tudi do nagega
Po desetih tekmovalnih in osmih kvalifikacijskih tednih se je v petek, 30. junija, zaključil Tobogan.
Prvo mesto je zasedel Joži Kmetec, ki je domov odnesel 300 000 tolarjev, drugo nagrado potovanje za dve osebi v Grčijo je dobil Tadej Kau-čevič, tretje mesto in s tem brezplačen najem avtomobila
za en mesec pa si je prislužil Boris Vegan.
Na igri Tobogan, ki sta jo organizirali Pe TV in Terme Ptuj, je sodelovalo 12 tekmovalcev. V zadnjem, finalnem, tednu se je pomerilo 8 fantov,
Foto: Dženana Bećirović
Zbirati so morali tudi spodnjice, nedrce in kopalke obiskovalcev.
in sicer Joži Kmetec, Tadej Kaučevič, Boris Vegan, Boris Ciglar, Mitja Ogrinc, Aleš Skaza, Marko Foršt-narič in Jernej Žohar. Določene igre so bile ekipne, večinoma pa je šlo za tekmovanje med posamezniki. Na tekmovanju so sodelovali tudi natakarji in natakarice iz nekaterih ptujskih lokalov, nekateri izmed njih so se uvrstili tudi v finale. Točke so kandidati dobivali na dva načina, polovico so dobili s spletnim glasovanjem, drugo polovico pa od iger, ki so jih izvajali v ptujskih Termah. Igre so bile športnega in zabavnega značaja, pripravljali pa so jih trije voditelji Tobogana, Mateja Tomašič, Polona Ambrožič in Tomi Jagarinec. Za to, da so točke pravilno seštevali, je skrbela študentka Katka Lešnik, ki je pomagala tudi pri
izvajanju iger. Tekmovalci so se poskusili v kopici različnih iger. Tekmovali so v plesanju striptiza, pripraviti so morali lastno modno revijo in kreirati svoja oblačila, fantje so se preskusili v vlogi manekenk, saj so med njimi izbirali miss Tobogana, pokazali so tudi svoje pevske sposobnosti, zaplesati pa so morali tudi koreografijo, ki so jim jo pokazali plesalci iz plesne šole Mambo. Veliko iger je potekalo tudi v bazenih, tekmovali so na toboganih, pomerili so se v plavanju, vožnji z blazinami, skakanju s skakalnic ipd. Zadnji dan tekmovanja so se tekmovalci pomerili v polnjenju vedra z vodo z vrečami za smeti, iskanju kovanca v vedru polnem vode, zbiranju spodnjega perila in kopalk, napovedovanju rezultatov tekme in še v nekaterih drugih igrah.
Foto: Dženana Bečirovič
V velikem vedru, polnem vode, je bilo potrebno najti kovanec.
Vseh deset tednov je Tobogan potekal od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure v Termah Ptuj. Vsak tekmovalec je dobil tudi 25 brezplačnih vstopnic, ki jih je lahko podelil svojim navijačem. Poskrbljeno je bilo tudi za te, saj so tudi navijači na tekmovanjih velikokrat dobivali praktične nagrade. O tem, ali nameravajo Tobogan ponoviti tudi prihodnje leto, ena izmed voditeljic, Polona Ambrožič, pravi: »Naša želja je, da bi ta prireditev postala tradicionalna, ampak zaenkrat še nič ne vemo. Sem pa zelo
zadovoljna z uspehom Tobogana. Mislim, da je bil precej odmeven šov. Bilo je lepo spoznati tekmovalce in se družiti z njimi. Dobili smo veliko izkušenj in poznanstev.« Tudi Mateja Tomašič dodaja, da je bila to enkratna priložnost za druženje mladih in upa, da bodo tudi prihodnje leto Tobogan ponovili. Po končanem petkovem finalnem tekmovanju se je zabava v ptujskih Termah nadaljevala, obiskovalce so namreč zabavali člani ansambla Bič boys.
Dženana Bećirović
Bodislavci • Minil 1. Juhi tabor
Pocitniski zivzav
Minuli teden je v Bodislavcih pri Mali Nedelji potekal 1. Juhi tabor, namenjen otrokom med 6. in 10. letom starosti. Udeležili so se ga otroci s ptujskega in ormoškega območja.
