XXVI. tečaj . 7. ztfBzeli, CVETJE )- z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S privoljenjem cerkvenih in redovnili oblasti vrejuje in izdaja P. Stanislav Škrabec, mašnik reda manjših bratov sv. Frančiška. Vsebina 7. zvezka. Sedemstoletnica I. reda sv. Frančiška........................................193 Marija Magdalena Postel, devica 3, reda................................205 "fretjeredni nagovori. 7........................................................208 Tfetjerednikom — politikom. (Konec.)............................................216 S Kitajskega. Misijonska poročila. IX. (Dalje.).................................220 •)riigo liervaško romanje v Lurd •..............................................221 Poziv slovenskim dekletom.......................................................222 Priporočilo v molitev...........................................................222 Zahvala za vsiišano molitev................................................... 223 Za sirotišnico in kapelo šolskili sester v Mostaru.............................. 223 Za kitajski misijon........................■.................................224 Pimsko-frančiškanski koledar za leto 1909. Mesec julij.......................224 , V GORICI Narodna Tiskarna 1909. •zhaja v prostih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov): 1 j< 50 h. Naslov za naročila: ..Cvetje" frančiškanski samostan v CJorici. Ido e Eulalia. (Daljo). Zdaj se začenja še le prava ocena ali prav za prav obsoja, ker hvalijo francoski gospodje na evlaliji ničesar ne : On vidas, ke ta gramatiko esas tute arbitriala e „kombinema“ en sa formi, simile a V ol a p ti k. Plue, pro ke ol uzas por la flexioni n ur vokali, to duktas ad akumulo di vokali, quale monstras la quanta specimeno '). se- Vidi se, da je ta slovnica po' polnoma samovoljna in »kombinir-ljiva“ v svojih oblikah, vol a p h' ku podobno Po verhu, ker rabi za fleksije le samoglasnike, pelje to do kopičenja samoglasnikov, kaker kaže naslednji primer 4). Primer je iz 9. lanskega zvezka dobro ponatisnjen, le akcenti na dolgih samoglasnikih so opuščeni, kar ni da bi se preveč grajalo; v navadnem tisku bi jih evlalija še menj potrebovala ko latinščina. Najprej se nam torej-očita, da je naša slovnica »popolnoma samovoljna" kaker volapiik. Kaj pa še! — Kedor bi hotel resno primerjati volapiik in evlalijo, bi se moral pač prepričati, da sta si toliko podobna koliker noč in dan. In samovoljnosti je v evlaliji gotovo menj ko v „idu“ ali v keterem koli podobnem jeziku. Oblike so določene blizu vse po analogijah latinščine same in celi sestav je tako enoten, da se bistvenega nič ne da spremeniti. „ldo“ kaker »esperanto* pripušča najrazniše reforme; evlalija je, kakeršna je; prenarejanje v enem delu bi spodkopalo vse drugo. Evlalija, smemo reči tudi, da ni nastala po kaki »kombinirljivo-sti“; sploh menda ni »narejena", ampak, če se ne motimo, bi se dalo misliti tudi o nji, kaker o kaki pesmi ali skladbi, ki je natorna in neprisiljena, kaker bi bila sama zrastla,— da je „narojena“- Pa, če pravimo, da je bila »rojena", bi vtegnil kak prevelik radovednež vprašati, ali je bila tudi »spočeta" in’kje in kedaj? — Na taka vprašanja je težko vedeti in težje povedati pravi odgovor. Morda se ne motimo, ako se spominjamo, da je pred dobrimi 50 leti vzešla nekaka ideja o jeziku, ki bi mogel zaslužiti ime evlalija, nekemu učencu, ko se je dolgočasil nekje v svoji domači vasi na velikih počitnicah. Igrača z lepo zvenečimi besedami, ki so mu brenčale po glavi, izmišljene brez pravega namena 1 Da bi se bil dečko resno lotil sestavljati na ta način cel nov jezik, na to seveda ni misliti. Ali od kod bi mu bila prišla v glavo taka ideja? Mogoče, da se je že tedaj kaj govorilo na ljubljanski gimnaziji o vmitnem svetovnem jeziku, ki ga je kedo skušal sestaviti — brez uspeha. Mladi Goričan Ascoli, pozneje sloveči milanski jezikoslovec, je bil pred nekaj leti, 1851 v Terstu, izdal svojo »La pasitelegrafia", kjer v vvodnem delu govori tudi o »Pasigrafia e pasilalia" in dotedanjih poskusih name- ‘) Unesma frazo di la specimouo l) Perva fraza primora, ki stoji na pozita ve fino di Les Vrais Pri n- koncu knjižice Idove: Les Vrais cip e s da Ido. Pri n cip e s. CVETJE z vertov sv. Frančiška. N & Mili. tečaj V Bariči, 1909. 7. ZVBZCh. ica 1. reda sv. Frančiška. Letos se je zveršilo sedmo stoletje, kar se je vstanovil ■ red svetega očeta Frančiška. Ko dan vstanovljenja velja dan meseca aprilja leta 1209, ko je sv. Frančišek se svojimi ^ervimi sinovi položil redovno obljubo v roke svetega očeta ^aPeža Inocencija III. Vže za mesec aprilj bi bili radi torej tudi mi kaj spre-8°Vorili k tej sedemstoletnici; ali ker se iz Rima ni bilo do *e^aj še nič izvedelo, kako in kaj mislijo, nam ni bilo lehko Mogoče. Še le zdaj, v začetku junija, smo prejeli, kar smo pričakali, ali prav za prav več ko smo pričakovali. Prejeli smo knjigo, praznično opravljeno: Acta Ordinis Fratrum 'norum. Maii 1909. Fasciculus specialis pro septimo Or- dinis Minoruin conditi Centenario c o m m e m o r a ^ d o, ki obsega obilo reči, ki jih imajo vedeti tudi udje III. re<*a’ zlasti troje pisem papeževih, izdanih prav za to sedemstoletn*®0' in okrožnico generaljriega ministra o obhajanju te stoletni® po naših redovnih cerkvah. I. re ži ki k ji ii u Govorimo najprej o papeževih pismih. 1, Pervo in najslovesniše je o cerkvi svete Martje Angeljske 5 f „porcijunkulo“, ki se priznava ko g 1 a v a in in ati redamanJ { ših bratov in proglaša za p a tr i a r h a 1 j no baziliko '9 j p a p e š k o k a p e 1 o. hi Ta cerkev, pravijo mej drugim sv. oče Pij X., sc prištet j mej najslavniša svetišča na svetu. Pripoveduje se, da so v ^ j stoletju po Kristusu štirje pobožni možje prišli iz Svete I)eŽ®*f ter se naselili v ravnini pod zidovi asiškega mesta; tam s° postavili majhino cerkvico, ki so jo posvetili Sveti Mariji safatski, zato ker so noter shranili odlomek od groba Matef0 božje in neke druge svete ostanke, ki so jih bili dobili od je' ruzalemskega patrijarha Cirila. Zavoljo tistega odlomka od gr°‘,a’ kjer je ležalo telo Marijino, ki so ga kmalu angelji v nebeg9 odnesli, se je začela cerkvica imenovati Marije Angeljske. To cerkvico je potem leta 511 po Kristusu sv. Benedik’ oče menihov na zapadu, prenovil ter ji daroval majhin del polj9' ki se je je deržalo; zato so ji rekli nadalje p o r c i j u n ku'9 (to je „delček“). Pobožni menihi in puščavniki so jo skozi stoletja v veliki časti, in ko je bila že skoraj početi so jo vender asiški meščanje še obiskovali in mati sv. Fral1 čiška, Pika, je neki tam noter prejela milost materništva. To cerkvico je torej sv. Frančišek od svoje perve m'9 dosti jako ljubil ter je skerbel najprej, da jo je popravil , olepšal in potem, ko je nastopil pot evangelijske popolnosti, ie noter postavil podlago reda manjših bratov. Pridruživši si nal11 reč perve tovariše je tukaj v duhu načertal tisto čudovito v° dilo vboštva, pokorščine in svetega apostoljstva, ki je je kma*u nato papež Inocencij III. 16. aprilja 1209 z apostoljsko oblasti0 poterdil. * v _./> Na ravno tem kraju, kjer se je red manjših bratov sreč začel, je Frančišek plemeniti asiški deklici Klari seraflo^ ^ovno obleko ogernil in s tem pobožnim obredom sveto dru-frančiškanskih nun vstanovil. Tukaj so se obhajali pervi aPiteljski shodi; tukaj je imel sveti oče slovečo nebeško pri-. Zeri božjega zveličarja in Marije device, ki je bila vir porci-j^keljskega odpustka. In kraj, ki ga je v življenju tako ljubil s toliko čudeži poslavil, ta kraj je svetnik tudi na zadnjo ^r° bratom priporočil: „Glejte, sinovi, — je dejal, — da tega raja