KATOLJSK CERKVEN LIST,
«Danica» izh* a vsa* petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za eetrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejo, ana za celo leto 8 gl.60 kr.. za ' , leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L.
V Ljubljani, 23. julija 1897.
List 29.
V god sv. Ane.
Sveta Ana, slava Tebi Danes poje se povsod: Tebe v mater je izvolil Svoji Materi Gospod.
Najčistejšo si Devico Naši zemlji dala v dar, Oj. kako Te je povišal S tem nebeški Gospodar.
In najboljšo Mater ljudstvu Božjemu vzredila si, Ki tako za svoje ljube Otročiče zdaj skrbi.
Ti Kraljice najsvetejše Srečna mati si bila. Ki povzdignil jo je Večni Nad vse ljubljence neba.
Oj, zato pa tudi danes Tebe srčno vse časti: Angelji v nebesih gori In na zemlji vse stvari.
Srečna si, ko s hčerko svojo
V	večnem raji tam živiš,
V	Njeni se neskončni slavi Božje družbe veseliš.
Oh, kako srčno želimo Priti za teboj kedaj, Ko trpljenje nas obdaja Na tej revni zemlji zdaj.
Sveta Ana, prosi gori Večnega Boga za nas, Da nam srečno da skončati Našega življenja čas.
J. P. Belostenski.
V slavo Marije Škapulirske.
Lepo si obleko nam, 0 Marija, Ti izbrala, Kadar sveti škapulir Iz nebes si nam poslala. Sveti Škapulir vsikdar Bodi nam mogočni var.
Svatovska obleka ta Nas pred svetom ponižuje, Pred Teboj pa vedno bolj
V	rajski dom nas povzdiguje.
Sveti ...
Duh sovražni že povsod Razprostira svoja krila;
V	strahu smo, da ne bi nas Moč njegova upognila. Sveti ...
Mnogo pač obeta svet Zapeljivih nam sladnosti, A za temi je prikrit Strup duševnih vseh slabosti. Sveti . . .
Huda kača, grešna strast Nam se pod nogami zvija In od Tebe hoče nas Odvrniti, o Marija. Sveti ...
Lep je svet, zatorej se
V	njem pravično veselimo, Grešnih pa priložnosti Skrbno se povsod ognimo. Sveti ...
Naj pogosto nas srce
V	dom nebeški povzdiguje, Saj od tam Marija v vseh
Silah nam pomoč skazuje. Sveti . . .
Mnogo je britkosti še, Ki jih treba bo prestati, Dušnemu sovražniku Pa nikdar se ne udati. Sveti . . .
K Njej se zatecimo vsi, Ki nam Mati je premila, In ki toliko dobrot Nam je revnim že storila. Sveti . . .
Ni se sodbe bati nam. Če vravnamo prav življenje, In če voljno nosimo Vse težave in trpljenje. Sveti . . .
Ko bo v smrti duša se Pa ločila od telesa. Takrat, o Marija, nas Sprejmi v blažena nebesa. Naj Tvoj sveti Škapulir Nam pomaga v večni mir.
J. P. Belostenski.
Nekaj času primernih mislij.
V času žetve smo. Zlato-rumeno žito nagiba bogato klasje', ter vabi poljedelca, naj si je vzame kot plačilo za svoj trud. In pridne ženjiee hite z ostrimi srpi na polje, pod hitrimi rokami pada ž;to, katero potem v snope povezano čaka, da je pripeljejo domu. Kaj primerno se mi zdi, da bere sv. cerkev šesto nedeljo po binkoštih. ki po navadi pride v čas žetve, evangelij o pomnožitvi kruhov. Kakor se je tedaj po Gospodovi besedi namnožilo pet kruhov v rokah apostolov tako, da so nasitili 500 mož, tako je tudi se sedaj čudež božje vsegamogoč-nosti. da zraste iz jednega zrna klas noseč 20— 3»> zrn. To pač vsakdo ve, da se to zgodi, a kako da se to zgodi, tega ne more nikdo povedati. Ali ni to res čudno, zrno mora najprej scgniti. predno zamore iz njega zrasti novo?
< > nobenem času nima človek toliko prilike in toliko vzroka zahvaliti se Bogu. ko ravno tedaj, ko začne spravljati poljske pridelke. Saj je Bog naš prvi in največji dobrotnik. Ze neumne živine ne usmili in zanjo skrbi, kakor pravi I>avid: „Ti pošiljaš studence po dolinah, da med gorami vode tečejo. Pije jih vsa poljska živina: di»ji (»sli čakajo v svoji žeji . . . Daješ travo živini rasti . . . Visoke gore so jelenom, skalovje ježem pribežališče . . . Mladi levi rjo-vejo in iščejo od Boga svoje jedi. <Ps. 103, in—... On daje živež živini in mladim
vranam, ki ga kličejo. (Ps. 146. J>.) Tako nas je učil tudi Jezus Kristus sam: „Ptice izpod neba niti ne sejejo, niti ne žanjejo, niti ne spravljajo v žitnice in vendar jih nebeški Oče preživi" (Mat. 6, 26.) Mar se bo potem Bog obrnil od človeka, zlasti pravičnega in pobožnega? Ne, marveč „daje zelišča ljudem v postrežbo, da kruh pripravlja iz zemlje, in vino razveseljuje srce človeku in kruh človeku srce potrjuje" (Ps. 103, 14. 15.) „Bog ni nikdar samega sebe brez pričevanja pustil, ker je dobrote delil z neba, dajal dež in rodovitne čase, in napolnjeval z jedjo in veseljem naša srca'4 (Dej. ap. 14, 16). Da. tudi grešnik in brezbožnež sta deležna dobrot njegovih, ker .,da solncu sijati na dobre in hudobne in deževati na pravične in krivične'4 (Mat. 5, 45.)
