SVOBODNA SLOV
AÑO (LETO) XXI. (15)
No. (Štev. 9
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 1. marca (marzo) 1962
=F
JP© sestavi isokp
italijanske vlade
V Italiji je Amintore Fanfani pred dndvi postal že četrtič predsednik vlade, ko je v zavezništvu krščanskih demokratov s Saragatovimi socialnimi demokrati in republikanci sestavil 23. ita lijanski kabinet z naslonom na Nenni-jeve socialiste. Zaradi tega jd sedanja Fanfari jeva vlada najbolj levičarska, kar so jih sploh imeli v Italiji v zadnjih 15 letih.
Predsednik vlade Amintore Fanfani j M sedaj 54 let star. Po poklicu je vse-učiliški profesor, v svoji široki — gospodarske vede — je strokovnjak. V stranki .je hitro napredoval. Po smrti De Gasperija je postal glavni tajnik. Vedno je pripadal lovičar.sko usmerjenemu delu. Nedavno je javno priznal, da se je zavzemal za zavezništvo s socialisti že od madžarske revolucije l#ta 1956, ko je Nenni prekinil stike s komunisti. Toda vsak tak poizkus se je v stranki razbil zaradi odpora sredinskega in desriJga krila, Leta 1954 je postal prvič predsednik vlade, ki je bila na oblasti samo tri dni in je bila najkrajša vlada republiške Italije. Po volitvah leta 1958 je sestavil znova vlado iz krščanskih demokratov in Saragatovih socialnih demokratov ter je bil’ na oblasti od julija 1958 do julija 1959. Kot predsednik vlade je ponovno izrazil željo, da bi z veseljem sprejel podporo Nennijevih socialistov v parlamentu. Zaradi tega je proti njemu v vodstvu stranke in med' posjanci nastajalo vidno večje nezadovoljstvo in je nazadnje moral odstopiti. Tedaj je sklenil, da se bo umaknil iz političnega življcinja in se znova posvetil znanstvenemu delovanju na vseučilišču. Zato je odložil tudi vse funkcije v stranki. Toda čez nekaj mesecev se je premislil. Vrnil se je v politično življenje in po krvavih komunistično-fašističnih izgredih julija 1960 prevzel predsedstvo krščansko demokratske vlade, ki so jo v parlamentu podpirali Saragatovi socialni dimokrati, republikanci in liberalci. Ta vlada je bila na oblasti vse do zadnjega kongresa italijanske krščansko-demokrat-ske stranke februarja meseca v Neaplju, na katerem je Fanfani dosegel davni cilj: izglasovan je bil namreč sklep, da stranka lahko razširi svojtt delovanje proti levici z naslonom na Nennijeve socialiste.
„Odprtje ^ia levo,“ kakor so v krščanski demokraciji označili ta sklep, naj bi pripomoglo k ozdravitvi in ustalitvi političnih razmer v Italiji in preprečilo komunistom nadaljnje naraščanje njihove politične moči in odstranilo nevarnost,* da bi kdaj mogli prigrabiti oblast in uvesti svojo diktaturo. Italijanska komunistična stranka je namreč najmočnejša komunistična stranka v državah svobodnega sveta. Ima vpisanih 1,700.000 članov, pri volitvah pa zanjo glasuje 6,700.000 volilcev, kar predstavlja eno petino vseh volilcev v Italiji. V poslanski zbornici krščanski demokratski stranki manjka 27 glasov do absolutne večine, sama pa razpolaga z 271 poslanci. Brez koalicije z drugimi strankami ne more sestaviti vlade. Dosedaj se je zavezništvo krščanskih demokratov v glavnem raztegalo na Sa-ragatove socialne demokrate, republikance, liberalce, nekaj časa so jih podpirali celo monarhisti. Vendar je Fanfani vedno' stremel za tem, da bi stranki pridobil v parlamentu solidno večino, da bi lahko začela radikalno reševati socialne probleme. Kajti podržaviti namerava velike elektrarne, urediti davčni sistem, da bo davčna obremenitev za vse sloje pravična in da ne bo udarjala samo po socialno šibkejših slojih. Dalje namerava izvesti vrsto radikalnih socialnih reform. Industrijski razvoj Italije po drugi svetovni vojni je namreč dosegel izreden razmah, medtem, 'ko je izvajanje socialnih reform v velikem zastoju. Zato se je začel nevarno večati prepad med vedno večjim bogastvom in vedno večjo revščino zlasti na jugu Italije, kar je imelo za posledico naravnost beg ljudstva iz teh predelov države v bogata severna industrijska področja okoli Genove, Milana in Turina.
V Italiji je 38% industrijskega <fe-vstva naklonjenega -komunistični stranki, ki po vsej državi razvija silno propagando za pridobivanje še novih članov. Tako deli televizorje in pisalne
Odločilni dnevi ¡en Alíele
Razvoj alžirskega problema se bliža vrhuncu. Francoska vlada je že odobrila načrt sporazuma, ki je bil pred dnevi sklenjen med francoskimi in alžirskimi delegati na tajnih sestankih blizu francosko-švicarske meje. Alžirska uporniška vlada pa je napovedala, da bo odobritev sporazuma objavila v torek. De Gaulle je s svoje strani napovedal, da bo v tem tednu „začetek konca alžirskega vprašanja“.
Medtem pa se je francoska tajna organizacija v Alžiru in Franciji zagrizla v strahovito krvavo borbo z vsemi, ki podpirajo De Gaullov načrt o podelitvi neodvisnosti Alžiru, če bo tamkajšnje prebivalstvo glasovalo za to. Samo v januarju in februarju t. 1. je ta teroristična organizacija pobila nad 1100 svojih nasprotnikov, še več pa ranila. Teroristični napadi so se v zadnjih tednih, zlasti pa med pogajanji med! uporniki in francoskimi delegati, stopnjevali, tako da skoro ni ure, ko ne-bi pod streli teroristov v Alžiru padel bodisi musliman bodisi francoski naseljenec.
Teroriste vodi, kakor je znano, francoski general Salan, v brezupni borbi proti De Gaullu. Zagrizel s« je proti teku zgodovine in volji Francije ter odšel v podzemlje, da vodi teroristično organizacijo, s katero hoče doseči, da bi fran. ccska zastava še naprej vihrala v Alžiru.
