Davorin Dilca
O znamenitih smučarjih
Vsi zimski športi, pa naj si bo to drsanje, sankanje ali smučanje, so lept, zdravi in privlačni in srečen jn zadovoljen jc lahko tisti. kj more čim več časa preživeti v snež-nobeli in Čarobni zimskt naravi. Veliko ve-^elja in svojevrstne zabave nam nudi že sankanje: drsanje po gladkih ledenlh plo-skvah pa je očarljivo in osvežujoie za vsa-^ogar. ki mora mnogo sedeti. Vse to pa prekaša smučanje, kjer Se lahko neo\irano Bibljemo na lahkih smuCeh. Smučarju je po-»mi udprta vsa prekrasna zimska narava, Posebno č« je  toliko  Izvežban,  da  ga  ne
ovirajo ne hribi ne doline, ne zasneženi gozdovi in goli, s snegom pokriH grebeni; smuči ga nosijo po zimskem raju kakor na perotih.
Sedaj pa poglejmo, kaj so že vse pre-smuČalj najboljši smučarji svetal Na prvera mestu moramo omenitj velikansko smučar-sko turo, ki jo je napravil v znanstvenc svrhe pokojni polarni raziskovalec Roaid Amundsen na južni tečaj in nazaj. V 99. dneh je Amundsen prehodil s svojim moŠt-vom na smučeh približna 5000 kjlometrov. Pri tem se je moral v veliki roeri boriti z naravnimj težavami: z neprehodnimi lede-?iki in silntm tnrazom. Na tej ekspediciji se je moral povzpetj 3000 metrov visoko, ne-dvomno je, da je moral itneti 5 seboj od-tično vztrajne in utrjene Ijudi, kakrŠne je najti samo pri severnih narodih Evrope. Ta Amundsenova pot na smučkah na južni te-čaj nima primere v zgodovini smučanja.
m
Najviše je prišel s smučrai dosedaj An-glež Ho!dsworth. ki je v angleški ekspedi-ciji na velikanske gore pogotja Himalaje leta 1931. dosegel 7160 metrov visok vrh. Največji tekmovaloi uSpeh na smučeh pa je dosegel pred 52 leti — še danes ga ni nihče prekosil — nekj Laponec. kj je tek-mova) \ \zirajnostnem ieku 1. 1884. in presmučal 220 kilotnetrov dolgo progo v nekoliko več kot 19 urahr to se pravi, da je vozil nekaj hjtreje od 11 kilomeirov na uro.
NajhitrejSi Bmačar v vztrajnosti pa je hit doscdaj Finec Antio, kj je 1. 1901. pre-tekel 30 kilometrov dolgo progo v I uri in 16 minutah; smučal je torej s povprefino brzino 16"9 kilometra na uro. Nič manj važ-na pa nista uspeha Švedov Hedlunga iti Utterstroroa, ki sta tek na 90 ki)ometro\ cpravila v 5 urah. tn. 33 minutah Tproga je bita torej trikrat claljša!}. to je 16 kjlome-trov aa uro. ZnflčHno io nevcrjetno je skoro, da sta prišla oba hkratj na cilj. Žreb }č moral odločiti, priznai je zmago Hedlungu. toda zadovoljen s tem ni bil ntti Hedlung ntti Utterstrom. Razžagala sta zlato in sre-brno kolajno, vsako na dve polovici, ter ju nato zopet spujiia, tako da sta imefa vsak pol srebrne in pol zlate kolajne.
Še nekaj o skokjh na smuLeh. Za dobrc &koke nj toliko odločiino znanje, teroveS je
bolj vai,na skakalnica. oa katert je mO^^| dosefii najugodnejSe uspehe. Še leta 1^^| sq se Norvežani zadovoljilt s skokt do^H metrov; že v novej&em času so bili ski^H nad 80 metrov prav redki, predlanskim ^H pa brata Ruuda na Bloudkovt skakah^^f pod Poncami v Planjcj dosegla najdd^H skoka 92 m (brez padcaj in 96 m (s p^H cem). Ravno tam itt ob isti pritiki je ^H sege) avstrijski smučar Holl najboljSo 0r^H njeevropsko dolžino 89 metrov. Vbc to, *^M se je takrat godilo v P|an«ci, vam je gotd^H 5e v dobrem spotninu.                          ^H
Kaj pa hitrost, ki jo labko dosežejo Di^H Earji? Skakači, ki skačejo nad 80 raeh^H dateČ, letijo po zraku z vdd 90 ktlometr^H hitrostjo. hitrost, ki je na tleh, če nisa ^H lagč za to prirejena, ne more nthČe doS^H Najhitrejši v smuku je bil dosedaj av^tl^H ski smufar Helmut Lantschner (k\ je iiaj^^H sal 1udi knjigo o svojih uspchih na sini^H kah). Ta je leta 1934. v gor.ski skupini &^t molate v južnotirolskih Dolomitib pre^a^H čal 3*5 kilometra dolgo progo z viSiP^H razliko 1250 metrov v 3 minutah in 29 ^M kundah; dosegel je torej povprečno hitr^^H 60 kilotnetrov na uro. VeČjih br7.in se prj^H točno ne da meriti, res pa je. da se da *^H seči še večja hitrost, toda samo po na p^| seben naiin pritejenib &irmLaTskih proglS in na nalešč za to opremljenih smuceh. Bl^ tako strmino imajo v St. Moritzu, znanem smučarskem raju v Švici, na kateri jc dose-gel dosedaj oajboljši čas A\*trijec Gasperl, ki je na tisti strmini brzel s hitrostjo 136 kilometrov na uro.
To so pa številke, ki nara dajo že misliti. Toda kar potolažimo Se; takih smučarjev, ki imajo take smučarske rekorde, je prav malo na svetu. Morda je pa ravno tned ^a" mi, dragi Zvončkarji, ki željno gkdate v nebo. pričakujetc mehkega snega in na po-ložoih gričkih vadite najnavadnejše »mu-čarske Uke, kdo, ki ima prav takšne smu-čarske sposobnosti? No, pa na to sc dL izplača misliti, glavno je, da je pozimj do-volj snega in da ima vsak smučar smuLi na nogah, vse ostale umetnije bodo prišle tako kar same od sebel Mar ae?
102