Večina od 36 otrok, ki so se tabora udeležili, je bila prvič več dni zdoma, številnim pa je bilo to tudi prvo taborjenje. Tabor je trajal pet dni in je poleg učenja taborniških veščin, različnih športnih aktivnosti, vsakodnevnega plavanja in angleščine otrokom prinesel tudi prve lekcije iz samostojnosti. Za tabornike je ves čas skrbelo šest spremljevalcev, ki so skrbeli za tekoč potek načrtovanih aktivnosti, pripravo zajtrkov in večerij, tu in tam pa so pomagali otreti tudi kakšno solzo.
Taborniki so imeli srečo z vremenom, saj so lahko redno uživali v bližnjih termah, ker so jim pripravljali tudi kosila. Kljub temu so doživeli tudi pravo neurje, ki jih je zadnjo noč iz šotorov prepodilo v kočo.
Zadnji dan so v tabor po-
vabili tudi starše, ki so lahko prisostvovali taborniškemu krstu, na koncu pa jo je po zadnji plati dobil tudi maskota Juhi, ki je otroke spremljal minule dni.
Juhi tabor je aktivnost športne šole Juhuhu, ki je minulo leto zelo uspešno delovala na ptujskem in ormoškem, letos pa svoje aktivnosti seli tudi v Maribor. 1.
Juhi taboru sledi ta teden že drugi, naslednji teden pa še tretji petdnevni tabor. Nekaj mest je še prostih, cena pa je 25.000 SIT.
Če še ne veste, kam se lahko v Ormožu podate v prihodnjih počitniških dneh, vam lahko ponudimo nekaj pomoči. Včeraj se je začela rokometna šola v Mestni grabi Ormož, ki poteka med 9. in 17. uro ter stane 7000 SIT. Poletne počitniške delavnice DPM Ormož so brezplačne
in potekajo vsak dan med 8.30 in 12. uro v OŠ Ormož in okolici šole. Danes se je pričel arheološki tabor namenjen udeležencem med 12. in 18. letom v organizaciji Muzeja Ormož. V sredo pa se lahko med 8. in 12. uro udeležite treh različnih ustvarjalnih delavnic v prostorih OŠ Tomaž pri Ormožu, ki jih organizira DPM Sv. Tomaž. V juliju bosta tudi dva tabora, in sicer med 10. in 15. poletni tabor na Pokljuki v
organizaciji PD Maks Meško Ormož po ceni 18.000 SIT za osnovnošolce in med 24. in 29. otroški počitniški tabor Trije kralji 2006, primeren za otroke med 9. in 11. letom starosti, po ceni 15.000 SIT, ki ga organizira LAS v sodelovanju z RKS OZ Ormož. V obeh taborih so še prosta mesta. Več o prireditvah najdete v zgibanki Počitniški kompas Mladinskega centra Ormož.
vki
Foto: juhi arhiv
Jahanje in spoznavanje konjev je prav tako sodilo med aktivnosti juhi tabora.
Foto: juhi arhiv
Otroci so bili nad Juhi taborom navdušeni. Ena glavnih atrakcij poleg maskote Juhi je bil tudi ogromen tobogan, oziroma juhigan.
Zakaj vaš avto ne bi bil malo V6ČjÍ?
+ 20 % gotovine
Za nove, stare, velike in male! Poleg kredita pa vam lahko dodamo 20 % gotovine na TRR. Tudi za nekomitente! Več informacij v poslovalnicah in na spletni strani.