nigdar ne zapustite, zakaj ta kraj je v resnici svet in ^bivališče Kristusovo in device njegove matere". Tukaj pri altarju Marije Angeljske je velel, da se naj hrani po smerti ®jegovo serce; tukaj je hotel dopolniti svojega zemeljskega kajenja tek; sem je rekel tovarišem, da naj ga pripeljejo, ko yiTiiral; tu je naposled želeč razvezati se in pri Kristusu sladkem zavetju mirno sklenil svoj zadnji dan. biti v ^siZu Ko se je po smerti svetega vstanovnika njegovo telo v v slavni baziliki pokopalo, kerščansko ljudstvo vender n' nehalo skozi stoletja obiskovati cerkvico svete Marije Andske ali porcijunkulo. Leto za letom je prihajalo brez števila ljudi da vsakega stanu, tudi knezi in mogočniki, kralji in cesarji, se vdeležijo odpustka, in tudi še dandanašnji more na dan, . Je za odpustek določen, komaj sprejeti trume romarjev zdaj Jak° veliko svetišče. . . . Sveti papež Pij V. (1566—1572) je dal namreč v varstvo čitljive cerkvice nad njo sezidati velikansko cerkev z visoko, U(Wito kupulo, ki je videti daleč okrog in vse Umbrije pre- v’avcem oznanjuje slavo svetega serafinskega očeta. Spomina Vredno je tudi, da je leta 1811 potres to veliko cerkev porušil, ^Pež Gregor XVI. pa jo je dal popraviti in z novim lepotičjem krasiti. Sveti oče pripovedujejo tudi, kako so razni papeži osebno piskali porcijunkulo, namreč Gregor IX, Inocencij IV, Klemen ^ ’ Honorij IV, Benedikt XI, Urban VI, Bonifacij IX, Pij II, J8*8* IV, Julij II, Klemen VII, Pavel III, Pij VII, Gregor XVI ^*j IX, kako so skerbeli, da so bili v tamkajšnem samo-*tanu redovniki, ki so natanko izpolnjevali sveto vodilo in da Se slavni spomini percijunkuljski [v spodobni časti in neomenjeni ohranili, in kako so sč slovesnimi določbami presedali okrog svetišča in prizidanega samostana [hiše ali sta-^''itne prodajalnice staviti, kako so skerbeli tudi za poprav- ljanje vodovoda in vzderževanje potov. Ob svetih letih, ko vS* drugi odpustki prenehajo, so odpustki, ki se dobivajo v sv6' tišču Marije Angeljske, vedno bili izvzeti, ker so papeži P° pravici sodili, da ne smejo preklicavati ali vstavljati odpustki1! ki naravnost od Boga izvira. To je slavni po vsem svetu zna°* porcijunkuljski odpustek, ki ga morejo dobiti verni 2. avgust6 od pervih večernic do sončnega zahoda, koliker krat obiščej0 to svetišče. v Mej raznimi prednostmi tega svetišča pa je tudi še drug' popolni odpustek, ki ga je podelil papež Inocencij XII za ^s6 čase in ga morejo verni pod navadnimi pogoji vsak dan biti; ravno tako popolni odpustek na dan posvečenja te cerkvi Papež Pij IX pa je bratovščini v tej cerkvi vstanovljeni našlo' velike bratovščine in posebne odpustke podelil. Naposled s° omeniti privilegiji maše za mertve in obljubne za neketere pof' cijunkuljske kapelice, posebne oblasti za spovednike in drug6 posebne milosti, ki pričajo, kako so rimski papeži skerbeli to cerkev. Zdaj pa, ko se 16. aprilja t. 1. srečno zverši sedmo sto* letje, kar je sv. oče Frančišek od papeža Inocencija III. prej6' poterjenje svojega vodila in se je tako začel red manjših bra' tov, nas je prosil tega reda predstojnik v s v o j e b* in vse svojedružine imenu, da bi pri tej priložnO' sti svetišče Marije Angeljske z apostoljsko ob' lastjo k časti patrijarške bazilike povzdigni'*’ in mi smo sodili, da imamo, koliker v Gospodu m°' remo, priterditi želji. Iz sinovske ljubezni do sv. Frančiška torej in v dokaz naše dobrovoljnosti do celega reda manjših bratov, ketereg6 zaščitniki in pokrovitelji smo, iz lastnega nagiba in gotoveg6 znanja, po zrelem prevdarku, iz polnosti naše apostoljske obla* sti, določujemo s tem pismom, da se cerkev svete Marije A*1" geljske v porcijunkuli, ki stoji v mejah škofije asiške, po pavici ima imenovati glava in mati reda manjših bratov, kakef je asiška bazilika, kjer telo sv. Frančiška počiva, zavoljo svo' jih slavnih spominikov od prednikov naših Gregorja IX in B6' nedikta XIV s podobnim naslovom počeščena. Verhu tega ravno tako iz lastnega nagiba in iz polnost* naše oblasti, s tem pismom ravno to cerkev v patriarško ziliko in papeško kapelo povzdigujemo in določujemo, da ima 0J zdaj zanaprej vedno to biti, in hočemo, da se imenuje in '^a za patriarško baziliko in papeško kapelo, ravno tako, ka-ker druge patriarške bazilike v rimskem mestu in zunaj njegovega obzidja, in papeške kapele v papeških poslopjih in po-njih. Zato patriarško baziliko sv. Marije Angeljske v por-c'junkuli in pristavljeni ji samostan ravno tako z našo apo-stoljsko oblastjo s tem pismom našemu in naših naslednikov ’n te svete stolice sodstvu, pokroviteljstvu in gospostvu s polno Pravico podlagamo, prepuščajoč, kaker prej, stalno rabo in za vselej veljavno varstvo obojega manjšim bratom serafinske °krajine. Izrekoma pa velimo, da naj te okrajine minister žalijo časti znamenitega svetišča tam ima svoj stanovitni sedež 111 ob enem s kustosom, pri okrajnih kapiteljnih ali skupščinah 'zbranim, osebno in vspešno skerbi, da ta bazilika ohrani visoko čast, s ketero jo je apostoljska stolica počastiti blagovolila. V spomin pa neposredne podložnosti tako bazilike same, kaker samostana ob enem se vsem, kar se ga derži, pod to Sveto apostoljsko stolico, po svoji oblasti nalagamo davek ene libre belega voska, ki se ima dan pred praznikom svetih apostolov Petra in Pavla vse prihodnje čase apostoljski kameri Plačevati. Hočemo po verhu tega, da se v cerkvi sv. Marije An-§eljske poleg velikega altarja na evangelijski strani papeški Prestol ali stolica na terden način postavi za rabo samega rimskega papeža in nikoger druzega. Veliki aljtar pa ima biti od tiste strani samo, ki jjp proti papeškemu tronu obernjena, od *daj za naprej papeški aljtar, tako da ne bo nikomer pripu-ščeno brez posebnega dovoljenja, ali razen primerov v obredniku naštetih, na njem bodisi zasebno, bodisi slovesno mašo obhajati. Kar se tiče svetih obredov, ki se imajo v tej baziliki ver-š'ti, in ceremonij, ki se jih je deržati, prepuščamo skupščini svetih obredov, da raznoverstne postave in pravila zbere v knjigo, ki jo bomo ob svojem času poterdili, po obredniku, ki §re postavno patriarškim bazilikam. Vsem in vsakemu, komer ali bo moglo pozneje tikati, pa velimo s tem, da se imajo Stanko deržati tega, kar bo v tej reči obredna skupščina določila. V vedni spomin pričujočega privoljenja pa dovoljujemo, se omeni ta dogodek v berilih oficija serafinskega reda. Zdaj pa obernemo oči k nepreštetim zakladom odpustkov, s keterimi je svetišče v porcijunkuli obdarovano, ter iz pol' nosti naše apostoljske oblasti s tem poterjujemo vse privilegije, ki so mu jih dali naši predniki. Nespremenjen hočemo da ostane pred vsem znameniti odpustek porcijunkule, ki ga morejo vsako leto le dne 2. avgusta od pervih večernic do sončnega zahoda tega dne, izpovedavši se, verniki obojega spola toliko krat za-dobiti, koliker krat cerkvico porcijunkule, ki je v patrijarški baziliki, obiščejo. Poterjujoč dovoljenje papeža Inocencija XII hočemo, da vsaki dan, keteri koli bodi, verni, ki po spovedi in svetem obhajilu, to baziliko obiščejo in za edinost kerščan-skih vladavcev, iztrebljenje krivoverstev, spreobernjenje grešnikov in povišanje svete matere Cerkve pobožno molijo, za vselej prejmejo popolni odpustek. In podobno za vselej, keteri dan leta se obhaja spomin te bazilike, namreč poslednjo nedeljo meseca julija. Tudi bodi vernim dovoljeno te popolne odpustke vernim dušam v vicah v prid nameniti. Veliki bratovščini v tej patriarški baziliki vstanovljeni poterjujemo vse privilegije in odpustke, ki jih vživa po apostoljskem pismu našega prednika papeža Pija IX. — Dalje govore sv. oče o tako imenovanih obljubnih mašah, ki so