List 60.
Gospodarske skušnje.
(Vrednost razne s tel je.) Bolj ko se slama zelena pokosi, bolja je za steljo. Ječmenova je med vsemi slamami naj gorša; za njo pride pa ovsenica, režena in pšenična slama ste pa skorej enake vrednosti. Veliko boljša od žitne slame je soeivna za steljo; grahovca in grahorca ste pa tudi dobre za klajo, in ju ni rabiti za steljo. Za gnoj so bobovca, fižolovca in ajdovca naj gorše, ker imajo dovelj lesenih de-
238
lov v sebi, torej bolj počasi trohne kakor druga slama, njih etible so bol) suhljate, ne popijejo toliko vlažnosti kakor druge slame, zato so pa tudi za steljo kaj važne.
Resje, s kterim se tudi nastilja, ima dovelj voska in strojarskih delev v sebi. Zavoljo svoje lesenine, voska in smole v zemlji počasi trohni. Da pa poprej strohni in zgnjije, se na vlažnem prostora na kupe nameče, da se spari in strojarskih delov odpravi, kteri rastlinam bolj škodjejo kakor hasnijo. Resje se pusti delj časa pod živino, da ga do dobrega pretare in v gnojnicah, da se dobro podela, preden se na njivo izvozi in podorje.
Če se resni gnoj na travnike zvozi, je gotovo boljši kakor iz druge šare, ker ima več apna, kremeniue, lugaste soli, gnjilca in kislica v sebi Ta gnoj ue pospešuje rasti tako, kakor iz druge šare, pa veliko delj terpi in njivo gnoji. Listje in šiije se tudi za gnoj rabi, je pa v škodo le-sovji, kjer se grabi. Gnoj iz listja je pa le v ilovnati zemlji dober, za puhlico ni. Ta gnoj ima veliko več apnenih in luga-stih delov in žveplenokisline v sebi kakor iz slame, zato je pa tudi veliko bolji kakor iz drugih reči. V več krajih na-steljajo kmetovavci tudi s praprotom, kteri naglo strohni, pa ga nič kaj ne čislajo,   pravijo,   da je gnoj iz praprota pre-
pust.
Od tega so pa naše misli te le: Res jev da je gnoj od gnoja različen, eden je boljši od drugega. Ce se pa njive in travniki tudi s slabejim gnojem gnoje, vselaj jim bo več koristil, kakor škodoval.
(Posušeni češnje vi repki dober te ali čaj). Slišal sem pred leti, da gospodinje v L o vrani sušijo če-enjeve repke Creceljne) za čaj; poskusim to tudi jaz, ter najdem, da je prav okusen, ko mu se nekoliko sladkora (cukra) prida. Ta čaj je ravno tak kakor je voda kuhanih suhih češenj; od repov černih češenj je čern, od belih je bel. Poskusil sem ponuditi ta te zelo boluim ljudem, ki so ga med vsemi drugimi pijačami naj raje pili. Repki se morejo večkrat prekuhati, in voda bo še dobra.