Bog je torej tudi naš največji telesni dobrotnik, naš najboljši Oče. Zato mu pa moramo biti hvaležni. Zlasti o času, ko spravljamo žetev, spomnimo se s hvaležnim srcem njegove dobrot-ljivosti, s katero nas napolnuje. Saj sami iz sebe nič ne moremo iu zato je neumno ob jednem pa tudi nehvaležno, če kdo stoječ pred polno naloženim kozolcem sam sebi govori: „No letos sem pa dokaj pridelal. Sem dobro gleštal njive in vse nove izumitve porabil, da sem storil polje rodovitno.44 Poslušaj nehvaležneš, kaj govori Bog v sv. pismu: „Nič ni, kateri sadi, in nič, kateri priliva, ampak Bog je, ki daje rast'4 (I. Kor. 3, 7). Brez božjega blagoslova je vse delo zastonj, ako Bog noče, niti zrna ne pridelaš in počni kar ti drago. Z Bogom pa nikdo ne more tekmovati, ker je vsegamogočen 10 v njegovi oblasti je nebo in zemlja in vse kar je. Kadar toraj spravite to, kar ste z božjo pomočjo v potu obraza pridelali, pod streho, tedaj recite: Hvala Bogu, ker je blagoslovil naše delo; ničvredni hlapci smo, ker storili smo le to, kar je bila naša dolžnost. Prosite ga tudi za naprej, da da svoj obilni blagoslov. Take misli hvaležnosti do Boga naj spremljajo delo v tem času.
('emu bom hvalil Boga, poreče kdo? Saj nisem nič pridelal, povodenj, toča, črv in slabo vreme so uničili žetev, kar je pa še ostalo premoženja, razgubilo se je po požaru, vzel je potres. — „I>obro in hudo, življenje in smrt, ubo-štvo m bogastvo je od Boga," rekel je modri Salomon (Sir. 11, 14). Hočeš mar segati v božje sklepe, očitati mu, zakaj da dela tako ? A če si se predrznil in vprašal z Jobom: „Se ti mar dobro zdi, da me raznašaš, in mene. delo svojih rok, tareš? — Ne bo li malo mojih dnij skoraj konca?'4 ( Job. 10, 3. 20), tedaj se tudi z Jobom vdaj v voljo božjo in reci: „Gospod je
dal, Gospod je vzel, njegovo ime bodi češčeno vekomaj/1
Res, čudno je, tudi pravični, otroci Božji mnogo trpe, tudi nje Bog obiskuje z razDimi šibami, včasih še bolj kakor otroke tega sveča. Kako je pač to?
Odgovor na to je lahek.*) Nobeno hudo te ne more zadeti ne da bi Bog tega ne pripustil. Dokler si v resnici otrok božji, Bog, ki te neizmerno ljubi, ne more pripustiti kaj slabega če ni tebi v prid. Vsako tako hudo je zate posebno darilo očetovske ljubezni Božje.
„Prenesite pokorjenje!* piše sv. Pavel (Hebr. 12, 7.) „Kakor otrokom, se Bog vam skazuje: zakaj kje je je otrok, katerega oče ne kaznuje? Ako ste pa brez pokorjenja, katerega so vsi (otroci božji) deležni postali, ste postranski in ne pravi otroci. Dalje, ako smo svoje telesne očete strahovalne imeli in jih spoštovali: ali ne bomo veliko bolj Očetu duhov pokorni, da živimo? In oni so nas sicer malo časa po svoji volji strahovali; ta pa (Bog) k temu, kar je koristno, da dosežemo njegovo posvečenje."
Te besede apostola Pavla so zato tembolj važne, če pomislimo, da nas Bog hoče s tem storiti podobne svojemu edinorojenemu Sinu, ki je tudi po trpljenju moral iti v svoje veličastvo. Ce Bog ni prizanesel svojemu ljubemu nedolžnemu Sinu, pa se bomo mi grešniki pritoževali, da nas Bog stavi z njim na isto stopinjo?
Kaj naj pa še le rečemo, ako pomislimo, kaj bomo za trpljenje zadobili? „Vemo pa, da njim, kateri Boga ljubijo vse k dobremu pomaga, tistim, kateri so po božjem sklepu poklicani sveti** (Rim. 7, 28). To trpljenje, katero na zemlji prestajamo je ogenj, kateri nas kot Bogu prijetno žgavno daritev zažiga v čast in slavo njegovo. To trpljenje vzbudi naj v naših srcih hrepenenje po nebeški domovini, da srca ne navezujemo na solzno dolino, na kraj našega pro-gnanstva, da tako ne zgrešimo nebes.
Kot otroci božji poklicani smo za nebesa in imamo že sedaj pravico do njih. Vse časno naj služi le v to, da dosežemo večnost, nebesa. Kolikor bolj gotovo pa kaka stvar vodi k namenu in koncu, k katerem težimo, toliko rajši jo rabimo, naj je prijetna ali ne, naj je tdadka ali grenka. Moder človek je tisti, ki si za dosego svojega končnega namena ve izbrati najpri-pravnejše pripomočke in jih zna rabiti. Ravno trpljenje in prenašanje |budega pa je tak pripomoček, ki prav hitro in varno pomaga v nebesa. Kdor toraj trpljenje smatra kot tako, ta ni
*) Prim Scheeben - Weiss; Die Herrlichkeiten der gottli-
chen Gnade, Freiburg, Herder, 1897. str. 343.
samo pogumen in srčen, ampak tudi moder in previden. Bila bi vendar sramota za nas, ko bi ne znali kaj potrpeti iz ljubezni do Boga, ali prav za prav iz ljubezni do samega sebe: ker če Boga dosežemo enkrat v nebesih, po tem smo na vsak način sebi storili največjo dobroto.
Ako v tej luči pregledujemo in premišljujemo vse hudo, kar nas zadene, in naj si je potem ali slaba letina ali grozoviti potres ali druge nesreče, potem bomo mirno in udano prenašali vse, kar nas hudega zadene. Ostali bomo pa pri tem tudi mirni in zadovoljni, česar ne moremo reči o on;h ljudeh, ki nimajo toliko junaštva, da bi tudi najmanjši udarec potrpežljivo prenašali.
Odkritje Baragovega spomenika.
