Naši dnevi na vseslovan- skem avstrijskem ucitelj- skem shodu. (Dalje.) Z Dunaja t Prago. Praga, 11. avgueU 1908. Vožnja z Dunaja r Prago nam ostane večno v spominu. Bila je takorekoč nepretržua ovacija tako slovenskemu kakor brvaškemu in srbskemu učiteljstvu, a v polni raeri je veljala tudi vrlemu zastopstvu hmškega naroda. Pot od Dunaja do Gmuoda smo porabili v to, da smo se hoteli natančno prepričati o naših sopotnikih v zlato Prago, o sopotnikib, ki jih je gnalo slovansko navdušenje v središče slovanske delavnosti, v središče slovanske samostojnosti. In med temi potniki smo opazili preproste seljake, preproste seljačice iu nadebudno mladino, ki se niso sramovali priznati, da so si le s težavo nabavili potrebna sredstva, da so mogli pohiteti med cvet slovanskih narodov, kjer se hočejo naužiti prave slovanske odločnosti, da ne podležejo krutim nastopom Eauchovega paševanja iu da si požive spomia na svojo nekdaujo boljšo preteklost. Ia nebote nas je obšla bridka niisel, zakaj ne napravljajo naši Jjudski" prijatelji takih skupnih izletov s svojimi podaniki na taka poučna učna pota, kakor je ravno razstava v Pragi ? Seveda, naše preprosto ljudstvo menda še ni zrelo za drugačaa potovanja kakor za kako božjo pot, ki stane najmanj še enkrat toliko kakor izlet v Prago. Uverjeni smo, da bi naSemu Ijudstvu izlet v Prago namesto v Lurd koristil tisočkrat več, zakaj v Pragi bi se našemu ljudstvu lahko nazoruo pokazalo, da je le ono Ijudstvo srečno, ki živi v blaginji, a to blaginjo se more pridobiti le z večjo izobraženostjo in z zaupanjem v lastoo moč, v lastni jaz. — Toda slovenakim raarsikaterim osrečevalcem je zbuditev take samozavesti zoprna, zakaj oni le predobro vedo, da bodo živeli le toliko easa udobno življenje na tem svetu, dokler se nahaja slovensko ljudstvo v oni sanjavi domišljiji, da ni svet zanje ustvarjen, teinveč da mu je zagotovljena boljša bodočaost šele na onera svetu . . . Pot od postaje Gmunda do zlate Prage nas je natančno poučila o uarodni zavesti češkega naroda, bodisi preprostega bodisi izobraženega. In narod, ki sestoja iz tako narodnonavdušerega ljudstva, ni še posvečen propadu, tfinveč takemu naroduje določeoa na svetovnera pozorišču še velevažna naloga. Od Gmunda dalje do Prage je bila pot nepretrgane ovacije, Pozdravljal nas je bosopeti pastirček, pasoč ob železnici svoje goske, pozdravljal nas je kmetič s polja, a pozdravljala nas je preprosta ženica, nabiraje suhljad ia gobe ob gozdnem parobku, Oeški narod je vedel, da se peljejo zastopniki bratskih narodov b njemu v goste. Do Gmunda sta naro prihitela naproti zastopnika češkega učiteljstva, tovariša F o r man in Huttl. Na postaji Tfeboni nas je pričakovala nešteta množica ljudstva, kjer nas je v srčnih besedab pozdravil mestai zastopnik Smutny Vaclav, ki se mu je zabvalil hrvaški poslaoec dr. Lorkovič, a dame so nas obsule s cvetjem. — Na postaji Veseli nas je na čelu ogromne množice pozdravil župan J. Baštecky, kličoč nam: dobro došli, a v itnenu čeških dam gdč. Mafenka Filipkova, obema je odgovarjal hrv&ški poslanec J. Modrušan. — Postaja Tabor nam je nudila krasea pogled. Ljudstva iia stotine, na čelu mu župan Setnusky, ki je v izbranib besedab nazdravljal iztetnike; zahralil se mu je v imenu izletniko? Slovenec učitelj Bape, V zabvalo za ta presrčen pozdrar smo obsuli prišlece 8 CTetkami, ki smo jib prejeli na postaji Tfeboni. — Na postaji Beneševo so bila zastopana vsa tamošnja društra, v njih iraenu nas je pozdravil župau V. Štark, odgovoril mu je srbski učitelj Št. E a d i 6. Navdušenje je prikipelo do viška, ko sta se poljubila in objela gorornika v znak slovanske solidarnosti. Na predzadnji postaji NusleVrsoviž nas je pričakovala nešteta množica ljudstva, na čelu mu polništevilni društvi BSokol" in gasilno društvo. V imenu nSokoIau kakor tudi vseh zastopor nas je pozdravil starosta