Salan je podvržen babjeverstvu, raznim orientalnim filozofijam in astrologiji in je bil v vojaških krogih vedno označen kot sredinec. Dali so mu vzdevek „mandarin“ in „politični general“.
Ko je lanskega aprila propadel vojaški puč, pri katerem je sodeloval, se je Salan odločil do konca boriti se proti vladnemu načrtu o samoodločitvi Alži-
ra. Imed je samo še drugo izbiro: predati se in obsedeti v ječi, kakor se je zgodilo drugima dvema generaloma, ki sta z njim sodelovala.
Večina francoskega alžirskega prebivalstva se je strnila okoli 62-letnegd Salana kot svojega edinega upanja.
Salan je sedaj begunec pred smrtno obsodbo,, ki je bila izrečena nad njim v Franciji. Leta 1944 je postal brigad-ni general ter je v dvanajstih letih napredoval do petzvezdnega generala. V podzemlju si lase barva črno in si je pustil rasti brke. V teroristični organizaciji, ki jo vodi, je včlanjenih več tisoč terorističnih strokovnjakov, ki jih je nabral iz bivših vojaških komandosov in vojaških ubežnikov. Posluša ga pa tudi ok. 90% francoskih naseljencev V Alžiru, katerih večina je organiziranih v oborožene edinice, pripravljene na Sa-lanov poziv na barikade. Za mnoge francoske naseljence je Salan postal legendarni junak. Njegove podvige širijo propagandisti z neverjetno naglico med prebivalstvom, šušljajo, da se vozi v uradnih avtomobilih v spremstvu odli-Kovanih častnikov. Drugi trdijo, da se svobodno sprehaja po alžirskih cestah v spremstvu zaščitnih vojaških edinic ali pa da let,a v vojaških helikopterjih od enega konca Alžira do drugega.
Salan je doslej skoro eno leto spretno izigraval De Gaulla in njegovo vojsko. Obsojen na smrt, ker je proglašen za zarotnika proti republiki in brez vojaškega čina in odlikovanj — imel je 39 francoskih in tujih odlikovanj — Salan danes hima druge izbire kakor vse dobiti ali vse izgubiti.
Toda doslej De Gaulle še zaradi nikogar in ničesar ni izgubil svojih jeklenih živcev.
Jkmevishi uspel* —• veselja*
fZ Glennovim ppletom po vesolju prejšnji torek, 20. februarja, je svobodni svet dosegel eno svojih velikih tehničnih in -eno svojih navečjih propagandnih zmag nad sovjetskim blokom.
Ves svet, svobodni in komunistični — ta, kolikor mu je Moskva dovolila — je mogel zasledovati po časopisju, radiju in televiziji vse priprave, številna odlaganja in končen odlet rakete Atlas s kabino Freedom 7, v kateri as je vozil Glenn, v vesolje na trikratni polet okoli Zemlje. Amerikanci svetu niso ničesar skrivali. Tudi niso prikrili novih ugotovitev, ki jih je Glenn dal v svojih prvih' izjavah o svojih doživetjih v vesolju.
Polet je ves Sas trajanja bil skoro brezhiben. Glenn je opravil vrsto dejanj v kabini, s čemer je dokazal, da v pravilno opremljeni kabini, ki tudi pravilno leta, breztežnost človek prenaša brez posledic. V breztežnem prostoru se človek giblje in živi popolnoma neovirano. Tudi opazovanja, ki jih je Glenn opra-
vil, so Pila mnogo bolj popolna, kakor pa bodisi Gagarinova ali Titovova. Natančno je popisal lepoto oranžno-zele-nega sija okoli zemeljske oble,, štiri sončne zahode, ki jih je doživel med poletom, skrivnostne svetleče se delce na meji med temo in svetlobo, ki plavajo v vsolju okoli Zemlje, jasnost pogleda na zemeljsko površino tudi skozi oblake itd. Ugotovil je dalje, da je večina Zemlje stalno pokrita z oblaki. Resničnih jasnin je malo. S svojim fotografskim aparatom je sam napravil skozi okno kabine -črno-bele in barvne posnetke, medtem ko so filmske kamere ves čas letenja filmale notranjost kabine in Glennovo premikanje, druge pa vesolje. Z izredno bogatimi ugotovitvami, podatki in slikami se je Glenn vrnil na Zemljo. Opisal je vrsto pojavov, za katere doslej strokovnjaki niso vedeli*in jih trenutno ne morejo razložiti.
Amerikanci s Kennedyjem na čelu
stroje ter motorna kolesa tistim svojim ki sicer zatrjuje, da je njegovo sodelo-
propagandisthom, ki se posebno izkažejo v pridobivanju novih članov. Zastonj pošiljajo na šestmesečni ogled svoje glasilo Unitar v delavske družine, po izteku tega časa pa izvodu Unita prilože še člansko pristopnico za družinskega poglavarja.
Novi zaveznik italijanskih krščanskih demokratov Pietro Nenni ima za seboj burno politično preteklost. Fašizem ga je silno preganjal, v sodelovanju s komunisti v španski revoluciji je dožvel poraz, po vojni je pa doma v zavezništvu s komunisti igral samo drugovrstno vlogo. Po prekinitvi stikov r komunisti je tudi on gojil željo, da bi se prikopal v bližino kršč. demokratske vlade, odkoder mu je ponujal že nekaj let roko Amintore Fanfani. Sedaj j% postal zaveznik krščanskih demokratov in je za svojo stranko dosegel najmočnejši položaj, ki ga je kdaj koli imela v Italiji. V zavezništvu s komunisti je bil namreč samo njihov sopotnik, v zavezništvu s krščanskimi demokrati si bo pa lahko lastil vse uspehe vlade, ki jih bo dosegla z novimi reformami, kajti lahko bo nastopal s propagando, da brez njegove pomoči do takih reform v Italiji sploh ne bi moglo priti. Tako je v Italiji in v inozemstvu precej takih, ki so mnenja, da je iz zadnje italijanske politične krize izšel zmagovalec Nenni, ne pa Fanfani,
V	v
Hvaznje vdeee 'šiitajske
Rdeča Kitajska je pred dnevi zagrozila Washingtcnu, da „je njena varnost ogrožena zaradi neobjavljene vc/jne“, ki da jo ZDA vodijo proti njej v Južnem Vietnaipu. Prav tako je zagrozila, da „ne bo več mogla dopuščati“ nadaljnje ameriške vojaške pomoči tej državi.