tam nekoliko že dovoljene, nekoliko jih nadalje sami dovoljujejo, tako tudi o mašah za mertve in posebno pooblaščenih spovednikih, ki so v tej cerkvi. Naposled peterjujejo vse druge posebne pravice, ki so jih predniki tej cerkvi podelili in niso bile kedaj naravnost preklicane ali v kakem splošnem preklicu obsežene, in določujejo, da ima biti patrijarška bazilika izvzeta izpod oblasti in vizitacije domačega škofa in keterega koli tudi redovnega predstojniki, ter ostati nespremenljivo in neposredno pod oblastjo rimskih papežev in apostoljske stolice. To slovesno pismo je dano na veliko nedeljo 11. aprilja 1909, v 6. letu papeštva Pija X. Sveti oče so izkazali s tem sv. Frančišku nenavadno čast, in posebno ljubezen njegovemu redu, za kar jim mora red hvaležen biti. Še veče in splošniše veselje pa boste zbudili dve drugi pismi sv. očeta, pisani obe našemu vesoljnemu poglavarju p. Dioniziju Šulerju. Pervo je o sedemstoletnici 1. reda, drugo o 3. redu sv. Frančiška. Stojte tu, koliker se da, dobesedno. II. Ljubljenemu sinovi l)ijoniziju Šulerju, vsega reda manjših bratov generaljnemu ministru, papež Pij X. Ljubljeni sin, pozdrav in apostol j ski blagoslov! Prav ste sklenili v kratkem slovesno obhajati zveršltev sedmega stoletja, kar je preblaženi Frančišek, izrekši obljube, srečno položil začetek vašega reda. Spodobi se, da zroč na dol z'no časa priserčno zahvalite Boga, ki je asiškega vbožčka in njegov zarod zmirom z neko posebno dobrotljivostjo gojil; primerno je, veseliti se, da njegova vstanova tako malo čuti sta-r°st, da široko po svetu, kaker nova krepko živi; koristno in sadonosno je, prebirati domače letopise in spominjati se zaslug 'n čednosti prednikov. Vedite, da je nam prišla ta slovesnost jako po volji, zlasti, ker nam daje priložnost povedati, ne le kako vam dobro belimo, temuč tudi, kolikanj se zaradi občne koristi, na vas Vnašamo. Saj so frančiškanske vstanove, odkar so nastale, toliko koristi prinesle cerkvi, da bi bilo predolgo in skoraj brezkončno vse naštevati. Popolnoma jasno je, da je v poslednjih časih, ko so kerščanski čuti in duhovi sploh nekako Pešali, po previdnosti božji, Cerkvi na pomoč prišel Frančišek, ki je, na sebi noseč podobnost Jezusa Kristusa, ljudi z besedo 'n zgledom klical k modrosti križa. Mož v resnici čudoviten, ki je vboštvo ko nevesto ljubil, in sad popolnega veselja iz zopernosti in zaničevanja nabiral, ter sebe in svoje gojence 'mel za manjše brate drugih ljudi, pa je tako bogat bil ljubezni božje, da je s priserčnimi bratovskimi čutili objemal vse, kar koli je od Boga. In tako se je po Frančiškovem trudu, vspeš-n'še morda kaker kedaj po drugem po dobi aposteljnov, začel b°j proti svetu: ko se je namreč zbudilo hrepenenje po nebeških in neminljivih dobrotah, so se povsod polegle poželji-v°sti po minljivih rečeh, prednostih mej seboj in nepoštenih radostih, božje zapovedi so se sploh natančniše deržale in podoba kerščanske popolnosti, v svetem možu pred oči postav-tjena, jih je mnogo prevzela in naklonila, da so se mu izročili v nauk in pokorščino. Od tod tista družina bratov pod asiškim °eakom, ki je iz skrivališč ponižnosti in trapljenj pokore ker-šcanskemu ljudstvu podala tako mnogo in tako znamenitih predstojnikov in učiteljev, evangeliju oznanjevavcev, veri spr*' čevavcev, nebesam prebivavcev. Za njo je prišla družina Bogu posvečenih devic, ki so skrite pervotno v svetih zaporih daleč in široko razlivale prijetno dišavo Kristusovo, potem Pa stopivši tudi v svitlobo delavnega življenja najboljše službe duhovnikom v pomoč izkazovale. Pridružil se je tema še tretji red, čudovito pripraven, da pobožno življenje vnovič zbudi v' vesoljnem kerščanskem ljudstvu, saj sprejemlje oboji spol in ne izključuje nobenega stanu ali načina življenja. S to vsta-novo je dobro preskerbljeno za vse tiste, ki sicer ne morejo za Frančiškom iti v samostane, ker niso poklicani od Boga, pa bi radi pod njegovim vodstvom, derže se vsak svojega dela, hodili proti nebesam. Kaker hitro se je namreč ta vstanova razširila po Italiji in sosednih deželah, se je berž zasebno kaker očitno poživilo prizadevanje po kerščanskih čednostih in koliker krat se je pozneje spet razcvela, je vedno in povsod rodila podobne sadove; ke bi torej Frančišek nič druzega ne bil storil za Cerkev, bi ga zaradi tega samega po pravici prištevali možem, K* so si za njo posebne zasluge pridobili. Mi sicer želimo in prosimo Boga, da bi stoletne svečanosti, ki se imajo obhajati, vsem otrokom asiškega očeta na dobro in dobiček bile in upamo, da se bodo naše želje izpolnile p° priprošnji Frančiška samega; ali zlasti bi radi, da bip° teh slovesnostih se pomnožilo tovarištvo t r e t j e g a reda. Kaj je namreč bolj želeti v teh časih, ko se je v domačem življenju, v inejsebojnih razmerah deržavljanov in v oskerbovanju javnih zadev vkoreninilo toliko zanemarjanje io zaničevanje kerščanskih vstanov, kaj je bolj želeti, pravimo, ko da se bolj in bolj ojači tovarištvo, ki more po vseh žilah katoliških deržav razliti duha kerščanske modrosti in vrejeno-sti! Po pravici je torej naš prednik blagega spomina Leon XIII-nekako posebno skerb in prizadevanje v to obračal, da prenovi tretji frančiškanski red, keterega postave je tudi premodro po-.lajšal. Mi pa, dobivši lepo priložnost, ravno to namero našega prednika povdarjamo in vas, koliker vas je, ki vam je slava Frančiškova in občni blager pri sercu, spet in spet opominjamo, skerbite, koliker morete, da še drugi vstopijo v ta red, in ke-teri so že vstopili, da bodo pridni učenci tako imenitnega učenika. Da se bo pa ta stoletna slovesnost tolikanj vspešniše za-^ela in častitljiviše obhajala, radi podelimo od zakladov sve-tega odpustka, ki ga imamo oblast deliti, in se bo mogel do-biti v vseh cerkvah trijeh frančiškanskih redov, kjer se bodo °b tej veseli priložnosti ali s pridigami devetdnevnice ali tri-‘toevnice z molitvami opravljale, da, kedor koli se bo vdeležil teh pridig ali molitev, bo mogel, koliker krat to stori, vsakkrat dobiti 700 dni pokore odpuščenih, enkrat pa popolni odpustek grehov pod določenimi pogoji. Verhu tega damo vsem pred-st°jnikom samostanov manjših bratov ali njih misijonskih hiš, Vsem voditeljem tretjerednih tovarišev in tistim, ki duhovniško sluŽbo opravljajo nunam in sestram frančiškanskim keterega koli zavoda, ali vkup živečim tretjerednikom, pravico, da enkrat mej tisto slovesnostjo vsak v svoji hiši, po predpisu, ljud-stV0 v našem imenu blagoslovijo. In te papeškega blagoslova |a odpustka darove hočemo, da naj vživajo tudi nune franči-^kanke, ki v samostanih prebivajo, če, ko ne morejo očitno, ^ender v svojem zasebnem svetišču na čast svetega očeta Francka devetdnevne molitve opravijo. Mej tem v zastavo božje dobrote in v dokaz naše očetovske ljubezni, tebi, ljubljeni sin, in vsem in vsakemu, kete-rkn si predstojnik, apostoljski blagoslov najvdaniše podeljujemo. Dano v Rimu pri sv. Petru 25. aprilja 1909 v šestem letu našega papeštva. Papež Pij X. Kedaj se bodo tu priporočene slovesnosti v posameznih krajih obhajale, do zdaj še ni določeno; kaker koli, se bo nagnilo ob svojem času. III. Ljubljenemu sinovi j)ijoniziju Šulerju, vsega reda manjših bratov generaljnemu ministru, papež Pij X. Ljubljeni sin, pozdrav in apostoljski blagoslov! Na tovariših tretjega reda sv. Frančiška je bilo vedno to f°sebno hvaljeno, da so rimskega papeža z največo vdanostjo *** gorečnostjo častili, in ni čuda, saj jim je v tem pot kazal zgted svetega vstanovnika, ki je nad vse ljubil Jezusa Kristusa pa tudi v ljubezni do njegovega namestnika za nikomer ni zaostajal. Tako nagnjenje tretjerednikov do splošnega očeta