"Avtomobil kredit"
(((»080 1750") www.nkbm.si
^Nova KBMd
PREDLOGAM JUU) ^
i« ř
SKOČNIH
1.	NAVIHANKE - Banjo, flavta, saksofon
2.	Ans. ŠUM - Vse hitro mine
3.	Ans. GOLTE - Če je ljubezen greh
4.	Ans. DORI - Naša dumuvina
5.	Ans. TOMAŽA PUSTOTNIKA - UbodI
6.	ŠRANGARJI-Stara vrba
7.	Ans. RUBIN - Deklica Iz spomina
Zmagovalec meseca junija: STORŽIČ - Rad bi Iskal
Še eno možnost v {uliju imajo: NAVIHANKE - Banjo, flavta, saksofon
POP 7 TOP
Sopek POSKOČNIH
, Glasuiem za: _
1.	SKUTER - Zapojmo skupaj
2.	DAVID - Prva ljubezen
3.	BABY TWINS - Ljubezen te udari
4.	MITJA GABROVEC - Morska deklica
5.	TANJA ŽAGAR-Mini
6.	ROGAŠKA SLAVČKA IN ANJA - Edina
7.	BIČ BOYS - Povej ml ňe
Zmagovalec meseca maja: BOŠTJAN KONEČNÍK - Po Sloveniji Še eno možnost v aprilu ima: SKUTER - Zapojmo skupaj
; Orfejčkove
'	SMS glaibene iel|e:
- i 041/818-666
POP 7 TOP
nanMlov:MEGAMARK£TlMGd.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Nagrajenec: IMIrkoZupanlč Trnovsid vrh 23a 2254 TRNOVSKA VAS
Prireditvenih
Torek, 4. julij
8.30 9.00
21.00
do 12.00 Ormož, v OŠ in okolici, poletna ustvarjalna delavnica do 16.00 Ormož, arheolo{ki raziskovalni tabor, izdelava lon~enine v prazgodovini, informacije v Muzeju Ormož ali na telefon 741 72 90 Vurberk, na gradu, gledali{ka predstava Micka, predstava Mestnega gledali{~a Ptuj, za izven
Ormož, grad, Enotni v zmagi - Ormož med letoma 1980 in 1990 ter vojna za Slovenijo na ormo{kem obmo~ju, stalna razstava Ptuj, Miheli~eva galerija, likovna razstava najnovej{ega slikarskega opusa akademskega slikarja Žarka Vrezca, razstava bo na ogled vse do 23. julija
Ptuj, razstavi{~e Stari zapori, Pre{ernova 37, razstava »Ne damo se«, Slovenska osamosvojitvena vojna - dogajanje na ptujskem in ormo{kem obmo~ju, razstava bo obeležila 15. obletnico slovenske osamosvojitvene vojne in prelomne dogodke leta 1991, razstavo si lahko ogledate do konca oktobra
Ptuj, dominikanski samostan, na ogled je arheolo{ka razstava Geme - v kamen bru{ene podobe (v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije)
Sreda, 5. julij
8.00 do 12.00 Sveti Tomaž, prostori OŠ, ustvarjalne delavnice, 3 razli~ne,
informacije na telefon 051 221 350 8.30 do 12.00 Ormož, v OŠ, multimedijska delavnica in ogled filma 9.00 do 12.00 Ormož, Mladinski center, ustvarjalne delavnice 10.00 do 18.00 Ptuj, CID, Mladinski projektni zbor za mlade od 8. do 15.
leta, organizira KUD Musica Ptuj 10.00 Ptuj, CID, enkrat tedensko elektro delavnica 10.00 do 18.00 Ptuj, CID, mladinski projektni zbor 20.00 Ptuj, Mestno gledali{~e, predstava Biti, plesna izpoved, predstava
plesnega kluba Mambo 21.00 Vurberk, na gradu, gledali{ka predstava Micka, predstava Mestnega gledali{~a Ptuj, za izven
Četrtek, 6. julij
8.30
21.00
do 12.00 Ormož, v prostorih OŠ, priprava zdravih osvežilnih napitkov in prigrizkov
Vurberk, na gradu, gledali{ka predstava Micka, predstava Mestnega
gledali{~a Ptuj, za izven
Ptuj, golf igri{~e, golf turnir vse do 8. julija
Ptuj, CID, poletna potepanja, skrivnosti mestnih dvori{~, informacije na telefon 780 55 40
KOLOSEJ Maribor
Torek, 4. julij, ob 20.00 in 22.00 Grbavica. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Skrito.
Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Ultraviolet. Ob 22.05 Dva obraza. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Gospodar vojne. Ob 21.20 Oliver Twist. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Poseidon. Ob 16.50, 19.10 in 21.35 Ameri{ke sanje. Ob 16.30 in 18.40 Divjina. Ob 17.10, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 15.40 in 17.50 O~ka, ne ga srat! Ob ^5.25, 18.35 in 21.45 Da Vincijeva {ifra. Ob 15.30, 17.40 in 19.55 Čez 30 in {e pri tastarih. Sreda, 5. julij, Ob 20.00 in 22.00 Grbavica. Ob 16.00, 18.30 in 21.00 Skrito.
Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Ultraviolet. Ob 22.05 Dva obraza. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Gospodar vojne. Ob 21.20 Oliver Twist. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Poseidon. Ob 16.50, 19.10 in 21.35 Ameri{ke sanje. Ob 16.30 in 18.40 Divjina. Ob 17.10, 19.50 in 22.10 Omen 666. Ob 15.40 in 17.50 O~ka, ne ga srat! Ob 15.25, 18.35 in 21.45 Da Vincijeva {ifra. Ob 15.30, 17.40 in 19.55 Čez 30 in {e pri tastarih.

Vedno boš ostala v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Kristina Šamperi Purg
IZ PTUJA
Bole~ je spomin na slovo 5. julija 2002.
Hvala vsem, ki s sve~o in mislijo postojite ob njenem prera-
nem grobu.
Vsi njeni
«MITT.
STOJNCI19,2281 Markovci, tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
VEUKA AKCIJA RADIATORJEV od 1.7. do 31.7.2006 oziroma do razprodaje zalog T
VK TIP 22 K, bele barve600 x 600 mm; 13^09,00 SIT VK TIP 22 K, bele barve 600 x lOOOmm; 18.186,00 SIT VK TIP 22 K, bele barve 600 x MOOmn^ 23.065,00 SIT VK TIP 21 K, bele barve 900 x 700mm; 17.289,00 SIT VK TIP 21 K, bele barve 900 X 900 mn^ 21.780,00 SIT VK TIP 22 K, bele barve 900x600 mm; ^93,00 SIT Cene so z DDV-jem in veljajo za gotovinsko plačilo.
«MITT.
STOJNCI 19,2281 Markovci, tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
VEUKA AKCIJA RADIATORJEV od 1.7. do 31.7.2006 oziroma do razprodaje zalog
TIP 22 K, bele barve 600x800 mm; 11.996,00 SIT TIP 22 K, bele barve 600 x 1000 mm; 14.915,00 SIT TIP 22 K, bele barve 600 x 1200 mm; 16.920,00 SIT TIP 22 K, bele barve 600x1400 mm; 19.899,00 SIT TIP 22 K, bele barve 900 x 400 mm; 8.969,50 SIT TIP 22 K, bele barve 900 x 600 mm; 13.422,50 SIT Cene so z DDV-jem in veljajo za gotovinsko plačilo.
Strukturni skladi EU v Sloveniji
Slovenski podjetniški sklad objavlja razpis, ki je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj:
JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI
RAZVOJ-ESRR-Ukrep 1.3: IZBOUŠANJE PODPORNEGA OKOUA ZA PODJETNIŠTVO - Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006
Namen razpisa:
-	omogočiti pridobitev dolgoročnih investicijskih kreditov za nova, rastoča in zrela podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita za realizacijo razvojne investicije,
-	oziroma tudi tistim podjetjem, ki sicer imajo zadostna jamstva, pa želijo del teh jamstev sprostiti za nov investicijski cikel.
Roki za oddajo vlog: 01.08.2006.25.08.2006,20.09.2006,10.10.2006 in 6.11.2006. Podrobnejše informacije so na voljo na spletnem portalu EU skladi (www.gov.si/euskladi).
Qglis la tanciri v okvinj projikti tihniim pomol! DMionji jivnosti 2005. Projgh oMojo jimoid dolno fiooociro Evropsko unijo, in ticir v okvirn Evropikogo sUndo zo roginnolni rozvoj.