Podobne grožnje je rdeča Kitajska objavila novembra 1950( ko so ameriške čete zavzele vso Korejo in prišle na ki-tajsko-korejsko mejo na reki Yalu-Rdeča Kitajska sedaj tudi zahteva „takojšen umik. ameriških čet“ iz Južnega Vietnama, prav tako pa tudi odvoz vsega ameriškega orožja.
V tozadevni izjavi, ki jo je dal kitajski zunanji minister, ostro nastopa tudi proti ustanovitvi novega ameriškega poveljstva v Južnem Vietnamu pod generalom Harkinsom. To poveljstvo je prevzelo vodstvo ok. 4009 ame-
riških vojakov, ki urijo in podpirajo vietnamsko protikomunistično vojsko, ki šteje 175.000 mož. Ameriški oddelek je poleg drugega opremljen tudi s tremi bslikoptrskimi edinicami ter je pre,-tekeli teden dobil povelje, da „mora streljati na slehernega napadalca“. To povelje za rdečo Kitajsko pomeni „neobjavljeno vojno“ ZDA proti njej.
Protikomunistična vietnamska vojska je zapletena v borbo s komunistično gverilo, ki. šteje 13 do 15 tisoč mož. Gverila dobiva pomoč iz komunističnega Severnega Vietnama.
'Rdeča Kitajska tudi obtožuje ZDA, da „se pripravljajo na trojMb vojno: atomsko, navadno in posebno. Sedanja ameriška intervencija v Južnem Vietnamu predstavlja tako „posebno“ vojno, s katero hočejo ZDA preprečiti osvobodilna gibanja“.
I Z
TEDNA
Kuba je ena sama velika jetnišnica. Po zatrjevanju poznavalcev razmer v tej komunistični državi ima Castro zaprtih od 80 do 100.000 političnih nasprotnikov. Castrov ugled in politični vpliv je pa začel močno padati, odkar je zgrajeni komunist Carlos Rafael Rodriguez od Castra prevzel vodstvo urada za izvajanje agrarne reforme in planiranje vsega kub. gospodarstva.
Bivši brazilski predsednik Janio Quadros se bo okoli 12. marca vrnil iz inozemstva v Brazil. Posegel bo znova V politično življenje ter so ga v državi Paraiba že postavili za kandidata za prihodnje senatorske volitve. Med tem je pa gospodarski položaj v državi vedno slabši. Cene življenjskim potrebščinam se stalno večajo. Predsednik vlade Tancredo Naves je izjavil, da Brazil za obnovo svojega gospodarstva potrebuje letno, okoli 800 milijonov dolarjev pomoči, med tem je pa poslanska zbornic: izglasovala zakon s tako veliko kontrc lo nad inozemskim kapitalom v državi, da je verjetno, da se bo ves inozemski kapital umaknil iz države, če bo omenjeni zakon sprejel še senat. Razen tega je guverner države Rio grande do Sul Leonel Brizóla podržavil telefonske naprave ameriške telefonske družbe Inter-
vanje z Nennijem njegovo „preračunano tveganje“, ker da od načel krščanske demokracije ne bo odstopal. Prav tako, da se ne bo spremenil italijanski zunanjepolitični kurz in ni gov J ra, da bi se Italija od zavezništva z zahodnimi demokracijami odmikala proti nevtra-lizmu. To je vse lepo, pravijo izkušeni možje v Italiji in v inozemstvu, dejstvo je pa le, da Fanfanijevo „odprtje na levo“ krije v sebi polno vrsto nevarnosti. Od teh bi bila gotovo največja ta, če bi nova italijanska vlada omogočala tak notranjepolitični razvoj, da i se Nenriijevi socialisti v zavezništvu s krščanskimi demokrati politično taiko ojačili, da bi postaji s krščanskimi demokrati enaka politična sila, ali bi jih pa celo prekosili, in bi ¡si tako na čisto demokratičen način utrli s podporo krščanskih demokratov samih pot na oblast. V tem trenutku bodo Nenni javi socialisti tisti, ki bodo iskali sebi primernih zaveznikov na sestavo povsem levičarskega režima v Italiji in ne krščanski demokrati. In Togliattijevi komunisti jim bodo gotovo po vsej ideologiji bližji kot pa krščanski demokrati.
V tem tiči nevarnost. In tega se boje mnogi ljudje v Italiji in v svetu in zaradi tega je tudi Vatikan sam ponovno z zaskrbljenostjo spremljal Fan* fanijeva prizadevanja za pridobitev Nennijevcev.
so mu priredili prvi sprejem na Cabo Canaveralu, nato pa v Washingtonu, kjer je govoril pred obema zbornicama kongresa. V govoru je napovedal na-daljne načrte: še letos nameravajo izvesti1 nove trikrožne polete, nato pa 18-krožni polet, ki bo trajal 24 ur. Sledil bo polet dveh astronavtov skupaj (načrt Gemini), postavitev vesoljskih postaj, nato pa polet okoli Lune in končno pristanek na Luni. Glenn je tudi poudaril, da je bilo opazovanje njegovega odleta, poleta in pristanka omogočeno vsemu svetu, „kar je vsekakor v ostrem nasprotju s podobnimi podvigi, ki jih izvajajo drugje na svetu“. Zaključil je svoj govor z besedami: „Ko naše poznanje vesolja, v katerem živimo, narašča, naj nam Bog nakloni modrost, da ga bomo pametno uporabljali.“
Glennova kapsula je bila 69. satelit, ki so, ga ZDA uspešno izstrelile v vesolje. Sovjeti so od svojega prvega sputnika 4. oktobra 1957 do danes izstrelili v vesolje samo 13 satelitov. Med te spadata tudi Vostok I in II, v katerih sta letala po vesolju Gagarin in Titov.
Prvi ameriški satelit, Explorer I, je odletel v vesolje 31. januarja 1958. Ta in še 35 ameriških satelitov še vedno krožijo okoli Zemlje. Od sovjetskih satelitov kroži okoli Zemlje samo še Sputnik IV, izstreljen 15. maja 1960.
Okoli sonca pa rožijo trije ameriški in dva sovjetska satelita.