katoliške Cerkve se je, ni tega davno, jasno pokazalo v mnogih dokazih, ko je teklo petdeseto leto našega mašništva. Mnogo jih je namreč za nas darovalo sveta obhajila, mnoge dobrote so, da bi nam vgodili, bližnjim izkazali, in našemu pomanjkanju so skušali na pomoč priti zloživši denarja po svojih močeh. To je nam bilo, lcaker se spodobi, jako ljubo; zato želimOi da vsem, ki so svojo ljubezen do nas tako jasno spričali, v našem imenu zahvalo izrečeš. Vedo pa naj po tebi tudi, da nam ne bo nič tako ljubo in prijetno, kaker če bodo predpise svojega reda natančno izpolnjevali; tako bodo namreč dosti pripomogli k tistemu prenovljenju vsega v Kristusu, ketero smo si naložili berž v začetku našega papeštva. Skerbi nas namreč strahovito nagnjenje teh časov, ker jih je toliko že vjelo pozabljenje ali naveličanje kerščanske modrosti, da začenjajo, o sramota! zopet poganjati zaveržene paganske starine sklepi in vstanove, in bati se je, da popolnoma pokvarijo domačo družbo, grajansko navado in vladanje deržavno. Na vsak način je treba, da se vpro tolikemu zlu vsi, ki hočejo, da se človeškemu zarodu ohranijo dobrote božjega odrešenja, in ti naj si na vso moč prizadevajo zašle nazaj poklicati, če ne vsi z oznanjevanjem resnice, pa gotovo z vajo čednosti, saj zgledi čudovito pomagajo k prepričanju, zlasti če se luči lepih navad pridruži pridno izpolnjevanje kerščanske ljubezni. V tem naj druge, ki v posvetnih skerbeh živijo, presegajo tovariši spokornega reda, ki jim je dal sv. Frančišek postavo, da imajo splošne dolžnosti katoliške vere vestno in natančno zverševati* da namreč, kar imajo vsi otroci katoliške Cerkve delati, oni verniše store in tako mej domačimi stenami in v svitlobi očitnega življenja drugim služijo v zgled kerščanskih čednosti. Naj torej vsi, koliker jih je kjerkoli (po božji dobroti jih je namreč mnogo v vseh redovih detžavljanov) k izpolnjevanju vsak svojih dolžnosti časom primerno pridnost pridevajo; naj se stori korak proti tisti srečni spremembi, ki jo želimo! Zato je slavni naš prednik tovarištvo tretjerednikov frančiškanskih prenovili ta sad pričakujoč splošnega dobrega in Mi v prav tistem upanju mislimo, da je to, kar je on vstanovil, na vso moč treba pospeševati. Zato, ljubljeni sin, ti vse te spominjaj z našimi besedami, ZoPet in zopet, kaj od njih lastna korist, kaj drugih rešitev zahteva, in tako naj se deržijo, da bodo mogli dopolniti s pomočjo božjo, kar Mi in Cerkev- od njih pričakujemo. Sicer pa jim obljubi našo posebno dobrohotnost in ljube-Zen> in da ostane neki spominik te ljubezni, določujemo za vselej, da se naj vseh darov papeškega odpustka, ki jih vži-Vajo, in vseh sadov duhovnih dobrih del, ki jih pridobivajo Serafinske družine 1. in 2. reda, tudi frančiškanski tretjeredniki, koliker jih je, obojega spola in ketere koli vstanove ob življe-nja in sinerti času vdeležujejo. In tebi naročamo, da sporočiš to vsem, ki jim tiče. V zastavo božjih darov in pričo naše dobrohotnosti tebi, Uubljeni sin, in vsem frančiškanskim tretjerednikom apostoljski blagoslov z ljubeznijo podelimo. Dano v Rimu pri sv. Petru dne 5. maja 1909, v šestem le*u našega papeštva. Papež Pij X. Velik dar, dragi tretjeredniki, so vam poklonili sveti oče s tem pismom. Bodite jim hvaležni, in sicer ne le v sercu, te-uiuč tudi v dejanju: živite, kaker vam naročajo sv. oče in okušajte privabiti v tretji red, koliker le mogoče, vse, ki ho-žejo res biti katoliški kristijani. Ker pa ima tretji red od papeža Leona XIII več duhovnih dobrot, ki jih pervi in drugi red nista prejela, zato se je patru Seneraljnemu ministru pravično zdelo, da bi, kaker imajo tre-tjeredniki vživati nadalje tudi duhovne dobrote 1. in 2. reda, Oasproti ta dva se vdeleževala tistih, ki so posebej podeljene tretjemu redu. Prosili so torej te milosti sv. očeta in sv. oče so 17. maja *■' b prošnji radovoljno priterdili. Za naprej sta torej tudi 1. in red deležna vseh duhovnih dobrot 3. reda, prav kaker je to k'l° pred vstanovo Leona XIII. Nadalje stoji v slavnostni knjigi okrožnica našega gene-raljnega ministra o praznovanju sedme stoletnice, kar je naš red vstanovljen. Naj stoji tukaj začetek. IV. „Brat Dionizij Šuler, provincije Turingije sv. Elizabete bivši minister) sv. skupščine za razširjenje vere svetovavec, vsega reda manjši*1 bratov generaljni minister in ponižen služabnik v Gospodu Častitljivim in preljubljenim v Kristusu o č e t o m> bratom, nunam in drugim po vsem svetu naši obla' sti[in pokorščini podložnim pozdrav, tolažbo v Svetem Duhu in seraflnski blagoslov! Veselega serca moramo Bogu hvalo dajati, bratje pre' ljubljeni, za posebno dobroto, ki nam jo je naklonil, da m®* remo pričujoči biti pri obhajanju sedme stoletnice, kar je bi* red vstanovljen. Hvaležnega serca se v Gospodu veseliti* gotov® ne manjka vzroka, če se tudi le po verhu spomnimo tolik® neviht in hudih viharjev, toliko preganjanj in silovitih zatiranj) ki so zopet in zopet skozi sedem stoletji serafinskemu red® pretile s porušenjem. In glejte po božjem zaščitništvu red še živi, cvete, raste! Veseliti se in Bogu, najboljšemu, največem® hvalo dajati zadosti ven vzrok moremo tudi iz tega zajeti, ker se ta srečni dogodek, ki vsem v spomin kliče vse tiste dobrote) ki so iz vstanovljenja reda manjših bratov Cerkvi in zveliča' nju duš skozi sedem stoletji pritekali, obhaja po slavnega vsta-novnika nasledniku skupaj z njegovim generaljnim deflnitorije®1 in vseh okrajin ravnatelji prav na tistem kraju, kjer se je red sam začel". — Poslednje besede merijo na generaljno skupščino, ki se je o binkoštih sešla pri Sv. Mariji Angeljski pod asiškim mesto®1 k volitvi novih generaljnih definitorjev. Na dalje pripovedujej® pater generalj, kako no nam sveti oče pomnožili in dopolnil* veselje s tremi pismi, ki so spred natisnjena. Poročajo tudi) kako so bili sprejeti pri svetem očetu, ko so jim 5. novembr® lanskega leta čestitali ob njih zlati maši, in opominjajo, naj o*1 slovesnostih sedemstoletnice merimo zlasti na čast božjo 111 zveličanje duš, naj poskerbimo, da se verno ljudstvo obilo vde* leži nebeških milosti, v nas samih pa se poživi duh našeg® reda, ki je duh vzglednosti, duh molitve, duh vboštva, duh p°' polne pokorščine, dela in ljubezni, prav posebne ljubezni pa do svete rimske katoliške cerkve. Naposled priporočajo molitev za svetega očeta papeža, za sveto mater katoliško cerkev, z® sk°fe, mašnike, svetovno in redovno duhovščino, zlasti za ves Serafinski red in njih, ki so mu verhovni poglavar. Tudi oni m°!ijo in bodo nadalje molili za nas. K sklepu dajejo svoj oče-toVski blagoslov bratom in sestram vseh treh redov z besedami Frančiška samega: »Blagoslovi vas Gospod in varuj vas! °kaži vam svoje obličje in vsmili se vas! Oberni svoj obraz ^ Vam in daj vam mir!“ Za to okrožnico našega generaljnega ministra stoji v slav-n°stni knjigi pismo generaljnega magistra dominikanskega reda P' Hijacinta Kormiera, ki našemu generaljnemu ministru k slav-n°sti čestita. Tolikanj bolj, pravi, se tudi on veseli te sedem-st°letnice, ker jo bo vkup s poglavarji našega reda, zbranimi j>r* sv. Mariji Angeljski, obhajal sin reda sv. Dominika, Ambrož u^di, ki je zdaj asiški škof. Pa tudi vsi drugi bratje pridigarskega re(ia se vesele se sinovi sv. Frančiška in hočejo, kaker zdaj skozi skoraj 700 let, tako tudi nadalje ž njimi v bralskih razmerah ostati, enega serca in ene duše v Bogu in Vegovem maziljencu. Po vsem svetu, v sreči in nesreči, naj ^atovstvo in ljubezen mej obema redovoma cvete ter od dne dne nove cvetlice poganja in se sladkostjo svojih sadov razveseljuje Serce Jezusovo in Device brezmadežne matere, sPreobrača grešnike, papeža, obeh redov zaščitnika, tolaži in fltr°ke svete matere Cerkve spodbuja in spodbada k vedno krepkejši rasti v čednosti in svetosti. Iz ostale vsebine te knjige morda prihodnjič ali ob drugi Pr'liki še kaj. nsššii$iEšgsri BI. Marija Magdalena Postel, učiteljica, devica tretjega reda. *) Marija Magdalena Postel je bila rojena 28. novembra 1756 v Ilarfloa (Barflois) na Francoskem. Pri svetem kerstu so ji *) Acta Orel. Minorum, ann. XXVII, fasc. VII. St Franzisci GlOcklein XXX. Jahrg.. 