29. junija na dan prvakov apostolov sv. Petra in Pavla minulo je sto let, kar je zagledal luč sveta v gradu Malavas župnije dohrniške in isti dan bil krščen v župni cerkvi dobrniški slavni in goreči misijonar, apostol Indijanov, prevzvišeni škof Marketski ob Gorenjem jezeru in Michiganu v severni Ameriki Irenej Friderik Baraga. Da se dostojno počasti mož svetovnega pomena v sv. katoliški Cerkvi, da se ob stoletnici rojstva njegovega proslavlja njegov spomin in stavi v zgled sedanjemu popačenemu le po sladnostih sveta hrepenečem svetu kot vzor pravega krščanskega moža, mrtveč samega sebe živeč le za druge, naročil je za vse dobro vneti župnik dobrniški pri slovenskem akade-mičnern kiparju Alojziju Progarju iz kararskega mramorja izklesani doprsni kip slavnega škofa z okvirjem vred, kojega je izdelal ljubljanski kamnosek Feliks Toraan. O. Progar je mojster-sko pogodil dano mu nalogo, in dasiravno je od začetka imel težkoče vsled mnogih varijacij Baragovih slik, vendar je kip, kojega je izklesal, prava istinita podoba njegovega obraza, kar trdijo vsi, ki so ga kdaj poznali in videli, kip dovršen i glede umetnosti, i glede istinitosti, i glede estetičnih umetniških zakonov, predstavljajoč istinito podobo njegovo z idealnim poletom. Vsakemu tudi neveščaku v umetniških pravilih prikupiti se mora mil smehljajoč obraz z resnimi suhimi potezi z visokim naprej stoječim čelom z dolgimi valovitimi redno počesanimi lasmi z kapico na glavi in palijem krog života, znaki škofovske časti. Vsak, kateri si kip ogleda, se mora čuditi in diviti krasnemu umotvoru. < ast g. umetniku! Kip postavil se je na listovi strani v nalašč zato izdolbeno votlino ravno nasproti prižnici, pravi kras župni cerkvi. Z velikim zanimanjem pričakovali so farani domačini in iz
tujih župnij slovesnega odkritja vršečega se 29. junija. Ker se je ravno oni dan pričel sveti mi« sijon za odrašene, kar bi bilo gotovo po dubu slavljenčevem, vršila se je slavnost stoogo cerkveno, in vsled tega so izostale vse posvetne priprave in brezpotrebno okraševanje. Vkljub temu bila je cerkev okrašena z zelenjem in venci, iu zunaj cerkve vzdigovali so se trije mogočni, vitki 2« metrov visoki mlaji s plapolajo-čimi zastavami. Na cerkvenem zvoniku ugledal si papeževo zastavo v znamenje, da je bil današnji slavljenec vrl sin matere svete katoliške cerkve, zvesto udar. sv. očetu. Xa vitkem mlaju sredi vasi ugledal si slovensko trobojnico v znak, da je bil pokojni slavljenec sin domače slovenske matere, koje nikdar v svojem življenju pozabil ni, da celo bil je svitla zvezda na slovstvenem polju malega, oni čas pozabljenega in zanemarjenega naroda slovenskega, celo v daljni Ameriki spisoval je nabožne knjige za svoj narod. Na jednem mlaju pred pokopališčem ugledal si v zračni višini vihrati cesarsko zastavo v znamenje, da je bil pokojni škof Baraga vsikdar zvest podanik svojemu cesarju, kolikor časa je živel pod okriljem avstrijskega orla, in celo kasneje v misijonskih potrebah se je rad zatekal k svitlemu radodarnemu cesarju in njegovi rodbini v svesti si, da ne b*» šel od njih praznih rok, ko se gre za duševni in telesni prospeh bednega zanemarjenega indijanskega rodu. Slednjič ugledal si na vrhu druzega mlaja pred pokopališčem nenavadno zastavo s šesterimi vrstečimi se med seboj belimi in rudečimi pasovi na polovico, drugo polovico pa je pokrivalo modro polje z mnogoterimi zvezdami na jedni strani, na drugi z jednoglavim orlom; to je bila zastava združenih amerikanskih severnih držav, ker je bil pokojni slavljenec mnogo let državljan amerikanski, ker je bil prvi. ki je na mnogih krajih temelj polagal družabnemu kulturnemu življenju. Na dan odkritja zbralo se je ogromno ljudij od blizu in daleč, tako da je bila prostorna cerkev do zadnjega kotička natlačeno polna. Pred odkritjem vršil se je slavnostni govor, kojega je prevzel drage volje g. lazarist o. Vincencij Krivec mesto iz neznanega vzroka izostalega amerikanskega duhovnika g. Požeka. Govor bil je dovršen, izboren in veliki slavnosti popolnoma primeren. Gospod misijonar je z močnim glasom, z navdušenostjo prednašal svoj po obliki in vsebini dovršen govor. .Jedro slavnostnega govora pri odkritju v kratkih potezah je naslednje:	(Dalje sledi.;
V spomin pr^ata^Jo.
Maurus Rozman.
Dolgost življenja naSega je kratka . . .
(1'režern.)
Prva ljubezen prijateljska ne more se končati s smrtjo; ona se ga tudi dalje, spominja ter nas veže tudi po smrti z nežno vezjo. A vkoreninjena mora biti prava prijateljska ljubezen na rodovitni zemlji sv. vere. Ona jedino je zmožna roditi stalno pravo in neomahljivo prijateljsko ljubezen. Ne morem si kaj, da ne bi se spominjal svojega tako dragega prijatelja, katerega je položila nemila smrt v zgodnji grob ter mu odtrgala nit življenja predno je zamogel doseči svoj zemski namen. Gotovo je imel nebeški Oče najboljše namene ž njim, zato ga je tudi poklical iz tega sveta.
Sprejmite dragi čitatelji življenjepis mladenča, ki se je dosti prizadeval in trudil, da se povzdigne do najvzvišenejega, do duhoovskega stanu.
Matej Jesenovec — tako je bilo ime mojemu prijatelju, zagledal je luč sveta v Škofji Loki leta 1871. Že v zgodnji mladosti zapustil ga je oče, ter se preselil v srečno večnost. Ko je fantek dorastel, poslala ga je mati v tamošnjo ljudsko šolo, kjer je pod vodstvom takratnega kateheta g Valentina Eržena dobro napredoval in se odlikoval zlasti v krščanskem nauku.