Prejšnjo sredo, 21. februarja, pa so Amerikanci izstrelili z oporišča Vanden-berg v Kaliforniji s kombnacijo raket Thcr-Agena B svoj 70. satelit. O njem so povedali samo to, da je izstrelitev uspela. S Thor-Agena B raketami s0 doslej Amerikanci izstreljevali znane Samos vohunske satelite.
Nekaj dni za izstrelitvijo tega satelita so Amerikanci objavili, da po vesolju kroži okoli Zemlje neka sovjetska kapsula in verjetno v njej mrtev astronavt, ker je sovjeti niso mogli vrniti na Zemljo- *
V TEDEN
national Telephone and Telegraph Co, vredne 8 milijonov dolarjev. Brizola pa zanje ponuja samo 400.000 dolarjev. Guverner Brizola je pred tem že leta 1959 podržavil elektrarno v Porto Alegre, ki je bila last American Bond and Share Corporation. Odškodnine seveda ni plačal še nobene, pač pa Amerikance prosi za posojilo 21 milijonov dolarjev. Odvzem podjetij, ki so bila zgrajena v državi z ameriškim kapitalom, brez pravične odškodnine, je vzbudil v ameriškem političnem in gospodarskem sve-u ogorčenje in ostre kritike.
ZDA so odobrile iz skladov Zveze za napredek za gospodarsko obnovo držav Latinske Amerike Argentini kredit 150 milijonov dolarjev za ureditev njenega gospodarstva in ureditev njene valute.
Mlajši brat ameriškega predsednika Robert Kennedy je na potovanju okoli sveta prišel tudi v Zah. Berlin. Med dfugim št jo ogleda! tudi zid, ki so ga postavili komunisti v mestu, ter z njim ločili Zahodni Berlin od Vzhodnega. Na zborovanju je 180.000 Berlinčanom zatrjeval, da bodo ZDA z vso vojaško silo branile svoje pravice v Zah. Berlinu. „Napad na Berlin bi pomenil isto kot napad na čikago, Washington, New York, London ali Pariz. Bomo ob vaši strani,“ je zaključil odločno svoj govor.
Biv. italijanski predsednik Amintore Fanfani je v izvajanju svojega političnega načrta „apertura a la sinistra“ sestavil sredinsko-levičarsko vlado. Je 23., kar jih ima Italija po vojni, ter jo sestavlja 19 krščanskih demokratov, trije socialdemokrati in dva republikanca. Fanfani je v vlado imenoval tudi 38 drž. podtajnikov. Vlado bodo v parlamentu in senatu podpirali Nennijevi socialisti. Od predstavnikov desnega krila
it.	kršč. demokracije je v vladi samo Giulio Andreotti, kot «sinister za narodno obrambo', in sicer kot protiutež zagovornikom naslona stranke na levico. Biv. predsednik Mario Scelba in notr. minister, prav tako pa tudi Giuseppe Pella, v sedanjo Fanfanijevo vlado nista .marala vstopiti.
Turčiji je prejšnji teden grozila vojaška revolucija. Proti sedanjemu predsedniku vhfde Ismetu Inoniju so se uprli mlajši, častniki turške vojske zaradi nezadovoljstva s prepočasnim izvajanjem raznih reform v turški državni upravi. Uporniki so zasedli angorsko radijsko postajo, niso pa mogli uspeti, ker se jim starejši častniški zbor ni pridružil, prav tako ne letalstvo, ki je držalo trdno y oblasti letališči v Angori ;n Istambulu. Po neuspelem vojaškem prevra.tu je turška vlada izvršila večje spremembe v vodilnih vojaških poveljstvih y državi.
Papež Janez XXIII. je svojo naklonjenost molčeči Cerkvi v nedeljo izpričal s tem, da je imel ob podelitvi bla-.gpslova zbrani množici na Trgu sv. Petra 0k sobi primasa Poljske kardinala Štefana Wyszynskega, ki se sedaj mudi zaradi poročanja v Rimu. Po podelitvi blagoslova je papež Janez XXIII. nadaljeval razgovor s poljskim cerkvenim dostojanstvenikom.	•
V Moskvi zatajujejo, da je položaj Vjačeslava Molotova povsem jasen: je dokončno izključen iz stranke kot stalinist in se ne bo več vrnil na Dunaj na svoje prejšnje mesito kot predsednik sovjetske delegacije v komisiji za uporabljanje .atomske .energij« v mirnodobske
Vri knjige
za mladino
Ob koncu preteklega leta se je slovenski emigrantski knjižni trg pomnožil tudi s tremi za otroke izdanimi deli. V decembru 1961 so se vrstile: Puškinovi Pravljica o ribiču in ribici in Pravljica o mrtvi carični in sedmih junakih ter Darinina Hepica.
Slovenska kulturna akcija je v decembru lanskega leta začela z izdajanjem pravljic, katerih prva dva zvezka sta zgoraj omenjeni Puškinovi pesnitvi v prevodu Tineta Debeljaka. Obe je po motivih ruskega slikarja B. Dehterova ilustriral Andrej Makek in sta izšli: Pravljica o ribiču in ribici za Miklavža 1961 kot izredna knjiga — 44. publikacija — Slovenske kulturne akcije, Pravljica o mrtvi carični in sedmih junakih za božič 1961 — 46. publikacija — iste kulturne ustanove.
Aleksander Sergejevič Puškin (1799 do 1837) velja, pravi prevajalec obeh zgoraj omenjenih pravljic, za največjega ruskega pesnika te enega največjih slovanskih in svetovnih pesnikov sploh. Od pesnitev tega sodobnika našega Prešerna so med najbolj znanimi tudi njegove Pravljice... Že pred 108 leti je Pravljice o ribiču in ribici prevedel v slovenščino dr. Miklošič za prvo slovensko srednješolsko knjigo, leta 1870 jo je poslovenil Jovan Koseski, leta 1889 po je izšla v Mohorjevih Večernicah v prevodu Antona Aškerca. Tine Debeljak je sedaj priredil nov prevod na osnovi Aškerčevega. „Slovenska kulturna akcija izdaja ta ruski kulturni biser kot prvo izmed Puškinovih pravljic prav zato, da jo lahko bere tudi slovenska mladina izven domačih meja kot umetniško polnokrvno pravljičnost, pa tudi izobraženec kot klasično delo te vrste v svietovni književnosti,“ zaključuje Tine Debeljak v svoji Opombi za stare in mlade na predzadnji strani publikacije.