12 Heft. dali imena Julija Frančiška Katarina. Že ko otrok je bila P° božna; z drugimi otroci se je pogovarjala samo o božjih rečelj' učila jih je kerščanski nauk, keterega je dobro znala. Za otromel na sebi, da bi mogel nadalje očeta imenovati le tistega, k* je v nebesih. In kaker se je sam vsemu odpovedal, tako se ni bal tega tl*di drugim priporočati, zaupajoč edino na besede Kristusove: ’>^e hočeš doveršen (ali popoln) biti, pojdi, prodaj vse, kar 'maš, in daj vbozim, pa boš imel zaklad v nebesih, in pridi, k°di za menoj" (Mat. 19, 21). Upal si je takemu življenju do-kiti tudi cerkveno poterjenje. In odpravil se je v Rim se vsemi svojimi učenci, ki jih Je bilo tedaj, ravno pred 700 leti, enajst. In prišel je pred Mogočnega, velikega papeža Inocencija III. ter mu razložil Sv°j namen in svojo prošnjo. Kaj mu je papež odgovoril, ne Vfimo za terdno. Po enih poročilih bi ga bil odpravil jako nemilo; po drugih bi bil rekel blizu tako: »Ljubi sin! Tvoje in tv°jih bratov življenje se meni zdi celo preostro. Verjamem, ^*a v svoji pervi gorečnosti res morete tako živeti. Ali misliti tudi na tiste, ki pridejo za vami in morda ne bodo imeli Več tolike gorečnosti." Frančišek bi bil odgovoril: »Gospod PaPež, jaz se zanašam na mojega gospoda Jezusa Kristusa. On nam je obljubil večno zveličanje v nebesih in nam ne bo od-majhine reči, kaker je to, kar potrebujemo za to i zemlji." In papež bi bil rekel na to: »Kar praviš, °j sin, to je vse res. Ali človeška notora je kerhka in se 'PMokedaj vzderži dolgo časa v enem stanu. Pojdi torej in Pr°si Boga, naj ti razodene, kako se vjema z njegovo voljo, kar želiš." Papež se je posvetoval nato se svojimi kardinali; pa ti stari skušeni možje so bili Frančiškovi prošnji nasprotni, ker ^ tako življenje presegalo človeške moči, kaker so mislili. vender je vstal mej njimi eden, ki je rekel tako: »Ta člo-v®k želi samo, da mu dovolimo po evangeliju živeti. Če mu ^ekel tako Oljenje r odgovorimo, da to presega človeške moči, s tem izrečemo, d* ni mogoče izpolnjevati evangelija in zasramujemo Kristusa, ^ nam ga je dal.“ Te besede so šle vsem do živega in papež je velel p°' klicati Frančiška. Prej to noč pa je imel sanje, ki so v*"1 sploh znane. Videl je svojo veliko, lateransko, cerkev, kaker da se hoče podreti, in majhin, neznan človek v kmetiški o*1' leki je prišel in podperl jo in vzderžal." In papež je spozna'’ da je ta človek mali, vbogi brat Frančišek. Drugi dan je Frančišek pred papežem tako govoril: „G°' spod papež", je dejal, „jaz vam bom eno pravljico povedi Nekedaj je živela na nekem pustem kraju neka jako lepa, P3 jako uboga ženska. Videl jo je pa kralj tiste dežele in naš'3 je milost v njegovih očeh. Snubil jo je in poročil se je ž nj° in rodila mu je mnogo otrok. In ona je rekla sama pri seb*’ „Kaj hočem početi jaz vboga žena se vsemi temi otroci? kef nimam, s čemer bi jih preredila. In potem je rekla svojim s*' novom: „Ne bojte se, vi ste kraljevi otroci. Pojdite na njeg0' dvor in on vam bo dal, kar potrebujete." In ko so prišli & kralju, se je on čudil njih lepoti; videl je, da so mu podobni' in vprašal jih je: „Čigavi sinovi ste?" Oni pa so odgovoril*’ da so sinovi vboge žene na tistem pustem kraju. Na to jih je kralj objel z velikim veseljem. „Ne bojte se", je dejal, „vi ste moji otroci. Toliko tujcev pogoščujem pri svoji mizi, kolikanJ bolj vas, ki ste moji zakonski sinovi!“ In sporočil je ženi v puščavi, naj mu pošlje vse svoje otroke na dvor, da jih b° redil." Ko je sv. Frančišek povedal to priliko, je dostavil še t°' „Gospod papež, jaz sem tista vboga žena v puščavi. Bog se je v svoji nvlosti ozerl name, in jaz sem mu rodil sinove v K*1' stusu. In kralj kraljev mi je rekel, da bo skerbel za vse moj^ mlajše, ker, če vse tujce preredi, se spodobi še bolj, da red* domače. Bog daje grešnikom časne dobrote zavoljo ljubezni, jo imajo do svojih otrok; v kaki obilnosti bo stresel svoje darove še le po tistih, ki izpolnjujejo njegov evangelij ter ji*11 je to zato dolžan?!" Papež je spoznal, da tu ne govori modrost tega svet^ temuč duh in moč božja. Vstal je in objel Frančiška in bi*' goslovil njega in njegove brate, „Pojdite z Bogom, bratje"? J6 rekel, ()in oznanjujte pokoro, kaker vam Bog navdahne. In če Vsegamogočni pomnoži vaše število, vernite se k meni in naš li J116 boste pri volji, še več vam dovoliti in veče naloge vam 'bočiti.« Vy Bratje so pokleknili pred papeža ter mu obljubili pokor-c*no, in na povelje papeževo je drugih enajst obljubilo po-Orščino Frančišku ko svojemu predstojniku. Tako je bil pervi ted sv. Frančiška cerkveno vstanovljen in priznan. Očitno je, **a je bilo treba velike serčnosti, da se je to doseglo. Ali serčnosti Frančišku tudi pozneje nikoli ni manjkalo-^jočitniše je to pokazal, ko je šel v Egipt, da bi tam sara-Ceaom, to je: arabskim mohamedancem, oznanjeval vero Kri-stusovo, in, če treba, svoje življenje daroval za njo. Ni ga strašila velika daljava, ne dolga in nevarna vožnja po morju, ne razlika jezika, na kar je morda komaj mislil. In ni si dal miru, dokler ni prišel pred samega suljtana ter mu oznanjeval 'n Priporočal vero Kristusovo. In sporazumela sta se, kaker koli že; če se suljtan ven-yer le ni spreobernil, pomanjkanje serčnosti od strani sv. Francka tega nikaker ni zakrivilo. H sklepu bodi omenjeno le še to, s koliko serčnostjo je rančišek branil svoj red pred brati, ki bi slabe zglede dajali 11 tako podirali, kar je Bog po dobrih bratih sezidal. Narav-nost je rekel: „Od tebe, presveti oče, in vsega nebeškega zbora, in od 'bene ubožčka naj bodo prekleti, keteri se svojim slabim zgle- dom motijo in podirajo, kar si po svetih bratih tega reda zi- dal in zidati ne nehaš!“ — To so ostre besede, ke bi jih člo-Vek boječega serca ne mogel izgovoriti. Frančišek jih je izgo-^°ril. Seveda jih je izgovoril z najboljšim namenom, ne da bi K°ga v resnici hotel pogubiti, temuč da bi vse, ki se mu priobčijo, ohranil na pravem potu evangelijskih svetov, ter jih tako varno pripeljal k svojemu Bogu. To je torej nekoliko zgledov poglavitne čednosti serčnosti a** poguma. Vi pa, dragi tretjeredniki, berite tudi sami sv. eyangelije in druge knjige svetega pisma, berite življenje sv. ceta Frančiška in drugih svetnikov, pa boste našli še mnogo mnogo, brez števila, lepih zgledov te čednosti. Vender jih fl® iščite le, da bi jih vedeli, iščite jih, da se boste po njih raV' nali, da si po njih tudi vi pridobite čednost serčnosti in ž nj° enkrat večno zveličanje v nebesih. Amen. Trefjerednikom — politikom. P. B. M. (Konec). Naveli smo najpoglavitniša sredstva, s keterimi hoče v Frafl' ciji vlada zatreti vero. Neumevno! Kakšna vlada more to bit*’ ki si je stavila tako nalogo! Ali meni s tem koristiti deržavi? Bodo li od zatertja vere družine, podlaga vsake deržave, imel® korist? Išče li pameten mož neverne žene? Ali išče žena n®' vernega moža? Ali gospodarji nevernih poslov? Bo li brez vet® bogatin proti vbožcu miloserčniši ? Bodo li zanesljiviši, marlji' viši in zvestejši brez vere delavci? Bodo li poterpežljiviši bre^ pogleda na Križanega bolniki in siromaki? Ali pa bodo vsaj deržavni uredniki in oblastniki od nevere pridobili na veljavi?