Po dovršeni ljudski šoli, kazal je mnogo veselja k nadaljnemu učenju. Pošljejo ga v Ljubljano. Mati in sestra, ki ste mu še jedine ostali na tem svetu, ste se trudili mnogo, da bi ga zamogle vzdrževati v šoli. Vendar je bilo vse zastonj Mati ga je morala iz gmotnih ozirov vzeti zopet iz šole. Matej zapusti belo Liubljano, ter pride domov. Toda kaj hoče doma početi? Mikalo ga je še vedno učenje in ni si mogel izbiti iz glave misli na daljno študije. In res. dobrotljivi Bog, ki vodi našega življenja pota, tudi njega ni zapustil. Leta 1887. zapusti Matej zopet Škofjo Loko z nekim prijateljem R. ter jo mahne kar brez vsake denarne podpore v daljno Hrvaško, V jeseni, meseca oktobra dospe v mesto Karlovec, ker je bil zvedel, da bivajo tu oo. frančiškani kranj-sko-hrvaške provincije. V nadi, da se ga kot rojaka vsmilijo, potrkal je na njihova vrata. Pa Č. oo frančiškani so že imeli preveliko število dijakov, in zato odklonijo njegovo prošnjo. Kaj naj stori ubogi revež? Bil je mladenič še nevešč jezika, in tudi ljudi ni poznal. Ali božja previdnost pustila je vendar na obzorju še jedno zvezdo. Jedini, do katerega se je mogel obrniti v tej zadregi, je bil Slovencem znani profesor Mijo Wamberger, rojen pri sv. Juriju na Ščavnici. Zatekel se je s polnim zaupanjem k možu znanem po svoji dobrotljivosti In glej. ta se ga res usmiii. vzame ga v skrb in varstvo, ter mu priskrbi stanovanje in hrano, a vrhu tega ni pozabil, kar je še več vredno, njegovega dušnega blagra. Precej v prvem letu skazal se je Matej svojemu dobrotniku s tem hvaležnega, da mu je donesel na koncu šol skega leta odlično spriževalo. In ker je prot. M. \Vam-berger videl v njem trdno voljo, zato mu je priskrbel dijakov za podučevanje, ter mu tako pripomogel, da se je lahko sam vzdrčeval. Med temi so bili zlasti sinovi g. Nikolaja Simeckija. Pri vseh svojih študijah imel je vedno le ta smoter pred očmi, da postane duhovnik.
V tem sklepu potrjeval ga je tudi g. prof Vam-berger. Matej bil je jako blagega značaja; zato je tudi rad pomagal svojim sošolcem pri učenju.
Vsem je bil znan kot vesten in natančen dijak, a pri tem ni zanemarjal najpoglavitejšega, iskrene prave pobožnosti. Hrvaščini se je tako dobro privadil, da se mu ni poznalo, da je rodom Slovenec. Ko je dospel do osme šole, umrla mu je v veliko bridkost še mati Sedaj ostala mu je od vseh sorodnikov jedina sestra Frančiška Končavši zrelostni izpit, sprejel ga je knezoškof ljubljanski v semenišče. Tu se je pridno poprijel bogoslovskih študij. Vsled groznega potresa, ki je vznemiril celo Ljubljano, poslali 80 tudi knezoškof svoje bogoslovce domu. Tu se je mladi nadepolni bogoslovec Matej nevarno prehladil. Nakopal si je hudo vročinsko bolezen. Med tem umrla mu je še zadnja sorodnica — njegova ljubljena sestra, ki je gotovo težko pričakovala, da ke-daj vidi svojega brata pred oltarjem darovati Večnemu presveto daritev. Žalost nad tem dogodkom shujšala mu je še bolj njegovo že itak slabo zdravje. Vendar si je toliko opomogel, da se je zopet povrnil v Ljubljano v semenišče Ali kal smrti, ki jo je že dalj Časa nosil in občutil v prsih, ni vsahnila, marveč se je vedno bolj in bolj razširjala. Zdravniki in tudi semeniški vodja so mu svetovali, da zapusti vsaj začasno semenišče, in da skrbi jedino le za zdravje. Pa to je bilo kaj lahko svetovati, težko pa storiti. Sam na svetu, brez sorodnikov, brez domovja in brez vseh pripomočkov, poleg tega pa je še bila njegova bolezen nalezljiva. Kam naj se poda. kdo ga sprejme? Pa dobri Bog tudi v tej veliki bedi ni zapustil ubogega mladenča. Druga zvezda, v teku pozemeljskega življenja mladega Mateja bil je velikodušni, požrtvovalni gospod Ivan Tomažič, mestni župnik v Škofji Loki. Dobro je poznal blagega mladenča, vedel tudi za njegovo veliko bedo Rahločutno srce gospoda župnika ni dopustilo da bi celo v zadnjih trenutkih življenja trpel pomanjkanje. Zato ga je povabil k sebi in je skrbel zanj kakor dobri sa-maritan. Postal mu je to kar mu je bil njegov prvi dobrotnik in vjedno oče, zaslužni g. Mijo Wam-berger.
Blizu dve leti ga je č. g župnik preskrboval z vsem kar je potreboval za dušo in telo. Pa pri naj boljši in največji postrežbi hiral je vedno bolj in bolj. Smrtonosne kali ni mogel zadušiti — 9. julija popoldan ga je pograbila neizprosna smrt Izdihnil
{'e svojo dušo. — V bolezni kazal se je jako potrpež-iivega in vdanega v voljo božjo. Gotovo mu je večni Oče milostij i v.
K sklepu kliče njegov najzvestejši prijatelj največjo zahvalo velezaslužnemu požrtvovalnemu gospodu Ivanu Tomažicu in velecenjenemu g Miju Warnbergerju prof. v Karlovcu. Kar sta storila Ma teju Jesenovcu, storila sta Bogu, in on Vama bo obilno poplačal.
Mateju pa naj dodeli večni Bog mir in pokoj. Naj v miru počiva!
P a b e r k i.
(Pobral Jos Vole.)
16. Število krščanskih muieneev.
Vže sv. cerkveni očetje so trdili, da je število onih, ki so v prvih stoletjih za Gospoda prelili svojo
kri, neizmerno veliko. Preiskavanja najbolj učenih mož in poznavateljev starega sveta so izpričala, da ima vesoljna sv. cerkev iz prvih treh stoletij nekaj nad 11 milijonov mučencev Učeni pater Flores pravi v svoji knjigi o mučenih: Dolgo časa sem z vso gorečnostjo raziskoval sveta letna poročila in zapiske mučenikov; žal, da so nam izmed teh le nekatera ohranjena. Kolikor pa raorom sklepati iz veljavnih poročil, je gotovo, da ima sv. cerkev iz prvih treh stoletij nekaj nad 11 milijonov mučencev Č3 to število razdelimo na posamezne dneve leta. praznujemo vsak dan spomin 30 tisoč mučencev.