Mali oglasi
storitve
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
Avto šola Relax iz Ptuja zaposli učitelja vožnje A- in B-kategorije. Vloge sprejemajo do srede, 5. julija, na naslov Maistrova ulica 50, Ptuj. Informacije 031 269 869.
nepremičnine
PRODAM zemljišči, 14 arov in 7 arov, v Grajenščaku. Tel. 040 797 518._
V Ptuju na dobri lokaciji (Trste-njakova ulica 5a) oddamo v najem poslovni prostor 40 m2. Tel.: 041 337 864
dom-stanovanje
ZAMENJAM trisobno lastniško stanovanje za enosobno na Ptuju. Tel. 041 345 735.
motorna vozila
PRODAM gume 185 x 65 R 14 na platiščih za kio sephio 1,6. Tel. 761 64 41 ali 031 862 383.
delo
DELAVCA s C-kategorijo zaposlimo. Franc Zamuda, s. p., Mizarstvo in trgovina, Spuhlja 100 c. Tel. 748 10 56 ali 041 604 322.
kmetijstvo
PRODAMO VINO, kvalitetno belo mešano po ceni 250 SIT za količine nad 20L. Tel. 031 733 157_
PRODAM 300-litrsko škropilnico za koruzo, širine 8 m. Tel. 040 797 518.
_ PRODAJAMO kakovostne višnje, Štefan Gačnik, Bodkovci 11 a, Jurš-inci, tel. 041 206 444 ali 758 10 21.
V SPOMIN Stanku Zajku
*18. 7. 1959 t 4. 7. 2005 Z MESTNEGA VRHA 88 B
Mirno in tiho si živel, veliko sr~nih ran si prebolel, zdaj prav ni~ ve~ te ne boli, v preranem grobu mirno si odpo~ij.
Bratranca: Stanko in Franci z družinama
Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več ni, me v spominu nosite vi.
SPOMIN Fiiip Strmsek
S POBREŽJA
Danes, 4. julija 2006, mineva tretje leto neizmerne žalosti, leto brez tvojega nasmeha, vedrine, tvojega zlatega srca. Iskrena hvala vsem, ki mu poklonite misel spomina, prižgete sve~ko ali poklonite droben cvet.
Ob živečem spominu - vsi tvoji
Skrb, delo in veselje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina.
V SPOMIN
3. julija mineva štiri leta, odkar si za ve~no odšel od nas
Franc Vidovi~
CIRKULANE 34 B
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu ter mu prižgete sve~ko.
Tvoji najdražji
Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, sončnem juniju si utrujen zaspal. Na dvorišču vse zeleni in cveti, a naše srce trpi, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob bole~em spoznanju, da nas je za ve~no zapustil dragi
Ludvik Vantur
IZ SESTR@ 64, MAJ[PERK
4. 7. 1927 - 20. 6. 2006
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani ob najtežjih trenutkih. Posebej hvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Hvala gospodu Rakovcu za izre~ene poslovilne besede, pevcem Mira za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi tvoji
KUPIM prašiče, težke od 40 do 60 kg, 15 kosov. Tel. 041 261 676.
£Pod/aíayÍ£ naí
razno
31-LETNI, privlačen, z dobrim, resnim, iskrenim in poštenim namenom išče sebi primerno prijetno, preprosto zvesto dekle s službo, še brez otrok, z željo po resni in trajni zvezi. Ponudbe pošljite pod šifro "Poletje".
na ius-tounzm
RADIOPTUJ
tut đ/hietec
Ptuj • Piknik Štajerskega tednika in Radia Ptuj
Rosiusaicl in bralci v družbi estradnikov
Čeprav so nam vso popoldne grozili črni oblaki in čeprav nam je ves čas malce nagajal veter, je piknik, na katerega smo konec tedna povabili v ptujske Terme bralce našega Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj, v družbi s številnimi pevci, glasbeniki in zabavnimi igrami lepo uspel.
V družbi Radio-Tednik Ptuj smo tudi letos poskrbeli za prijetnejši uvod v brezskrbne poletne počitnice in do-pustniške dni, saj smo naše zveste bralce in poslušalce v soboto, 1. julija, popoldne povabili na piknik in veselo druženje v ptujskih Termah. Brezplačne vstopnice so bile na voljo v zadnjih številkah Štajerskega tednika, le izrezati jih je bilo treba in pokazati pred vhodom.
Zaradi množice drugih kopalcev smo se nekaj po 16. uri zbrali v amfiteatru, kjer se je do poznega večera dogajalo marsikaj zanimivega, predvsem pa zabavnega.