--Kratko, kedo bo na koristi, ako zgine vera iz deržave ? Ali edino le vera, ki bolj kaker vsaka druga unanja sila vzder' žuje v deržavi red, ki stoji za poroka pri prisegah, ki spodbuja k vestnemu spolnjevanju dolžnosti v stanu in službi, ki Čuj® nad pravičnostjo in varuje poštenost? Kaker zastavica se zdi po tem takem francoske vlade boj zoper cerkev in vero. Mren3 nam pade še le raz oči, ko zvemo, da najvišji vladni gospodj®» predsednik in ministri, niti samostojna vlada niso, ampak 1® leseni možički na vervci prave skrite vlade — framasonov. *) *) Framasoni ali »prosti zidarji" so neko protiversko društvo; ne ve' rujejo ne v Boga ne v posmertnost. Podreti hočejo, kar se njim zdi narobe (vero) in postaviti novo (vere prosto) stavbo v prid človeštva. Terdijo, da je njih namen, delati za napredek, omiko, izobrazbo, in sploh v blager človeštva-V resnici so volkovi v ovčjih oblačilih. Že okoli 150 let rujejo na vse W°' goče načine,,— sredstev, ker so večinoma judje - bogatini, jim ne manjka zoper vero, zlasti zoper katoliško. Društvo je mejnarodno ; skoraj vse deržave po širnem svetu so že preprežene z mrežami njihovih poddružnic. Za ude sprejemajo le vplivne može. Pri delu pa jim pomagajo mnogi strežaki, b* niti ne vedo, kaj se zida. framasoni, so se na nekem shodu naravnost pobahali: „Mi ki smo nagnili ministerstvo (Waldeck-Rousseau), da je to (boj zoper katoliško cerkev) prevzelo. In bratu Kombu so Se (17. sept. 1902) zahvalili za njegov odločni nastop zoper re-^°vne družbe. Huda, ali za dolgotrajno politično lenuhanje že nekako Zaslužena pokora je francoske katoličane zadela, ki bodo ječali P°d njo brez dvojbe tako dolgo, dokler zavedni katoliški možje ne pridejo v večino v zbornici. Ker francoski katoličani sedaj Sv°jo napako spoznavajo in jo že popravljajo, nastopila jim b° svoj čas prav gotovo lepša doba. Ali, ker šteje denes cela ^rancija po najvgodniši sodbi zavednih katoliških mož-voliv-Cev le dva milijona, to je, izmej vseh volivcev le edno petino: treba bo poprej še mnogo mnogo dela, dušnopastirskega ter P°litičnega. Kaj nas uče ti francoski dogodki ? Vsakemu razsodnemu človeku odkrivajo lažnjivost stavka: ”^olitilta nima z vero nič opraviti", Prav tako stavka: „Du-^°vniki nimajo z politiko nič opraviti". Uče bolje, kaker še *ako učeno modrovanje, kolikega pomena so dandanašnji vo-Utve. Ker se je sovražnikom na Francoskem boj tako dobro °bnesel, zato hočejo povsodi Francoze posnemati. Tudi v Av- .Framasonsko gibanje — tako „Manuale masšonico" — mora predvsem 1 namerjeno tja, da spravi duhovnika ob ugled in pripravi ob vsako dotiko z družinami. Žensko treba odverniti od cerkve in ji podati berivo, časnike in romane, 1 slikajo vero ko zlo. Vstanavljati treba društva, ki bodo delala zoper duhovnika, občevala z . Cl(>8kim starešinstvom, učiteljstvom in gostilničarji; ki bodo zbirala novice Slrila časnike, da se ugled duhovnika vniči. Družine, ki bero katoliške časnike, treba smešiti, in liberaljni časnik veljati v vsako hišo; tistega, ki se za duhovnika postavi, treba napadati in pačiti. Proti duhovniku je vstanavljati delavska liberaljna društva, siliti je k ^Qeljskemu delu, vprizarjati je pred prazniki pozno v noč predstave, da se , Praznik služba božja zanemari, mladina se naj vabi k predstavam, ki vz-JaJo strasti, ker bodo te mladino duhovniku odtujile. Sploh vsako sredstvo naj se porabi, da vera in duhovnik prideta ob e(l in spoštovanje. striji. Tako n. pr. piše mejnarodni Almanah Svobodne misli ‘) mej drugim to-le: „V Avstriji se bo bil odločivni boj mej o°' vodobnim človeštvom in in rimskim papeštvom. Rimska cef' kev je tam še varihinja deržave: Avstrija je cerkvi vdana tel podložna; ona je vmirajočega papeštva zadnje pribežališče..-' Bati se je, da se bo po smerti sedanjega cesarja s Frančiškoi" Ferdinandom, ki je skozi in skozi klerikalec (on je zaščitni katoliških šol v cesarstvu), vpliv katoliške cerkve le še ojačil • Članek pozivlje svoje bravce, naj vso pozornost obračajo d" Avstrijo ter v težkem boju pomagajo avstrijskim svobodom'' slečem. Tu nekaj zgledov, kako se trudi v Avstriji svobodo«"' selstvo, da bi se čedalje bolj vgnjezdilo. Od 8 12. sept. 1907 je bil shod svobodomislecev v Prag'' Glavne reči, o keterih so obravnavali, so bile: 1) svobodo3 šola, 2) razporoka, 3) ločitev cerkve od deržave, 4) razkristj*' njanje človeške družbe. Širi se društvo, keterega namen je, doseči v Avstriji p°' stavno razporoko. Nadalje se je vstanovilo društvo „Svobodna šola", ki del3 na to, da se verski poduk iz šole odpravi. Derznili so se v zbornici neketeri poslanci zahtevati, se vpeljejo tudi v Avstriji nove brezbožne francoske postaVe' Razni listi, zlasti judovski in socijaljnodemokratski, pišejo ' tem smislu. V nekem slovenskem — kak napredek! — s«1" n. pr. brali: »Začnimo odkrit boj proti kerščanstvu. . . V pol*-tiki so za enkrat glavne zahteve svobodomislecev v Avstrij" ločitev cerkve in deržave, svobodna šola in razporoka. . Vs"3 svobodomislec naj misli, da je vsaj druga, če že ne per"3 njegova življenjska naloga, boj proti klerikalizmu, katolicizfl1"' cerkvi". (Svobodna misel). Tako prederzni so naši sovražniki, mi pa, žal, preveč skrofli" in ponižni in nezavedni. Zadovoljni smo z Avstrijo, ketera na"1 katoličanom ni, kakeršna bi nam morala biti. Avstrija ima, rekel bi, dvojno lice, pobožno in brezbožn0' ima dva jezika, eden, ki moli, in eden, ki preklinja; ima duši, edno, ki veruje, in drugo, ki sovraži vero. *) Protiverska mejnarodna družba .Svobodna misel" je prava sesl'3 Iramasonov. Javno življenje v Avstriji je v popolnem nasprotju se Osebnim. Nekaj zgledov: Zasebna Avstrija varuje otroke pred P°hujšanjem, javna dovoljuje tisek, glediške igre in druge pred-®tave ter slike, kjer se greh poveličuje. Ljudstvo hoče katoliške °*e> vlada pa vzgaja neverne učitelje. Vseučiliščnik more pre-etl stopi mej kerščansko ljudstvo kot učenik in vodnik štiri, let poslušati predavanja nevernih ali judovskih profesorjev... ako se godi v deržavi, ketere prebivavci so v zasebnem življu živo verni, po svoji večini katoliški (95''/,,). Ali zdihovalo se je že dovolj. Mi moramo delati, ker nas ■j na milijone. Nismo zasebno ajdje, in nočemo več javno biti ; r‘stjani smo, in hočemo ko kristjani veljati tudi javno, sicer bi 1)48 osramotil Turek, ki je Turek zasebno in Turek javno. „Ljud-stv° ima tako vlado—je rekel Napoleoni. —kakeršno zasluži". Avstrija zasluži katoliško vlado. Avstrija bodi katoliška. atoliško ljudstvo mora svoje pravice spraviti v veljavo. Ker P°Samezni nič ne opravi proti deržavi in ker je vsa politična v rokah deržavnih in deželnih zborov, je dolžnost kato-canov, le take može voliti za poslance, ki se bodo potegovali Z,a ljudsko prepričanje — torej zavedne katoličane. Katoliško JUdstvo mora svoje pravice spraviti v veljavo. Kedor hoče 8°Voriti v njegovem imenu, mora imeti njegovo mišljenje, in 116 misliti in delati v njemu nasprotnem duhu. t Verski boj se nam obeta tudi v Avstriji. Treba nam je reJ pozornim biti! Posebno ob volitvah v deželne in deržavne Zk°re volimo le može, ki nam bodo s častno besedo obljubili, Var°vati katoliško stališče. ^ Eden glas more odločiti, da tisto, kar je bilo po postavi denes pravo in sveto in dolžnost, more veljati jutri za ne-Pravo, slabo in kazni vredno. Nihče naj ne misli: Moj glas ni odločiven. Bodo že brez e,le opravili. Ako jih več tako misli, je prav tvoj glas lehko °dločiven. Ni dosti, da človek le v sercu veruje. V pervih časih so ^ ‘stevali mej odpadnike tiste, ki so iz strahu pred ljudmi mali-01 darovali, dasi se v svojem sercu niso odpovedali pravi veri. Ob času volitev veljajo