17. Nehvaležnost in potrpežljivost.
Papež Inocenc VII je naprosil imenitnega slikarja Andreja Martine, da bi mu poslikal vatikansko kapelo. Spretni umetnik je v resnici posvetil vse svoje moči temu delu, ker se je nadejal, da ga papež za to bogato obdaruje. Delal je dan na dan, vse mu je šlo gladko izpod rok, a od papeža ni bilo nikakega daru. Papež mu zapove da naslika na steno sedem poglavitnih grehov. Umetnik odmeri prostor, a r^esto da bi ga razdelil v sedem delov, razdeli ga v osem. „Čemu osem delov?4 vpraša ra dovedno papež. — „V osmo polje naslikam nehvaležnost" reče umetnik nevoljen, Bne poznam grše pošasti, kot je ta; najgrši greh je to!" — Papež je takoj razumel, kam to meri; smehljaje reče umetniku: „ Kakor se vam zdi prav. gospod Martine A zahtevam, da nehvaležnosti nasproti naslikate tudi sv. potrpežljivost. Te doslej niste poznali in vendar je naj plemenitejša čednost.4 — Rekši izroči papež umetniku bogat in časten dar.
18. Sprava.
Nemški kralj Konrad II je imel brata Henrika, kateri mu je bil iz mlada sovražen in ničesar ni opustil, s čemur bi m^»gel kralja žaliti. Dolgo časa je kralj voljno prenašal to bratovo početje, meneč, da s tem pridobi bratovo ljubezen. Ker j* da hudobni brat le huje in očitneje rovaril zoper kralja, napove mu kralj Konrad vojsko Premagan zbeži sovražni Henrik k svetemu Štefanu, tedajnemu ogrskemu kralju Ta si jame prizadevati na vso moč, da bi spravil sovražna brata A Henrik ni hotel slišati besedice o spravi Ker ni šlo z navadnimi sredstvi, posluži se sv kralj izvanrednega sredstva. Na veliki petek zapove. da mu skuhajo — mesno jed Seveda se je Henrik branil na veliki petok kaj mesnega užiti, ker to bi bil smrten greh Shrno mu reče na to sv. Štefan: „Ljubi prijatelj' Bojiš se z jedne strani, da ne bi storil tega greha, a z druge strani se ne bojiš leto in dan živeti še v večjem grehu goječ v svojem srcu strupeno sovraštvo do svojega brata." — Prepričevalne besede sv. kralja so omehčale trdo srce Henrikovo Vrnil se |e k bratu, spravil se ž njim in mu bil poslej vdan s celim srcem.
19. Ljubezen do bližnjega.
Vojvoda burgundski vnuk Ludovika XIV. francoskega kralja, pokazal je vže v mladih letih pri nebrojnih prilikah svoje dobro srce Izbran je bil, da nasleduje Ludoviku XIV. na kraljevem prestolu; a žal da je umrl v najlepši dobi življenja. — Nekega dne se je izprehajal po ulicah mesta Versailles;
slaba letina je tistega leta marsikomu vzela vsakdanji kruh Idočega po ulicah je srečavalo toliko re-vežev, da je bila kmalu mošnja vojvode izpraznjena. Ker jih je bilo pa le še mnogo, ki so vojvodo milo prosili kruha, seže le ta po svojem redu, katerega je imel pripetega na prsih, ulomi iz njega drage kamene ter jih da svojemu strežaju rekoč: »Tu imate; skrbite, da postanejo ti kameni kruh!"
20. Z zgodovini šibe.
01 najstarejših časov je bila vladarica šole — šiba. Celo stari narodi, ki so smatrali telesno kazen za sramoto, niso ločili šibe od vzgoje. Judje so jo pridno rabili pri neposlušnih otrocih; modri Sirah uči, da oni ne ljubi prav svojega otroka, ki mu nikdar ne pokaže šibe. — Tudi Grki so rabili šibo; stari kipi nam neredko spričujejo. da so Grki zgodaj seznanili otroka — z leskovim oljem — Vsak od-rastel Špartanec je nosil s seboj šibo. s katero je dečka, ki mu ni urno odgovoril na vprašanje „0d-kod''* in .kam V, na cesti kaznoval. Najponosnejši narod starega veka. Rimljani se nikdar niso sramovali šibe. Dvanajst liktorjev je nosilo pred poglavarjem države snopiče šib kot znamenje oblasti. Pa tudi pri vzgoji mladine so pridno rabili šibo in celo bič, kakor poroča Osbilius iz Beneventa. Tudi v srednjem veku niso šibe izključili iz žol Posebno na Angleš kem so pri vzgoji šibo pridno rabili. V \Vinhestru so porabili na leto cele vozove šib; v Eltonu so bili ž njimi še srednješolci kaznovani. — Bernska šolska postava iz leta 1010 zapoveduje, da s^ morajo še celo dijaki modroslovja kaznovati s šibo, če niso učiteljem pokorni — Tudi pri pariških dijakih je bila tedaj navadna kazen s šibo vpričo rektorja in prokuratorjev Celo učitelji so bili podvrženi takej kaznitvi. če niso bili pokorni oblasti.