A. Šebek, a odzravil mu je učitelj P e s e k. Nad vse presrčen pa je bil sprejem na praškem kolodforu. Ljudstva je bilo — lahko rečemo — iia tisoče vkljub pozni uri. In kakor bitro se je ustavil vlak, je zaorilo iz teh tisočerih grl: BNa zdar!" in: ^Živelil*1 Slovenci, Hrvati in Srbi, da se ni 5ul niti piska in blapenja vlaka. V imenu kraljevega mesta nas je pozdravil splošno v lepi brvaščini dr. Vr. černy, zagotavljajoč, da nam praško mesto kliče najsrčnejši BNa zdar!" in srčno želi, da ponesemo na dom veliko idejo o slovanski vzajemnosti, idejo, ki ima bodočuost. Specialno je pozdravil učiteljstvo v imenu praškega zastopa Jos. Schrotter, poudarjajoč, da češko ljudstvo ve ceniti velevažno, a težko nalogo Ijudskega učiteljstva in želi, da se vračajoči spominjamo še večkrat mesta Prage. V imenu pripravljalnega odbora slovanske učiteljske zveze nas je pozdravil predsednik tega odbora, tovariš B. S k a 1 a. V nardušenem govoru je proslavljal zavest južnoavstrijskega učiteljstva, poudarjajoč, da pot, da misel, ki nas je danes združila ua zgodovinskih tleb zlate Prage, obeta prinesti dalekosežen prevrat v življenje slovanskih narodov. Naš pohod lanskega leta v Zagreb in idilično mestece Eadorljico postane začetek uaša boljše bodočnosti. Živeli Hrrati, Srbi, Slorenci! Na zdar! (Gromovito ploskanje.) V imenu izletnikov sploh je odzdravljal poslanee J. Modrušan, poudarjajoč, da se bočemo ra?no med čehi navdušiti za svoj nadaljni boj proti raznim sovragom. Bavno čehi nam bodo vzor, kako se moramo osvojiti najprej gospodarski, a tudi dušerno. Naj živi slovanska vzajemDOst, naš vzor, naš smoter. — V imenu hrvaškega učiteljstva je govoril tov. Klobučar, v imenu slovenskega to?. L. J e 1 e n c. Oba odzdrara je sprejela ogromna množica z velikanskim navdušenjem. Oaroben pogled se nam je nudil pred kolodvorom. Ljudstva poln ogromea prostor pred južnim kolod?orom. Gromoviti klici nZiveli Slovenci, Hrvati, Srbi!" Ko smo korakali do svojih toz, nam je hotel vsakdo stisuiti roko t bratski pozdrav, nas videti od bližje Ia rediteljem je bila dana težka naloga, vzdrževati red ter nas končno privesti ua BŽofiQ", kjer so se nam dala potrebna narodila za prenočevanje. Ob 10 uri so dospeli zastopniki poljskega in slovaškega učiteljstva, in sicer je bilo samo poljskega učiteljstva 120, nevštevši drugih Poljakov, ki so pohiteli v kraljevo Prago iskat skupnega stika po vzorcu ravnokar roimule vseslovauske konferencije — a Slovakov je bilo 57, med |n.jimi 16 zastopnikov učiteljstva, v pretežni večini učiteljiee v pestrobojnib narodnih nošab. Slovake je vodil znani narodni mučenik Svetozar Hurban-Vajansky. Došleee je pozdravil v imenu praškega mestnega zastopa Josef Schrotter, ki je v daljšem govoru izvajal. da je mesto Praga radevoljno prevzelo protektorat nad avstrijskim slovanskim učiteljskira zborovanjem, ker ve ceniti dalekosežni pomen tega bratskega zbližanja, Sklenil je z vzklikora : Neeht žiji Polaci! (Burno odobravanje.) Slovake je pozdravil znaui dr. Vr. Cerny tudi v imenu stoluega mesta, kličoč jim kakor najbližjim sorodnikom: BDobro došli!" z željo, da naj se t teb dneh navzamejo moči, da bodo mogli okrepčani vršiti svojo uarodno dolžnost, Kot torariše sta pozdravila t imenu pri pravljalnega odbora učitelj Cerny in Pilat v imenu nčeškoslovanske enote". Odgovarjala sta r imenu Poljakov tov. N o v a k , a v imenu Slovakor Sretozar H u r b a n. — Slednjič je izročila došlecem pozdrav češkega ženstra tor. T u m o v a. Presrčni pozdrav je zaključila večnolepa pesem nfiej Slovani", ki jo je pela tisočera množica razoglava. Na MŽofinu" so se jim slično nam odkazala stanovanja. V Pragi. Nedelja, 9. avgusta. Nedelja je bila posvečena trojnemu delu. Dopoldne smo se udeležili vsi zastopniki t Prago došlega učiteljstva manifestacijskega shoda, ki ga je priredil češki narod brez razlike strauk