Pravljica o mrtvi carični in sedmih junakih istega ruskega pesnika je bila prevedena v slovenščino prvič pred 90 leti v prevodu Jovana Koseskega, ob stoletnici Puškinove smrti (1937) drugič v.prevodu Tineta Develjaka v Mladiki in „močno popravljen prevod podajam zdaj v tej knjižici slovenski mladini (in ljubiteljem ruske poezije), da se tudi ta seznani s Sneguljčico, tolikokrat brano, gledano na odru ali slišano v godbi, v pesniški obliki, kakor jo je dal Puokin d^d v rirromBi jlovcn-ški prepesnitvi, dodaja prevajalec v stalnem zaglavju teh knjižic Opomba za .stare in mlade.
Darinina Hepica in njeni bratci papagajčki, ki je izšla v založbi „Edito-rial Baraga“ kot zgodbe za naše male v ilutraciji in opremi Ivana Bukovca, pa je v primerjavi z zgornjima Puškinovima pesnitvama, katerih prva obsega 23, druga pa 32 strani, knjiga z 92 stranmi teksta, razdeljena v 12 pogla-I vij o žitju in bitju papagajčka Hepice med slovenskimi otroci v Sloveniji, po kateri roma po lepi Gorenjski, se razgleduje po slovenskih šolah, obišče Marijo na Brezjah in nazadnje odide v istrski Rovinj, kjer je „naša ■ draga znanka postala srečica-bolnim otrokom. Kdo ve, ali je Hepica tam kaj dolgo ostala? Ali je morda še vedno tam? Ali Hepica sploh še živi?... Naj živi tudi v naših srcih, Hepica-srečica, da boste vedno srečni sami in da boste srečo sejali še v srca drugih ljudi..."
Imamo tri knjige^ pred seboj, namenjene slovenski mladini v zamejstvu. Prva, Pravljica o ribiču in ribici, je znana našim otrokom iz kasteljanskih slikanic v prozi, druga pa kot Sneguljčica tudi kot gledana povest v znanem Disn-eyjevem filmu. Z veseljem so otroci — govorim iz skušnje s pojim! otroci — vzeli v roko Pravljice o ribiču in ribici, jo prebrali, toda z naporom, prvič zaradi načina prevoda, drugič zaradi velikih črk v celotnem delu. Ker v verzih za otroški posluh ni ritma, leži ta pravljica na knjižni polici do danes le enkrat prebrana.
Pravljica o mrtVi carični in sedmih junakih po pogosteje zaide v otroške roke. Mncgo verzov že znajo na pamet.
Potopisi, prepleteni z zgodbami osrednjega junaka, otroku tako razvijajo domišljijo in mu bude takšno radovednost, da ' knjigo prvič kar požira, nato pa se vrača k'njej zopet in zopet, zatopljen v tisti tako oddaljeni, zanj pravljični svet, toda obenem realni, kor ve, da mu bo morda v bodočnosti kdaj dosegljiv. Ker tisti svet pač je tam, resničen, ne izmišljen. Takšen potopis je Hepica.
Vse tri knjige' so bile natisnjene ,v tiskarni Editorial Baraga.	P-
BRALI SMO
VPRAŠANJ K O
Novembra meseca so v Ljubljani na sestanku odbora za prosveto in kulturo Ljudske skupščine LRS razpravljali o predlogu „priporočila o nalogah na 'področju strokovnega izobraževanja v LR Sloveniji“. Odbor je predloženo priporočilo po daljši razpravi sprejel.
V	imenu republiškega izvršnega sveta je o „priporočilu“ poročal predsednik republiškega sveta za strokovno izobraževanje Milan Košmelj. Med drugim je navajal, da to „priporočilo“ predstavlja zaključek razprav o izobraževanju strokovnih kadrov ter napovedal, da so „bližnje naloge republiškega sveta za strokovno izobraževanje predvsem skrb za večja materialna sredstva v prihodnjem koledarskem letu, izdelava načel za verifikacijo izobraževalnih ustanov in priprava študije o učnem kadru ter prosvetno pedagoški službi za strokovno šolstvo. Dokler pa ne bo natančnih odgovorov, naj bi kazalo pot za reševanje problemov strokovnega izobraževanja to priporočilo.“
Priporočilo najprej navaja ovire, zaradi katerih je prišlo do zastoja v strokovnem izobraževanju, v drugem delu pa omenja ukrepe, s katerimi naj bi ta zastoj odpravili. Pri tem poudarja, „da mora sistem izobraževanja omogočati vsakemu državljanu, da se vzgaja in da si pridobi ustrezno izobrazbo ter usposobljenost za opravljanje svojih dolžnosti tako v poklicu kot tudi v družbenem samoupravljanju. Dodaja, pa, da bo zastavljene smotre mogoče doseči samo tako, da bodo predvsem komune in vsi njeni organi osvojili skrb za izobraževalne ustanove in za oblikovanje strokovnega kadra kot. enega izmed temeljev svoje gospodarske politike.“
Tako je zapisano o poteku te seje v ljubljanskem Delu z dne 17. novembra 1961,
Na to poročilo o „Priporočilu o nalogah na področju strokovnega izobraževanja“ je napisal odgovor Dušan Pirjevec ter ga poslal omenjenemu listu.
Ljubljansko „Delo“ ga je objavilo dne 18. novembra 1961. Pri tem se je seveda zavarovalo in je nad poročilo zapisalo „Prejeli smo“.
V	svojem odgovoru pa Dušan Pirjevec ugotavlja naslednje:
M „Poseben problem na „področju Strokovnega izobraževanja“ oziroma v naših strokovnih šolah pa je poulo slovenščine, pouk ' materinega jezika na sploh. O tem je javno razpravljalo in javnost o svojih stališčih obvestilo najprej strokovno zborovanje slovenskih slavistov v jeseni 1960 v Piranu. Isto in prav tako poudarjeno je storil kongres jugoslovanskih slavistov letos jeseni v
SLOVENŠČINI
Ljubljani. Cela zadeva je zelo akutna,
vzbuja najrazličnejše komentarje in nenehne ugovore — skratka, zadeva je postala splošno družbeni problem. Zato je bilo pričakovati, da bo 0 tem vsaj nekaj govora tudi v Priporočilu, ki ga je prejel v uvodnem stavku imenovani odbor. Toda ne! Niti besedice!