Dandanes je seveda te drugače. Čast Adrijanu Lemmi in njegovi druhali!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Dobrnič. Od 28 junija do 0. julija vršil se je pri nas sveti misijon. Udeležba ljudstva pri govorih in cerkvenih pobožnostih bila je ogromna vkljub neznosni vročini in obilnem delu na polju. 28. junija zjutraj pripeljali so se čč. gg. misijonarji laza-risti Urban Nežraah. Vincencij Krivec in Karol Jev-šenak do postaje Velike Loke. kjer jih je sprejel občinski zastop na čelu g. župan, grajščak Julij Treo in domači kapelan. Prvi dan bil je misijon za otroke, še le drugi dan pričel se je za odraščene. Gg. misijonarji imeli so mojsterske, srce pretresujoče govore, ki so morali vsakterega, če le nima iz kamna srce, omečiti. Zlasti veličastna bila je procesija z Najsvetejšim ob sklepu misijona; kaj lepo je bilo videti 110 parov deklet z venci na glavah. Tisočera hvala gg. misijonarjem za tolik trud, pred vsem vodju g. Nežmahu za sočutne govore, g. Krivcu za izborne, praktične in kmečkemu ljudstvu kaj pripravne govore, g. Jevšenaku za mnogoteren trud in lepe nauke v spovednici. Koliko so dobrega storili, je jedino le Bogu znano in razodeto bo še le na sodnji dan. Bog daj obilnega blagoslova. Misijon je velika duhovna dobrota za faro; vsled tega pa se je ob stoletnici Baragovega rojstva ravnajoč se popolnoma po
duhu njegovem duševni spomenik postavil dobmiški fari z ustanovo svetega misijoni; ki se ima opravljati vsakih 7 let. Po prizadevanju in trudu pre-častitega gospoda za duševni blagor svojih ovčic gorečega župnika zagraškega Frančiška Perparja, do brniškega domačina dobila se je glavnica s 500 gld, ki se naj obrestonosno naloži, in z obrestmi pokrijejo stroški, pri misijonu. Darovali so naslednji dobrotniki: Frančišek Perpar, župnik zagraški 200 gld. Ivana njegova sestra 100 gld, Matija Slak kapelan v Mengšu, domačin dobrniški 100 gld., Janez Kovač, župnik v Kubeku v Istri, tudi iz Dobrnič doma 100 gld. V resnici izvrsti * posnemanja vredna naprava ; večje duhovne dobrote svojim domačinom storiti niso mogli. Hvala lepa od vseh Dobrničanov, le pri Bogu našli bodo pračilo!
Razgled po svetu.
Gradec. 1. julija je zborovala društvo brezvercev v Gradcu Gcvornik dr. \Vilfe (najbrže Žid) je tako grdo napadal katoliško cerkev zlasti glede zakona, da mu je odtegnil vladni zastopnik besedo in je moral konečno shod razpustiti. Drugi dan je bil poklican dr. Wille pred šodišče, kjer se je moral opravičiti vsled verskega motenja. — Culi smo. da se bo to društvo kmalu razpustilo; pa vsaj je tudi skrajni čas. da se društva, katerih namen je napadati katoliško cerkev ter odvračevati ljudi od vere popolnoma zatrejo v katoliški Avstriji.
Švica. Starokatoliška fakulteta v Bernu šteje zopet celih 0 slušalcev.
V kantonu Ciirichu, ki je večinomi protestan-tovski, bodo zgradili novo katoliško cerkev, ker stara ne zadostuje za naraslo število vernikov.
Sarajevo. Prevzvišeni nadškof dr. Stadler je odpotoval v Rim. Med potom je posvetil v Lurdu kapelo sezidano v čast sv. Cirilu in Metodu. Slavnosti se je vdeležilo kakih 200 Slovanov.
Lvovski nadškof kardinal Sembratovicz je obolel. Zdravniki so mu svetovali, da mora za nekaj časa odpotovati iz Lvova, dokler popolnoma ne ozdravi. Kardinal je šel v Uhniov, vas v Galiciji.
Med Grki in Turki se vrše še pogajanja glede miru. Sultan si mnogo prizadeva, da bi za se obdržal Tesalijo. A velevlasti mu nočejo ugoditi. Obrnil se je do našega cesarja; on mu je odgovoril, da naj se ravna po velevlastih, ako hoče ohraniti mir. V kratkem je pričakovati konečne rešitve.
Laško. Ko se je v zbornici razpravljalo o razmerah med vlado in Vatikanom, je rekel minister za bogočastjeMi smo zmagalci oni pa zmagani; ne spodobi se za nas. da bi se onim pokorili, ampak treba je zmernosti. Ker se ravna o točkah, katere še ni moči danes rešiti, ne moremo predložiti zbornici račun o cerkvenem premoženju. Ali ni dovolj, konča minister, da so razmere v redu, da do sedaj še ni prišlo do pritožbe?
Mi pa menimo, da razmere ne bodo prej boljše, dokler ne dajo roparji ukradeno blago nazaj. Kedar bo papež gospodar Rima, tedaj bodo razmere ugodneje. Bog daj, da se to kmalu zgodi.
Rim. Sijamski kralj, ki je nedavno obiskal sv. očeta v Rimu mu je poslal sedaj svojo sliko kot zahvalo za podobo, ki mu jo je podelil Leo XIII. —
Vodji pap9ževih pevcev, ki se je odlikoval pri slovesnostih, ko sta bila imenovana 2 nova svetnika, je podelil papež; Pijev red in državni tajnik Ram-polla mu je izrekel v papeževem imenu priznanje.
Bolgarski knez Ferdinand se je nedavno mudil v Rimu. Išče baje pri vladarjih kraljevega naslova. Pred papeža se ne upa, ker je dal zoper njegovo voljo prekrstiti svojega sina princa Borisa. Hotel je tudi kneginjo s seboj vzeti. A njen oče Parmski vojvoda jo je odvrnil od tega koraka ter brzojavil papeževemu tajn. Rampolli, da ne bo njegova hči prej prestopila Kvirinal, dokler se razmere ne zboljšajo za sv. očeta.
Carigrajski apostolski delegat Bonetti je poslal papežu pismo, v katerem se mu zahvaljuje za sočutje, katero je kazal sv. oče nasproti zjedinjenim in nezjedinjenim Grkom.
V	Berolinu se je vršilo slovesno posvečenje nove cerkve v čast sv. Ludoviku na praznik sv. Petra in Pavla. Vdeležilo se je slavnosti nebrojno število ljudstva; vse hiše okrog cerkve so bile okrašene z zastavami, gotovo nekaj posebnega, ako po mislimo, da so lastniki hiš večinoma protestantje.
V	Be&gheimu so obhajali peti katoliški shod. Vdeležba je bila ogromna. Najbolj zanimive so bile resolucije o rimskem vprašanju, o redovih in o šoli. Heški katoličani zahtevajo popolno prostost verouka, in da se pokličejo redovniki kot učitelji ljudskih šol Dalje naj zahtevajo vsi trezno misleči povsodi katoliške časopice in naj ne podpirajo nasprotnih liberalnih časopisov.
Na Francoskem vedno huje preganjajo katoliško cerkev. Koliko duhovnikov je bilo že kaznovanih radi tega. ker so se drznili o sv. Rešnjem Telesu s sprevodom priti iz cerkve.