besede sv. Jakoba, ki piše: Kedor UaJ ve dobro storiti, in ne stori, mu je greh". (Jak. 4, 17.) S Kitajskega. Misijonska poročila iz pisem p. Petra Baptista Turka. IX. (Dalje). Či-švej 8. prosinca 1909. Bilo je to v noči sredi meseca julija. Katehist te postaje je bil ravno nekaj bolan. Ker je bila noč posebno lepa, je p°' sedel nekoliko zunaj. Tedaj pa zapazi, kako ploveta dva čoln” naravnost pred misijonsko postajo. Kmalu spozna, da so obO' rožene osebe v njih roparji; zato hitro steče skozi zadnja vra' ta v izbo spečega p. Kasijana, da mu pove, kaka nevarnost S® jim bliža. Ta urno vstane in se s krikom zažene proti okn°> pri katerem je bil eden roparjev že zlomil leseno omrežje i” je mahal z dolgim nožem proti patru. Zdaj je prihitel iz svoj6 izbe tudi p. Kovi in seveda tudi strežniki. Vsled strahu preC* vpitjem in klicanjem na pomoč so se roparjj zopet tiho vmeknil’ v čolne in se nekoliko oddaljili od obrežja. Videti pa je bil°' kaker da jih ni še volja bežati, ampak da se hočejo povernit*' P. Kasijan zato kliče čolnarje in druge ljudi v bližini na pomOc’ obetajoč jim nagrado, pa nihče se ne zgane, pač iz strahu pre£* oboroženimi roparji, pred katerimi dostikrat tudi svojega lastni ga premoženja ne morejo vbraniti. Kaker po vseh glavnih mestih in večih tergih, zlasti tistih? ki leže ob obrežju reke Jance-čjan, tako je tudi v tergu Huafl' se-kan postavljeno vojaško oskerbništvo v varstvo zoper f parje, še celo dvojno: eno zoper nevarnost od vodne, drug0 zoper nevarnost od suhe strani. P. Kasijan je dal poklicat* pervo, ki je pa imelo gluha ušesa, zato pokliče drugo, ki j6 takoj prišlo. Ob enem Se je zbralo tudi več kristijanov iz terga' Zdaj so jo roparji hitro odkurili. V smeri, v keteri so odš*‘> je bila v dve uri oddaljenem kraju tisto noč oropana hiša pr®' možnega pagana, in eden moških, ki se jim je postavil v bra°’ je bil vmorjen. Kedo bi dvojil, da so bili to ravno tisti ropatj*’ ki so malo prej na misijonski postaji poskušali svojo srečo. Ono nemarno oskerbništvo je p. Kasijan tožil in je bil® kaznovano. Sicer se pa ni čuditi, da je oskerbništvo tako breZ' brižno, ker se je že neketerekrati pokazalo, da so bile glavo® osebe tega oskerbništva mej roparji, ako ne celo njih voditelj’1 zadnji kazni pa so postala vsa ta oskerbništva, ne samo °no v Huan-se-kan, bolj pozorna na roparje. Pojdimo zopet nekoliko nazaj! Perve dni prosinca sem Povabil izkušenega p. Kasijana v moj misijonski delokrog tostran reke v mesto Či-švej, ki je od njegove postaje le 70 li oddaljeno. (Dalje prih.) Drugo hervaško romanje v Lurd. ^od predsedništvom škofov dr. Antona Mahniča in dr. Jurija Carica. To romanje oslterbuje prečastiti p. Bernardin Škri-vanič, kapucinski provincijalj na Reki, ki vabi k udeležbi tudi Slovence, kar jim bo tem lažje, ker je že zdaj mej ogla-šenimi hervaškimi romarji lepo število takih, ki jim je materin jozik slovenščina. Romarski vlak se odpelje z Reke dne 9. av-Susta ob 3. uri popoldne. Slovenci bi se mogli pridružiti pri Petru ali v Nabrežini. Ob 7. uri zjutraj pride vlak v Milan, Pred poldnem v Genovo, kjer bodo romarji popoldne ogledali znamenitosti piesta. Drugo jutro okoli 7. ure se odpeljejo proti N*ci, kamer pridejo ob 11. Ob 4. popoldne gre vlak dalje proti ^arsilji, kamer pride okoli 9. zvečer. Tam je dopoldne skupna služba božja s pridigo, popoldne pregledba mestnih znamenitosti. 13. avgusta okoli 6. zjutraj bodo v Lurdu, kjer ostanejo 16. avgusta. Ta dan ob 3. popoldne se odpeljejo nazaj proti ^uluzi in potem krenejo po drugem potu proti Turinu, kjer k°do imeli 18. avgusta sveto mašo. Ob 3. popoldne odri-nejo proti Milanu, od koder se odpeljejo ob 10. zvečer proti Ladovi, kjer bodo tudi pri maši. Dne 20. avg. okoli 11. ure pridejo v Benetke in drugi dan se vernejo proti Reki, kamer pridejo okoli 7. zvečer. Kedor ima veselje in čas in denar, naj se oglasi pri gori Imenovanem organizatorju romanja — vsaj do 18. julija. Cena Za vožnjo in hrano in vse druge potrebe je v 1. razredu 460 kfon, v drugem razredu 360 kron, v tretjem 260 kron. Poziv slovenskim dekletom. Dekleta, ki čutite v sebi poklic za samski stan, dasiravno imate toliko premoženja, da bi se lahko pošteno omožile, Vam velja ta poziv. Častite šolske sestre, ki imajo po vseh slovenskih škofijah svojih naselbin, one Vam rade dajo svojo redovno obleko, ako Vas veseli po navodilu tretjega reda sv. Frančiška spokorno živeti in se truditi z odgojo kerščanske mladine. Vedite, da iz Afrike in Amerike dohajajo nujne prošnje do šolskih sester, da bi prišle in ondu prevzele odgojo slovenskih otrok. Zato bi bile posebno dobrodošle učiteljice, ki še niso preveč v letih in imajo veselje za svojimi slovenskimi rojaki pogledati v svet. Natančneje pogoje za sprejem izveste pri č. č. šolskih sestrah v Mariboru ali v Celju, Ljubljani, Terstu, Velikovcu ali v Tomaju ustmeno pa tudi pismeno. Oglasite se brez odloga tam, kjer Vam je bliže! Priporočilo v molitev. V pobožno molitev se priporočajo: č. p. Teodori k Murn, mašnik 1. reda sv. Frančiška, f v Kamniku 28. maja t. 1. v 08. letu svojega življenja; rajni udje III. reda skupščine goriš k e: Jožefa (Marija) Kuljat iz Gergarja, Marija (Barbara) Gruden iz Gor. Tribuše; drežniške: Simon (Peter) Lišter, Terezija (Klara) Kanalec, Marija (Pavlina) Berginec ; gorjanske: Matej (Frančišek) Ženiva, Marjeta (Barbara) Žvan; sve-togorske: Lucija (Frančiška) Šuligoj f f 9. maja v Čepo-vanu, Frančiška (Marija) Selinec f 9. junija v Čepovanu; čer-niške: Martin Remec. Nadalje se priporočajo v molitev: neka mati, da bi se odvadila pijančevanja; M. G. tretjerednica ljubljanske skupščine za zdravje, če je božja volja; priporoča tudi svojo snaho za ljubo zdravje; druga tretjerednica ljubljanske skupščine priporoča svoja sinova gimnazijska učenca, da bi ohranila vero, in hčer, da bi ostala stanovitna v svojem sklepu, sebe pa za po- terpežljivost in stanovitnost v molitvi; M. V. priporoča nekega v liberaljstvo zapeljanega in sploh mlačnega kristijana. Zahvala za vslišano molitev. Moj soprog je bil dolgo časa nevarno bolan. Vsak hip se je bilo bati, da ga Bog pokliče s tega sveta. Ali on se ni spomnil, da bi se z Bogom spravil in nihče ni imel poguma, da bi ga bil na to opomnil. V tej stiski sem se zaupno obernila k Mariji sv. Jožefu in tudi druge sem prosila, da bi molili v ta namen. In Bog je vslišal naše prošnje. Od kapi zadet in že na Pol mertev se je 8. majnika vender zopet zavedel, in prejel svete zakramente. Skesan in spravljen z Bogom je živel še osem dni. Za to bodi priserčna hvala Bogu Očetu in vsem nebeškim priprošnjikom, in vsem dobrim dušam, ki so molile v ta namen, Bog stotisočkrat poplačaj ! V Gorici, 29. maja 1909. Roza Trdan, tretjerednica. V silni zadregi rešen iz neljube zagate se zahvaljujem javno nebeški kraljici. N. Za sirotišnico in kapelo šolskih sester v Mostaru so nadalje k nam poslali: frančiškanski samostan v Kopru od neimenovane dobrotnice 10 K; frančiškanski samostan v Ljubljani od ene osebe 20 K, od druge 5 K; preč. g. Val. Majar župnik pri Sv. Luciji na Sk. 20 K, Naravnost v Mostar so poslali: preč. g. And. Štrancar župnik v Ajdovščini 5 K; Marija ^igele v Križih pri Teržiču na Gor. 24 K od raznih darovav-cev. Za vse se č. šolske sestre vsem blagim darovavcem lepo zahvaljujejo, mi pa priporočamo zavod še v nadaljno podporo, hi pa se naj blagovoljno pošilja naravaost v Mostar, ker je sicer treba dvojne poštnine. Za kitajski misijon so nadalje poslali v Kamnik: neimenovan dobrotnik iz Moravč 30 K; neimenovana: 2 K. Rimsko ■ frančiškanski koledar za Iefo 1909. Mesec julij. '1. četertek: osmina rojstva sv. Janeza Kerstnika. 