Spričo tega se zastavlja dolga veriga vprašanj, od katerih naj omenim
samo najbolj mila. Kdo je dolžan, da se „oficielno“ zamisli nad usodo slovenščine? Kaj bomo storili proti diskriminaciji lastnega jezika na lastnih šolah? Kaj in kdaj bomo kaj ukrenili proti nevednosti in omejenosti komercialistov ? Ali so vsi pomisleki prizadetih ljudi — in teh ni malo —- zaman? Kdo je komu potreben? Predvsem: potrebna je jasna beseda.“
Z zanimanjem bomo zasledovali kdaj bo Dušan Pirjevec na svoja gornja vprašanja debil za odgovor „jasno
besedo“.
LASKAVO MNENJE O ZBORNIKU-KOLEDARJU SV. SLOVENIJE
Ko je naš prijatelj v Kanadi dobil v roke letošnji Zbornik Svobodne Slovenije, nam je med drugim napisal:
„...Letošnji Zbornik je res lep, je res bogat. Zdi se mi, da je izmed vseh najlepši. Zasluži posebno pohvalo zaradi vsebine in nje razdelitve. Pa tudi papir je zelo lep. Letošnji Zbornik je res vodnik vsem Slovencem po svetu. Raz-
prave nas izobražujejo, informirajo o preteklosti in širijo obzorje. Kronika naših velikih mož je obilna hrana mlajšim rodovom. Literarni del je nad vse prikupen. Prepotreben je bil pogled v domovin*, ki naj se v prihodnje še poveča, razširi. Le še tako naprej! Z izidom Zbornika so vse žrtve poplačane. Škoda, da ni prišel v naše roke se pred Božičem...“
VELENJE VEDNO VAŽNEJŠI ČINITELJ V SLOV. IDUSTRIJI
Velenjski rudarski revir z lignitom postaja v Sloveniji v gospodarskem in industrijskem področju vedno pomembnejši činitelj. K povečanju električne energije prispeva znaten del tamošnja moderna kalorična električna' centrala, v zadnjem času pa doma mnogo govore, pišejo ter razpravljajo o graditvi vele-pliname, s katero nameravajo poceniti industrijsko proizvodnjo. Kajti pri petih industrijskih velepotrošnikih lignita v Sloveniji so v individualnih generatorskih napravah leta 1960 potrošili 468 tisoč ton različnih vrst premoga. Od' te količine je biio več kot 250.000 ton velenjskega lignita, če bi pa omenjena veleindustrijska podjetja uporabljala samo lignit, bi ga v letu 1960 potrošili več kot 586.000 ton.
Stroški prevoza, razskladiščenja in shranjevanja lignita so precejšnji. Razen tega je treba še upoštevati dejstvo, da vsebuje lignit okoli 45% vlage ter da 8% pepela. Vsa ta dejstva, zlasti pa po.reba preskrbe'industrije z modernejšim in sodobnim uporabnim gorivom so narekovala študij načrtov in njihovo izvedbo za predelavo lignita na kraju proizvodnje same, t. j. v vplinjevanje lignita in proizvodnjo daljinskega plina . pod pritiskom. •
Plin, )ri ga kijfvajo iz lig’JW je ma-lobalasten daljinski plin s spodnjo kalorično vrednostjo 3610 kcl/Nm3 in z zgornjo kalorično vrednostjo 4050kcl/ Nm3, je brez žvepla, brez nečistoč in brez vlage. Odlično tehnološko gorivo.
Po izdelanih načrtih mislijo vsako leto vpliniti nekaj več kot milijon ton surovega lignita, kar bo dalo 500 milijonov Nm3 daljinskega plina. Za raz-
vod daljinskega plina je predviden visokotlačen magistralni plinovod dolžine 250 km s potrebnimi redukcijskimi postajami, varnostnimi in drugimi napravami. Izpeljan bo 1 m pod zemljo in bo povezoval glavna industrijska središča v Sloveniji ter vsa večja mesta. Izhodišče je v Velenju. Od tu poteka en krak do Raven na Koroškem, drugi krak do Polzele, odkoder je plinovod izpeljan na eni strani na Vransko, Kamnik, Ljubljano, Kranj in Jesenice, na drugi strani pa usmerjen v Celje, štore, Pragersko, Kidričevo, Maribor in Ruše.
Daljinski plin je uporaben kot tehnološko gorivo v železarski industriji, v barvarsti metalurgiji, v kemični industriji, v industriji gradnega materiala in v kovinsko predelovalni industriji. V široki neindustrijski dejavnosti je plin mogoče uporabljati vsepovsod, kjer je potrebna toplotna energija.
N
‘ GRADITEV ZDRUŽENIH DRŽAV EVROPE
Predstavniki šestih držav, ki sestavljaj Skupni evropski trg, so v Parizt preučevali načrte za zgraditev Združene Evrope. Je to tkzv. skupina Fouchet. Pc končanih razgovorih so. izjavili, da sc za izvedbo postavljenih nalog dosegi napredke. Znova so se sestali 27, februarja, zunanji ministri teh držav pt se bodo dobili v sredini marca ter bode za poletje pripravili sestanek predsednikov držav Skupnega evropskega trga da bi dikciji za ustanovitev Združenil držav Evrope dali še večji polet, za ka: se zlasti prizadeva dri Adenauer in, ge neral De Gaulle..
ZBORNIK - KOLEDAR Svobodne' Slovenije za 1962	%
v vsako slovensko družino, v sleherni slovenski dom!
Če ga še nimate, naročite ga še danes. Stane samo 330 pesov.
KAJ PRAVITE?
Zdi se mi, g. urednik, da se Slovenci v emigraciji vse preveč radi uspavamo s hvalisanjem in„ poveličevanjem našega dela v tujini. Ustvarjati videz, da je vse dobro izpadlo, da je bilo vse pod odličnim vodstvom itd. itd. je varanje samega sebe, pomeni prikrivanje realnega stanja. Zadovoljimo- se vse preveč s povprečnostjo, ker pač zaradi udobja nočemo videti problemov, ki bi jih bilo treba nujno reševali. ■ Ali se Vam ne zdi,, g. urednik, da ni nič bolj klavernega, kot topo in pasivno sprejemanje vsega, kar se na našem kulturnem, socialnem in političnem polju dogaja? Bojimo se pozitivne konstruktivne kritike, bojimo se pogledati sami vase, zato pa tudi ne moremo, dosti govoriti o kakem posebnem napredku. Zato je zaglavje „Kaj pravite?“ nadvse koristno, kajti vzbuja iz omrtvelosti, razčiščuje pojme, in je tudi list dostikrat mnogo zanimivejši.