Občinski odbor v Marseillu je sklenil zapoditi iz bolnišnic usmiljenke ter vpeljati posvetne pomočnice, akoravno ga bo stalo mnogo več. Ker pa te niso še izurjene, bodo zgradili šolo. da se bodo podučevale v njih bolnikom streči. Ta stvar bo stala okoli 70.000 frankov. Vse to delajo iz samega sovraštva do katoliške cerkve.
Angleško. Angleški katoličani so trumoma romali na otok Jono 13 stoletij je minulo, ko je sv. Kolumba z 12 duhovniki prišel iz Irlandije na severne otoke in prinesel luč sv. vere. Staro in mlado, bogataši in reveži se obračajo v stiski in žalosti k temu otoku. Da bi počastili svetnika, je odšlo 600 katoličanov na otok. Stolnica, ki je bila sezidana nekaj stoletij po Kolumbovi smrti je sedaj v razvalinah, a ostanki se vendar še vidijo. V tej podrtiji so napravili oltar in argylski škof Smith je daroval sv. mašo. Romarji stopivši n* suho so šli bosi, z rožnimi venci v rokah in psalme prepevajo k razvalinam cerkve. Edinburghški nadškof je imel slavnostni govor. Slavnosti se je vdeležilo tudi več drugovercev. Celo katoličanom sovražni listi so se iako laskavo in pohvalno izrazili o slavnosti
Vedno bolj vsprejema anglikanska cerkev katoliške naredbe. Anglikanci zametujejo vice in tudi vse molitve za umrle. Sedaj pa se je ustanovilo društvo, kojega namen je moliti za mrtvece. Tako poroča nek časopis, da je to društvo poslalo župnik u"iz Mo-lena zlat kelih, ker se je spominjal v molitvi utopljencev. —
Angleško prostozidarstvo se precej razlikuje od onega, ki se vedno bolj širi po Laškem, Francoskem in tajno tudi pri nas. Ti angleški prostozidarji so imeli ob šestdesetletnici kraljico Viktorije v Londonu službo božjo. Vdeležilo se je taiste nekaj protestantskih škofov in več svobodomiselnih duhovnikov.
Perzija. Med mnogimi verskimi ločinami je v Perziji tudi nekaj katoličanov, katerim se pa ne godi posebno dobro. Vlada dela velike težave katoličanom pri grajenju šol in cerkva in to vsled hujskanja Nestorijancev in protestantov, ki hočejo ovirati misijonarje pri njih delu. Ravno sedaj poroča časopis nMissions catholiquesa, da se je bati Židom in katoličanom hudega preganjanja od strani moha-medancev.
Afirika. Po poročilu lazarista Picarda imajo oo. lazaristi v Egiptu sedem misijonskih postaj, poleg tega sirotišnice, bolnice, lekarne za uboge m šole. Te dobrodelne zavode vodijo usmiljene sestre. V Aleksandriji imajo sirotišnico, v katerej je 1500 otrok, katere nadzoruje 10 sester in 12 pomočnic.
Pri Culukafrih tudi lepo napreduje misijonsko delo. Vsako nedeljo pride 250 do 400 spreobrnjenih Kafrov k sv. maši. ki se jako podožno vedejo Vsaka družina ima majhno kolibo, po dnevi obdelujejo njive, na katerih rasto razne vrste žita. Misijonarji pridigujejo deloma v francoskem, deloma v domačem kaferskem jeziku.
Filipinski otoki- 19. minolega meseca je prišlo 16 misijonarjev na Filipinske otoke (13 duhovnikov in 3 dijakoni). 01 leta 1687 je delovalo tu 2«uu do-minikancev, iv izmed teh jih je umrlo mučeniške smrti 102. Mnogo izmed njih je že prištetih svetnikom, nekaj jih bode v kratkem. Danes deluje na otokih do 600 duhovnikov. Pečajo se z pastirstvom in podučevanjem; vodijo vseučilišče v Manili in več druzih zavodov^
Amerika. Škof Hennesty iz Kansasa je odpotoval 7. jul. z precejšnim številom romarjev v Rim. Najprvo gredo na Angleško, da obiščejo vse starodavne stolnice.
Zjedinjene države ameriške je zadela velika izguba. Umrl je katoliški nadškof Janssens. Hotel se je odpeljati s parnikom v E/ropo da bi se ondi po-krepčal. a smrt ga je na potu pograbila. Pokojni je bil rojen 1842 1. v Tilburgu na Holadskem. L 1888 je bil imenovan Orleanskim nadškofom. Kako skrbno in požrtvovalno je vodil celo nadškotijo se vidi iz tega, da je bilo pred U. leti «4 cerkva. 162 duhovnikov in nobenega semenišča; sedaj pa šteje nad-škofija 325.000 katoličanov, 207 duhovnikov. 103 farne šole. 161 cerkva, 16 593 otrok po katoliških zavodih.
Ekuador. Pepublika je dobila novo ustavo od prostozidarske vlade, katero nam popisuje pastirski list škofa iz Porto: .Republika je danes v oblasti prostozidarjev, liberalcev m sovražnikov Kristusa in njegove cerkve. Ustava zasluži prekletstvo, zaničevanje od vseh katoličanov, kajti obsega točke, ki nasprotujejo cerkvi Kristusovi, verskim rodovom, ka terih naselitev ni dovoljena, zvestim katoličanom in večini naroda, ki je katolišk. Revolucija na Ekvadorju je delo prostozidarjev." Shod je izdal postavo, po katerej se mora zapreti vsak duhovnik 7 dnij v ječo. ako bi se drznil pridigovati zoper vlado, ustavo in liberalno stranko. Ko pa je prišel apostolski de-
legat, se je pritoževal minister za bogočastje, Češ da nima ljudstvo v Manabi in Esmeraldas nobenega duhovnega pastirja. Kje pa so vsi duhovniki? Vlada jih je pod predsedništvom Alfara izgnala iz dežele, najbolj goreči škofje so zapojeni. duhovniki zaprti in redovniki pregnani. Tak je tedaj položaj na Ekvadorju.
L Bratovske zadeve N. 1). Gospč presv. Jezusov. Sroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, ■v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh nadih patronov Bog dobrotno odvrni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. preSes o-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. —
Zahvale :
Zahvalim se vsled obljube Žal. Materi božji za skazano pomoč- v bolezni.
V Ljubljani 12 julija 189/.	A. G.