2. petek: obiskanje bi. d. Marije. 3. sobota: sv. Antonin, šk. 4. nedelja, 5. po bink.: presv. R. Kri. B. pondeljek: sv. Ciril in Metod, šk. ' 6. torek: osmina sv. Petra in Pavla. 7. sreda : sv. Lavrencij Brindiški sp. kap. (P. O.) P. O. 8. četertek: sv. Elizabeta Portug. vd. 3. r. P. O. 9. petek : sv. Nikolaj in tov. Gor-kumski mart. 1. r. P. O. '10. sobota: sv. 7 bratov mart. 11. nedelja, 6. po bink.: sv. Anton Marija Zakarija, sp. '12. pondeljek: sv. Mohor in Fortu-nat, mart. oglejska. 13. torek: sv. Anaklet, pap. m. '14. sreda: sv. Bonaventura, šk. c. u. P. O. 15. četertek: bi. Angelina, vd. 3. r. 16. petek: Mati Božja karmeljska. 17. sobota: sv. Aleksij, sp. 18. nedelja, 7. po bink.: bi. Simon Lipniški, sp. 1. r. 19. pondeljek: bi. Janez iz Dukle, sp. 1. r. 20. torek: sv. Hijeronim Emilijan, sp. 21. sreda: osmina sv. Bonaventure. 22. četertek : sv. Marija Magd., spok. 23. petek: sv. Apolinarij, šk. m. 24. sobota: sv. Frančišek Solan, sp-1. r. P. O 25. nedelja: sv. Jakob, ap.; posvečenje vseh cerkev 3. redov sV-Frančiška. 26. pondeijek: sv. Ana. 27. torek: bi. Kunegunda, d. 2. r. 28. sreda: sv. Nazarij in drugi m. 29. četertek: sv. Marta, d. 30. petek: sv. Kamilj, sp. 31. sobota: sv. Ignacij Lojolski, sp- P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančiška-(P. O.) „ „ *, , » » kapuc, reda, P- O. , „ za ude vseh 3 redov sv. Frančiška. ^nlli iznajdenju svetovnega jezika. Gotovo ge je moglo tudi na Kranj-s^etn kaj vedeti in misliti o takih rečeh. Nekaj let nato je v resnici G. Holrnar, (Jurij Humar, znani ma-Snetizator in župnik v Čermošnjicah, pozneje na Primskovem) izdal svojo Poskušnjo: „D e r U n i v e r s a 1 - D o 1 m e t s c h oder eine Sprache flir Nationen des Erdkreises. — Graz 1870“. — To je bil pervi umetni iez>k, ki se je ž njim seznanil pisavec teh verst. Na pervi pogled pa Se je lehko videlo, da ne bo za rabo, ker sestavljen iz cisto novih Zlovoljno izmišljenih besed, ki pa, kar jih je v zvezku, niso zado-s*°vale niti za očenaš *). Volaptik je prišel precej let pozneje na dan in koliko hrupa je *Pudil! Meni se vender ni mudilo, da bi se bil hitel seznaniti ž njim; SaJ mi je bilo že ime se svojini n zadosti v dokaz, da to pač ne bo *ePko kedaj splošni svetovni jezik. Ko sem pa slišal ali bral, da je P,Qspod Schleyer postavil ta svoj jezik na angleško podlago, zato er se mu je nekako greh zdelo latinščino pačiti in mercvariti, sem 11111 sam pri sebi v tem sicer priterdil, pa mislil sem si, da bi bila Pfava podlaga vender le latinščina, — ali v svojih besednih deblih nepoškodovana latinščina. I Deblo je latinskim besedam najboljše ohranjeno v singularnem ablativu; ta padež bodi torej podlaga deklinaciji in tudi konjugaciji. 0 je tako preprosta in natorna misel, da si nihče ne bi mogel kako Posebno zaslugo pripisovati, ke bi mu bila pervemu vzešla. Jaz sem les pričakoval, da jo objavi pred mano kedo drugi, ki je bolj hiter in 1 ima tudi več sposobnosti in sredstev za pohebno reklamo. , Radoveden sem bil torej na nove publikacije o tem vprašanju, n> koliker sem mogel, sem jih skušal spoznati ; mej njimi, ”^iptay, Eine Gemeinsprache der Kulturvdlker, Leipzig 1891“, in petere druge, ki jih nimam pri rokah, da bi jih mogel navesti. Ali ,eser sem iskal, nisem našel. Niti v knjižici, ki jo je izdal 1. 1902 enediktinec P. W i I f r i e d Miiser podnaslovom: »Universal-Latein. ersuch einer theilvveisen Obertragung der Grannnatik des Volaptik ■ ^ die lateinische Sprache*. V tej knjižici stojč sicer tudi neketere °'Dre misli, ali v glavni reči že naslov ne daje pričakovati kaj pra-^ega. V zgled te „univerzaljne latinščine" stoj tu očenaš, kaker mi ga Prijazni pater sam spisal (v knjižici ga ni): »Patre nostro, qui sedi in coeli, sanctificdn tasž nom tuos, ad-Venišn regnos tuos, Mf volunten tua sicut in coel et in terra. Ti pane ^stro quotidiano da nobis hodie, et dimitte nobis debita nostra, sicut "os dimittln tes debitori nostri, et ne nos inducinAl in ti tentasnen, ; libera nos a mal. Amen". šcin, Pač naravnost barbarsko pokvarjena, pa ne univerzaljna latin- ^ ia! Tako se v resnici ne sme delati s častitljivim starim jezikom. ot°vo se pač tudi nihče ni mogel navdušiti za tak »Universal-Latein". *) »Pater noster, qui es in coolis" bi se reklo po Bobnarjevo blizu: tagovo, migo baras niša togiso“; za dalje manjka besed. Sklanja in i„ je posneta po slovenščini, lepša pač ko volapUška, ali ne zadosti jasna : 1‘*'k a. Besede spominjajo po svoji sestavi na hebrejščino in mažarščino. Naša evlalija je kaj' čisto nasprotnega, prerojena latinščina, k* nima na sebi nikakega znamenja pokvare, ter je v vseli svojih obli' kah od stare latinščine tako različna, da ni mogoče zajti iz ene % drugo. Ke bi se dala stara latinščina primerjati pač lepi, pa počasni i’ nevkretni (oprostite 1) — go s e n i c i, bi se smelo reči, da je evlalij metulj, ki se je izvil iz njene pupe. V tem pomenu naj bi se utriel?! „rojena“ ali „prerojena“, kar smo rekli, da bi bila namreč evlalija ne kaker bi sebi kaj več lastili ko to, kar si je pripisoval tudi Sokra' v podobnih primerih, to fuuevuxdv. S tem naj se izgovarjajo tudi slabosti, ki jih je imela še na sebi, ko se je pervič prikazala : na zad' nji strani platnic 12. zv. XV. in 2. zv. XVI. t. „Cvetja". Gotovo še zdaj. kaker vse, kar se rodi na ta svet, evlalija ni brez vse pomanjkljivosti.’ ki se bodo mogle ščasoma popraviti; ali v bistvu bi pravičen sodn^ moral priznati, da je stvar, ki bi jo smeli pozdraviti ko res pravi mefl narodni jezik izobraženega človeštva. Veseli nas, da se ji nevede, P° nekakem natornem nagonu, novejši poskusi čedalje bolj bližajo. Že „espe'l ranto“ se vjema ž njo ne glede na posamezne besede, v gen., dal-in plur. pri subst. in adj. „Ido“ je v poslednjem sicer odstopil, pa & je približal v drugih rečeh; najnovejša poskušnja („ile“) se je še bolj primeknila. Od vseh teh pa se evlalija odlikuje po svojem strogo doslednem, harmoničnem organizmu in svoji terdni, nepremekljivi podlag*' bogatem vselatinskein besednem zakladu, ki mu je treba le za noVe pojme prirastka. (Dalje prih.) Knjižne novosti. i i Reform-Esperanto. Abriss d er Grammatik, Sprachproben und \VdrWr' verzeichniss von A. Seidel. Verlag von Otto Kunze, Steglitz-Berlin. — $ str. v 12°. Cena 24 h. Nova poprava esperanta ! Substantivria končnica o se nadomešča z **' i o' ! adjektivna a z e. Za .patrino* se sprejme ,matru“, ali „sinyorin ostane .sin y ori nu", kar je pa v Siciliji, kjer so tako izgovarja, le .gosp0' dič”, ne .gospa”. Pluraljna končnica je -us: arnik us, patrus, matt«*’ dosledno, ali ne hvale vredno. Bolja je konjugacija, zlasti inf. na -a n (za \&ot{ ski -Ar), is a, isi, iso (za id. esas, esis, e s os, Zainenhofov estas i*-dd’ Velevnik brez končnice bo v neketerih primerih preterd : dorm, lern Tako tudi adv. tutetemp (semper) itd. Gramatiko di Ile. Nuva internaclona helplinguo. Kun muha tcxti e vortaro, Komposita da A. S o idel. Steglitz-Berlin. Paul Scheufelein. 1909. Pi'eC0' 10 Pfg. = 12 h. (sen la afrankopreco). Gosp. Seidel je hiter reformator. V tem zvežčku podaja svoj Refor1**' Esperanto dalje reformiran in prekerščen. Subst. imajo končnico e, za ženske11' siniora (gospa). siniorina (gospodična); pronom. 3. osebe je celo kak0* v evlaliji lo, la, le. Zakaj bi se torej ne pustil o tudi substantivom, keter'"1 gre? Zakaj ne razločevali spola pri členu in adj ? Kako more pomenih ^ ,ile“-tu„le siniore”: gospod, ko pomeni v itailjanščini: gospo (fem. plu*^ Z julijem začne g. Seidel (Steglitz-Berlin, Miquelstrasse 21) izdajat' 0 tem svojem jeziku časopis .Progresse” (v zvezkih po 8 strani). Cena P°' sameznim številom 12 h.