Glede slov. radijske oddaje bi tudi jaz rad dodal k obema zadnjima kritikama svoje misli in zastavil nekatera vprašanja. Mnenja sem, da sg je treba pri izbiri programa ozirati predvsem na najrazličnejše okuse poslušalcev, na razl'čne stopnje glasbene izobrazbe, gledati pa tudi zadovoljitev najmlajših do najstarejših. Vsakemu je treba nekaj nuditi ali po možnosti skušati kolikor mogoče ustreči. Zato bi bilo enostransko zahtevati same umetnine, kakor zopet same popevčice. Tudi plesna glasba s slovenskim' besedilom ne more prevladovati, — da bi jo pa izključili iz programa, ker je plesna, pa res ne vidim pravega razloga. Namen slov. .oddaje naj bi bil združevati vse poštene Slovence, ne pa odbijati s kakim enoličnim dolgočasnim programom. Prevladovala pa naj bi vsekakor pristna slov. pesem —- kajti upravičeno ji prist.oji v programu prvo mesto, ško-
da, da n. pr. plošč z dobrim večjim moškim zborom sploh nimamo.
' Računati moramo tudi na moderno mladino, ki je nora za moderne ritme, in od katerih je ne bomo odtrgali. Ali ni bolje, da je vključeno v program nekaj teh modernih ritmov s slovenskim besedilom in ji vzbudimo zanimanje še za ostali resnejši del programa, kot pa da bi po odbili ter bi še manj slišala tega, kar. je slovenskega.
Tudi za neodraslo mladino bi moralo biti mesta v slov. radijski oddaji. In predvsem zabavne, šaljive reči. N. pr. plošča „Kerjavelj pri Obrščaku“ je bila kar sijajna za otroke. Vem za primere, ko sol se otroci naveličali vseh drugih plošč, toda Kerjavlja bi poslušali kar naprej, tako jim je zabavno Šaljiv način za vzbud'tev zanimanje pri otrocih je učinkovitejši od vsega drugega. Zato res ne razumem, zakaj je gledališki odsek KA opustil prirejanje sličnih prizorov n. pr. v kakem drugem narečju n. pr. v prleškem, koroškem ali primorskem.
Glede popevčic pa še tote, če nimamo lastnih, moramo pač seči po prevodih. Seveda pa. ostanejo tujega izvora vse — brez izjeme, bodisi „Stella d’ argento“, bodisi „Morgen“. Popolnoma zmotno je smatrati nemško za domačo. druge pa za tuje. Nas Neme' riso nič manj zatirali, kot Lahi in nič nfanj prepovedovali peti slov. pesnr. Tu moramo biti res dos’edni!
Kar se tiče Emona Drnc'nf* ni tako s’aba stvar. Priznati mor*m, da mi sprememba orkestra kar ugaja. Popolnoma druga sestava orkestra, poleg tega pa imamo valčkov in polk s spremljavo harmonike in k'lare vhč kot do-vo’.j, medtem ko drugih ritmov s slov. besedilom skoraj nimamo. In to vrzel izpolnjuje Emona Dancing, kar je tudi hvalevredno.
Zdaj pa še glede „borne radijske
propagandne oddaje tujega podjetja/ Gospod urednik, kaj pravite, kaj na še več pričakujemo od tujega trgov skega podjetja? Kje’pa so naša cvetoč trgovska podjetja, kje naši finančniki Kje jo naš tako visoko razvit organi %zacijski čut? Kje je naša podjetnos: kje naše stremljenje, da bi organizirat in vzdrževali slov. oddajo? Kar pri znajmo si: Kljub rekordnemu števil organizacij, grup, skupin, smo desni gamzirani! Morda je pa bolj vprašanj narodne zavesti, kot pa financ? če to rej mi sami ne zmoremo tega, če ni mamo niti iniciative, potem se mora mo pač zadovoljiti z , borno“ oddajo tu ega podjetja itn mu biti hvaležni.
Gospod urednik! Zadnje vprašanji ki- je obenem prošnja, naj bi veljal •.astavljalcu programa g. Lojzetu No vaku. Morda sem preskočil ali prešli 'al kako oddajo, ali pesem, toda res vci na ljubo povedano, da v vseh odda ’ah dosedaj nisem čul niti ene pesm: ’ne udarne koračnice naših fantov, na š h junakov, ki so branili domovino ii branili nas vse. Pričakoval bi, da bom vsi tisti, ki se nism0 strinjali z rdečin :~<vragom in zapustili domovino, izko r stili svobodo in izrabili vsako prilož "ost, da bomo, če že drugo ne, vsa Trili domoljubne in bojne pesmi ne omrtnih junakov, ki so s pesmijo od hajali v boj, se s pesmijo in vriskanjem ■’omikali iz Ljubljane in s pesmijo za nuščali Vetrlnje in nastopali zadnja "oL. Namesto teh pesmi in koračnic p: ri širno r:’:ne „drvarske“. Domobran stvo ni bilo last ene stranke, ene gru ■■e, ampak je bila last vsega naroda je bila slov. narodna vojska. Mar na se smatra sedaj prenašanje teh pesm ’■.o.litika? In še nekaj! Ogromna veči n & slov. odjemalcev pri tem podjetji ! je demokratičnega, protikomunističneg; mišljenja. Kot vidite, tudi trgovsk razlog: tu ne držijo!
Kaj pravite, g. urednik?
ARGENTINA
Po vsej Argentini so prejšnji torek proslavljali 150-letnico, odkar je general Manuel Belgrano dal državi in narodu narodno zastavo. Glavne slavnosti so bile na mestu, kjer se je to zgodilo pred 150 leti, in kjer stoji sedaj veličasten spomenik narodni zastavi, t. j. v mestu Rosariu. Pri slavnostih je bil navzoč predsednik republike dr. Fron-dizi s člani svoje vlade, visokimi vojaškimi in cerkvenimi dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora. .