Za pester in bogat pro-
gram sta na našem skupnem pikniku skrbela radijska voditelja Natalija Škr-lec in Marjan Nahberger,
medtem ko so se na odru vrstili nastopi pevk, pevcev in glasbenih skupin, so ob pomoči asistentk Saše in Ta-mare potekale zabavne igre na suhem in mokrem, za tiste, ki so postali lačni, pa je z jedačo in pijačo poskrbelo osebje ptujskih Term.
In tako nam je prva zapela zasanjana Dolores, za njo nas je ogrela Viktorija, pa Boris Kopitar, naše gore list Mili, pa duo Amor, Natalija Kolšek, ki je prišla kar z mladimi plesalci, Tanja Žagar nam je zaupala, da je
Foto: M. Ozmec
Med številnimi pevci in glasbenimi skupinami je za dobro voljo na našem pikniku poskrbela tudi Natalija Kolšek.
Foto: M. Ozmec
Na drugi Orfejčkovi gostilni sta Luka in Pepi gostila tudi pevke Gmajnarice.
prav ta dan praznovala 24. rojstni dan, zapela je tudi Saša Lendero, ki je zaman poskušala predstaviti novo skladb Ne grem na kolena, ter živahna Brigita Šuler, ki si je namesto Wernerja za sopevca izbrala kar enega naših gostov. Za sodelovanje smo hvaležni tudi našim sponzorjem, poleg družbe Radio-Tednik Ptuj so praktične nagrade za udeležence zabavnih iger prispevali
še Terme Ptuj, Pikapolonica in Sladki Butik.
V drugem delu večera, od 20. ure naprej, pa se je na odru amfiteatra ptujskih Term odvijala še druga vesela Orfejčkova gostilna, v katero sta radijska sodelavca Luka in Pepi tokrat povabila tudi ansambla Ekart in Štirje kovači, Brigito Šuler, ljudske godce in pevce Porini pa počini, pevke Gmajnarice in še koga. Še to, med okoli tisočglavo množico na-
ših bralcev in poslušalcev smo bili veseli tudi obiska poslanca državnega zbora Brank Mariniča, jasnovidke Maruče ter Branka Šenkiša - Balkija, ki počasi okreva po hudi prometni nesreči in je kot pevec sodeloval na naših glasbenih prireditvah. Čimprejšnje okrevanje mu želimo, vsem vam, drage bralke in bralci ter poslušalci Radia Ptuj, pa prijetne počitnice in čim lepši dopust!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za pester in bogat program sta skrbela radijska voditelja Natalija Škrlec in Marjan Nahberger, na odru je ansambel Ekart.
Foto: M. Ozmec
V amfiteatru ptujskih Term se je pozno sobotno popoldne zbralo okoli 1000 naših bralcev in poslušalcev Radia Ptuj.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako je dež na Cirila in Metoda (5., 7.),	/
oreh in kostanj domala ogloda. ^^^ *
Danes bo sončno. Več oblačnosti bo občasno v vzhodni Sloveniji in predvsem tam bodo popoldne še posamezne plohe ali nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju 22, najvišje dnevne danes od 18 do 24, na Primorskem do 29, jutri od 23 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C.
V sredo in četrtek bo sončno in topleje. V sredo popoldne bodo v vzhodni Sloveniji še posamezne plohe ali nevihte.
Foto: M. Ozmec
Med številnimi zabavnimi igrami in tekmovanji je bilo posebej zanimivo tekmovanje v velikem bazenu.