Obljubila sem v »Zgodnji Danici« naznaniti, ako se mi povrne zdravje. Bila sem eno leto bolna tako. da nisem mogla ničesar vžiti razen tekočin iu še tiste ravno toliko, da sem pri življenju ostala. Ker je bila zdravniška pomoč zastonj, obrnem se zaupljivo do Marije pomočnice v Turinu in prosim, da so opravili tam žanre devetdnevnico. In bila sem uslišana. Zatorej bodi tisočera hvala Mariji. Pomočnici kristjannv.
Frančiška Fik. v škofji Loki.
Listek za raznoterosti.
Nehvaležneš. V Gradcu je napadel sin svojo mater, ko je ležala že na smrtni postelji ter jo s pestjo tako tolkel, da je močno krvavela. Pred sodiščem je izjavil, da je to storil vsled jeze, ker mu ni v oporoki nič zapustila. Nehvaležni sin je bil obsojen na šestmesečno ječo.
Socijalni demokrat — usmiljen brat Na Laškem je sklenil jeden najglasovitejših socijalnih demokratov po imenu Peter Baldetti iz Frascati, obleči rodovniško haljo. Tri leta je sedel ta mož v Rimu v ječi, napravil je mnogo pregreškov in še pri zadnjih volitvah (meseca marca) si je na vso moč prizadeval, da zmaga socijalni demokrat Prodicca Ko je nek pridigar v stolnici Frascati prav jasno in odločno govoril o socijalizmu. pisal mu je Baldetti osorno pismo, v katerem ga poživlja, da naj se pride očitno o socijalno demokratičnih načelih z njim razgovarjat. Seveda je mož mislil, da ga bo z lahkoto premagal. Na enkrat pa je odšel v Barcelono na Španjsko ter štopil ondi v red usmiljenih bratov. Kaj je moža privedlo do tega še sedaj ni znano. — Dal Bog, da bi več njegovih tovarišev spoznalo pravo luč in ne tavalo več po temi, ki jih vodi v gotovo pogubo.
Kako sovražijo „sodnigi" vero. Dninar Bernard Macher se je moral zagovarjati pretekle dni pred graškim sodiščem. Prišel je do lesene podobe sv. Frančiška ter mu odbil roko in križ, katerega je držal svetnik v njej. Sodišče ga je obsodilo vsled verskega motenja v šesttedensko ječo. — Ni dovolj,
da samo z jezikom onečeščujejo ime božje, ampak hočejo tudi z dejanjem kazati, da jim je vera deveta briga.
Le jedno me tolaži. Nekje na Badenskem sta umrla dva zakonska, mož in žena, kmalu drug za drugim. Nista zapustila druzega kot majhno hišico in sedem otrok, katerih najstarejši je bil star osem, najmlajši pa še-le pol leta. Pri pogrebu, kjer je stalo ob grobu pet sirot, nagovori dobri župnik okolu stoječe ter jim reče, kažoč na sirote: „Kdor jednega teh malih k sebi vzame, ta vzame k sebi mene," in jih prosi z ganljivimi besedami, naj se usmilijo ubogih sirot. — Ganil je njih srca. nobeno oko ni ostalo brez solza. Vseh sedem otrok so pojemali pobožni ljudje k sebi. Dva zakonska sta vzela polletnega otroka in ga imela pri sebi. Potem je rednik umrl Otrok pa je točil ob grobu grenke solze. Malo pozneje je zbolela tudi žena. Nobene rešitve ni bilo več. Župnik jo vpraša, kako ji je pri srcu, ko ne more več upati na ozdravljenje.
„Mladost," odgovori žena. „sem preživela pobožno; otroke sem vzgojila krščansko, šla sem vsak dan k sv. maši, prejela sem večkrat med letom sv. zakramente in vsak dan sem molila rožni venec. — a vendar se zgrozim, če pomislim na bližnjo smrt. Zlasti se me polasti strah, če se spomnim velike odgovornosti, katero bodem dajala za vse misli, besede in dela v celih 73 letih. Le jedno me tolaži, namreč pogled na to vzrastlo deklico, katero sva vzela z možem kot siroto k sebi in jo kolikor mogoče dobro vzgojila Kadar mislim na siroto, se spomnim Gospodovih besedij: „Kdor sprejme jednega teh malih, ki v me verujejo, vsprejme mene!" Te besede me vedno tolažijo; kajti Izveličar — tako si mislim — me bode gotovo radi tega otroka k sebi vzel. Jaz sem Njega v življenji vsprejela. zakaj bi on meni ne storil tega o moji smrti? To je moja edina tolažba o smrtni uri." — Umrla je ; njeni otroci so prelivali solze na njenem grobu, sirota pa je jokala najbolj. —
Kazen božja. V Barceloni na Španskem je prišel delavec, — najbrže socijalni demokrat — do neke kapele, jo oskrunil ter odbil nos kipu Matere božje. Kmalu po tem dogodku pa je samemu hudo nos otekel, dobil je raka ter umrl za to boleznijo. Vendar mu je Bog dodelil milost, da se je pred smrtjo še spovedal. — Ni se čuditi, ako se kaj takega zgodi v Barceloni, kjer je pravo gnjezdo anarhistov. Koliko bomb in dinamita je že zasačila žendarmarija. A vkljub temu, da strogo kaznuje take rogovileže, jih vendar ne more popolnoma zatreti.
Dobrotni darovi.
Za šolo in kapelo šolskih sester v Tomaju: F. K. 10 gld — Č. g. M. Narobe, župnik iz Zapog, 5 gld.
Za monsign. Jeranoro dijaško mizo: J. Medraščan. Draž-goše, 1 gld. 25 kr. — B. B. 2 gld. — Neimenovana 2 gld.
Za cerkev sv. Jožefa v Prjedoru: A. St. S. 2 gld. — G. Alfonz Sket v Dramljah. 2 gld. — Iz kapuc, samostana v Gorici 1 gld. 15 kr.
Za kruhe sv. Antona: Frančiška Fik, Škofja Loka 1 gld.
Za Martanhill: Po g. Birku več oseb 10 gld. 90 kr.
Za katoliški dom: Č. g. M. Narobe iz Zapog 5 gld.
Za sv. Očeta: Fara Zapoge 2 gld. 40 kr.
Za sv. Detinstvo: Sedem udov iz Dramelj na Štajerskem 1 gld. 68 kr.
Odgovorni urednik Andrej Kalan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.