v znak zabteve, da hoče češki narod imeti tiidi v mešanib krajih, kjer gospoduje oboli Nemee, češke šole za češke otroke. Manifestaeija, ki o nji prilično še podrobneje izpregovorimo, nam je jasno pokazala, kaka velikanska moč živi v češkem narodu, a trikrat gorje oni vladi, ki bi hotela to moč po nepotrebnem spraviti v valovanje, da bo začel Češki narod glasno zabtevati, kar je v nedeljo, dne 9. avgusta le n e m'o p r o s i 1. Ob 2. uri popoldne je prišlo srbsko učiteljstvo iz kraljevine Srbije pod vodstvom znanega nositelja slovanske vzajemnosti tovariša Jovan Jovanovida iz Kragujevaca, da nekako kurauje ustauovitvi Avstrijske slovanske učiteljske zveze. Sprejem je bil nad vse srčen, kar najbolj svedoči, da so prišli biatje med brate. Slovaške prišlece je pogostilo mestno zastopstvo v kraljev. muzeju, kjer se je marsikatera navdušena govorica izrekla v boljšo bodočnost trpinov Slovakov. Popoldne je zletela večina slovenskib, brvaških kakor tudi nekaj drugih gostov v prekrasno razstavo, da dobi vsaj nekak skupni vtisk od te v svoji stroki in genialni sestavi menda edine razstave. Popis te razstave si pridržimo za podlistek bodočib številk nUčiteljskega Tovariša". Omenjamo le mimogrede, da razstava deluje na še tako razvajeoega človeka mogočno, čeravno so nemški listi in lističi pisali, da je češka razstava velika blamaža za češki narod, zakaj da obstoja le iz precejšnjega števila suboparnib statistiških tabel in nekaj, po nemških vzorcih posnetih modelov. Videli smo razstavo, in jasna priča nam je češke žilovosti, oiie žilavosti, ki se je nemški narod ne boji zaman . .. Nepozabljiv uaravnost bajen je bil vtisk, ki ga je napravil na nas prijateljski sestanek v nedeljo zvečer v veliki žofinski dvorani. Kdor je že videl to prekrasno dvorano in v tej veličastni dvorani vso to mnogojezično, pestro množico vseb slovanskih narodo?, ki je morala v ogrorani večiai stati, zakaj na sedeže niti misliti ni bilo, nam bo pritrdil, da ne pretiravamo, ako reeemo, da uas je bilo do 5000, ne vštevši one, ki so morali si iskati prostora na hodnikih, v dolenjih prostorih in na vrtu. In vso to množico je navdajala edina zavest, da nas druži slovanska vzajemnost, da pones^mo to idejo v zadnjo vas najzapuščenejše avstrijske kronovine. In kakor tajen šelest mogočnega gozda je šumela govorica slovanskih narodov, in ni nam bilo treba rabiti onegajezika v medsebojno sporazumevanje, kar nam naši krvni in nekrvni bratje tako radi opočitajo — nemščine — temveč govorila so tu usta in srce. Ni se zrušila svetovnoznana dvorana nZdfina", ko je 3edel poleg pravoslavnega Srba katoliški Poljak, ko je sedel katoliški duhovnik poleg pravoslavnega popa. Z zadovoljstvom raoramo konštatovati, da smo na tem sestanku zapazili mnogo svečenikor, a takib svečenikov se nismo sramovali, ker smo brali z njih obrazov, da jih je na naš sestanek privedla zgolj ona slovanska zavest, ki opasi v najkrajši dobi vse Slovane brez razlike vere t mogočno deblo po Svatoplukovem geslu, da je samo v edinosti bodočnost slovanstva ! Večer je otvoril nUčiteljsky pevecky sbor z Plzenska" s veličastno Sraetanovo skladbo nVenott pod spretnim vodstvom pevovodje Fr. Kroftega. — Slavnostni govor je imel tovariš B. Skala, v katerem je poudarjal, da je bodočnost v rokah slovanstva. — Govor je zbudil frenetiški aplavz. Učiteljski pevski zbor je nato dodal še več točk, med njimi tudi BHej Slovane1* iu nKje dom je moj." V soloperib sta se posebno odlikorala učitelja J. Fiala in B. Kranda, ki sta žela za svoj trud zasluženo pobvalo. In ostali smo ekupaj do pozne ure v prijateljskem pogovoru in nara se je zdelo, da je angel slovanske vzajemnosti razpostrl nad to tisočero muožico svoja krila, in srce nam je radosti utripalo, ko smo rideli, da se ozivljajo naše najsmelejše misli, da je napočil oni dan, ki nam obeta boljšo bodočnost! (Dalje.)