Osebna kronika
Rodile so: Janja Haložan, Podlože 81/a, Ptujska Gora
-	Davida; Mateja Hliš, Gregorčičev drevored 2, Ptuj - Žiga; Smiljana Furjan, Stojnci 53, Markovci - Manco; Nataša Kerin, Stari trg 1, Ljutomer
-	Luka; Marjana Kukovec, Zabovci 5, Markovci - Nino; Petra Bolcar, Gradišča 69, Cirkulane - Lukasa; Irena Pogačnik, Precetinci 20/a, Mala Nedelja - Melanio; Arle-na Bosnar Krajnc, Ul. Jožefe Lackove 41, Ptuj - Loro; Nuša Tominšek, Bezine 9, Slovenske Konjice - Nušo; Alenka Pšak, Zlatoličje 26/č, Starše - dečka; Mojca Tomelj, Učak 9, Trojane
-	Mateja; Aleksandra Pivec, Ul. 25. maja 16, Ptuj - Svita; Janja Podhraški, Izletniška ulica 10, Rogaška Slatina - Tiana; Bi-anca Vidovič, Selska c. 52, Ptuj
-	Laro; Janja Bec, Sakušak 24, Juršinci - Nina; Nataša Čuš, Starše 86/a, Starše - Ajdo; Vera Šmigoc, Peršonova ulica 3, Ptuj
-	Lano Frido; Natalija Puhar, Ormoška c. 13, Ljutomer - Tadeja; Tatjana Valič, Mali Okič 18, Cirkulane - Blaža; Marija Sovič, Lahonci 81/a, Ivanjkovci - Matjaža; Brigita Skrlec, Ivanjševci ob Sčavnici 15, Sv. Ivanjci - Aleksejo; Aleksandra Vegel, Majski Vrh 57, Videm pri Ptuju - Tjašo; Mateja Planec, Majšperk 88, Majšperk - Tima; Suzana Sticl, Prvomajska ul. 6, Slovenska Bistrica - Nika; Tanja Čerček, Obrtniška ulica 8, Ptuj - Saro; Elizabeta Svenšek, Strajna 2, Podlehnik - Uroša; Milojka Fekonja, Župetinci 8, Cerkvenjak - Roka; Aleksandra Mihelak, Ul. 25. maja 8, Ptuj - Matica; Romana Skri-njar, Libanja 10, Ivanjkovci
-	Evo; Tanja Lamot, Trnovec 1, Lovrenc - Daria.
Poroke - Ptuj; Darko Obran, Mezgovci ob Pesnici 30/b, in Renata Rihtarič, Rošnja 57/a; Nikoli Dema, Djakovica, Mar-mule, Kosovo, in Violete Matić, Ormoška c. 1, Ptuj; Anton Per-šuh in Marjeta Hanjže, Dragonja vas 40; Robert Stajner in Helena Jančič, Moškanjci 58; Milan Pernek in Romana Mlakar, Repišče 16; Boris Hrga, Dornava 147/a, in Mateja Kovačec, Mala vas 32; Edvard Cvetko, Polenšak 9, in Milena Krajnc, Dragovič 34; Rok Pintar, Dražgoše 7, in Renata Valh, Hajdoše 8/d; Tadej Božič-ko, Ptujska c. 95, Gaj, in Janja Vindiš, Kungota pri Ptuju 114. Umrli so: Ludvik Vantur, Ses-trže 64, rojen 1927 - umrl 20. junija 2006; Matilda Težak, rojena Žnidarič, Pestike 32, rojena 1926 - umrla 25. junija 2006; Alojz Zelenko, Rotman 33, rojen 1921 - umrl 23. junija 2006; Auguštin Čoh, Štuki 21, Ptuj, rojen 1912 - umrl 25. junija 2006; Milojka Leber, rojena Merc, Volkmerjeva cesta 29, Ptuj, rojena 1958
-	umrla 21. junija 2006; Alojzij Kostevc, Gorišnica 14, rojen 1928 - umrl 24. junija 2006; Friderik Mislovič, Borovci 42, rojen 1935 - umrl 23. junija 2006; Leopoldina Emeršič, rojena Germ, Trubarjeva ul. 1, Ptuj, rojena 1923 - umrla 22. junija 2006; Angela Zelenko, rojena Repič, Rotman 33, rojena 1926 - umrla 28. junija 2006; Ivanka Pislak, Slape 20, rojena 1927 - umrla 27. junija 2006; Terezija Arnuš, rojena Potočnik, Veliki Okič 13, rojena 1933 - umrla 27. junija 2006; Hinko Lozinšek, Gorca 2/c, rojen 1944 - umrl27. junija 2006; Bojan Granda, Paradiž 29/a, rojen 1966 - umrl 21. junija 2006.