V provinci La Rioja so imeli prejšnjo nedeljo, 25. t. m., volitve guvernerja, viceguvernerja, 14 poslancev za pro-vincijski parlament, 2 županov, 24 občinskih odbornikov in 80 članov raznih občinskih komisij. Za volitve je bilo veliko zanimanje in so njenemu izidu pripisovali velik psihološki pomen za splošne volitve, ki bedo 18. marca v še preostalih provincah v državi in v prestolnici. Zato je bila volilna udeležba velika, dosegla je skero 80%. Za zaupanje volilce v se je potegovalo pet političnih skupin. Mod drugimi obe radikalni stranki, vladna in opozicionalna, ter koalicija krščanskih demokratov in peronistov „Demokratsko-krščanska ju-sticialistična fronta“. Pod Peronom so seveda imeli v tej provinci večino pri vseh volitvah peronisti, pri zadnjih treh volitvah po osvobodilni revoluciji leta 1955 so pa zmagali imtransigentni radikali. To se je zgodilo tudi v nedeljo ter so' še naprej obdržali provinco v svojih rokah.
Z nedeljsko zmago se bodo vladni ra*. dikali vrgli še z večjo vnemo v volilno kampanjo za marčne volitve, zlasti v provinci Buenos Aires, kjer imajo veliko verjetnost, da jo bodo obdržali še naprej. Kajti najresnejši nasprotnik vladne radikalne stranke je bil kandidat za guvernerja opoziclonalnih ljudskih radikalov Crisologo Larralde,. ki ga je pa prejšnji teden med govorom v mestu Berisso zadela kap. Larralde je bil mož poštenjak in spoštovana osebnost, ki je uživala velik ugled ne samo v svoji stranki, ampak tudi pri političnih nasprotnikih. Je bil tudi zagovornik združitve obeh radikalnih strank in skupnega nastopanja vseh radikalov. Ljudski radikali so P» njegovi smrti postavili za' kandidata za guvernerja dr. Ferdinanda Sold, za viceguvernerja pa Emilia Parodija. Peronisti v tej provinci nastopajo s s-vojim lastnim kandidatom sindikalnim prvakom, Framinijem. Njihovi shodi so prav takšni kakor so bili pod Peronom: po ulicah nosijo velike napise s peronističnimi gesli in. Peronove slike» z zvočnikov pa udarjajo razne njihove koračnice.
Pri peronistih so bila glede nastopanja pri volitvah notranja trenja: politično vodstvo stranke je bilo proti udeležbi na volitvah ter je bilo za oddajanje praznih glasovnic, sindikati, so pa zahtevali aktivno udeležbo pri volitvah, t. j. glasovanje 'za svoje Kandidate na neoperonističnih' listah, če pa oblasti teh. ne bi dovolile, kot se je zgodilo s Peronom, ki ga oblast ni pripustila kot kandidata, pa za stranko, s {catero bi najbolj prizadeli vlado. Zmagali so sindikalisti in peronisti sedaj .pri nobenih volitvah ne oddajajo več belih glasovnic. Ponekod nastopajo s svojimi samostojnimi T.stami, drugod z vladnimi radikali, doslej največkrat pa v skupnosti s krščanskimi demokrati, katerim precej vplivnih osebnosti v stranki hudo za-merja paktira'nje s peronisti in jih je že več tudi zaradi tega izstopilo iz stranke.
Predsednik dr. Frondizi je prejšnji’ teden, nadaljeval s svojimi „pogovori z narodom“. Govoril je o krizi morale. Zavračal je očitke, ki padajo glede tega na vlado. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da sedaj „Argentinci bijejo zgodovinsko bitko proti zaostalosti in siromaštvu“, ter da je „vzdušje domovinskega opt-mizma, plemenitih žrtev za skupno korist, ki ga skušajo vznemirjati t.sti, ki so znašli ‘moralno krizo’.“ Prejšnjo soboto je pa bil dr. Frondizi v Mendozi na zaključnih slavnostih ob vinski trgatvi in volitvi vinske trgatve. Iz provincijske vladne palače je imel govor o narodni slogi.
Drž. tajnik za letalstvo Jurij Rojas je odšel na obisk v ZDA. V tej državi si bo ogledal vrsto letalskih tovarn, v Cafco Canaveral bo pa izročil ameriškemu astronavtu Glennu argentinsko odlikovanje.
Predsednik dr. Frond-.zi je predstavnikom Glavne delavske konfederacije CGT izjavil, da je odložil izvedbo- uredbe o racionalizaciji državne uprave, po kateri bi moralo biti do 20. marca od- ’ puščenih iz državne službe okoli 300.000 državnih uradnikov. Sedaj bodo za problem zmanjševanja števila državnega uslužbenstva skušali najti pravičnejšo rešitev.

Olmice Lz
Dne 8. februarja, na dan smrti‘naj- štora v gostilni na Gradu je bila 350
večjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, so. v Ljubljani razdelili letošnje Prešernove nagrade. Dobili so jih: pesnik Jože (Jdovič za pred kratkim izdano pesniško zbirko „Ogledalo sanj“, Julij Betet o za svoje življenjsko delo kot operni pevec in glasbeni pedagog; filmski režiser France Štiglic za filme Dolina miru, Deveti krog in Balado o trobenti in oblaku ter arhitekt Niko Kralj za ustvaritve v industrijskem oblikovanju in arhitekturi.
V Ljubljani je nenadoma umrl v 59 letu starosti dr. Boris Orel, ravnatelj tamošnjega etnografskega muzeja. Znan je zlasti po svojem raziskovanju oranja in smučanja na Blokah ter po svo-nja in smučanja na Blokah ter po svojem sodelovanju pri izdanju velikega dela „Narodoppisje Slovencev 1944— 1952“. Polnih 14 let je urejal tudi revijo „Slovenski etnograf“.
Kanonika Šimenca v Ljubljani zlasti bolniki radi kličejo, da jih pride pre-videt. Sedaj je v preiskavi, ker ga je ovadil oblastem nek partizan, češ, da je „silil“ njegovo ženo k spovedi.
Z novim letom so v Jugoslaviji stopili v veljavo novi predpisi glede pokojnin. Z njimi so zvišali upokojencem pokojninske prejemke za okoli 10% in sicer s posebnim dodatkom, ki se bo izplačeval četrtletno vnaprej sedanjim in novim upokojencem. Pokojninske prejemke so bolj zvišali v ni.jih zavarovalnih razredih in manj v višjih. Ta začasni dodatek, ki bo v veljavi, dokler ne bodo temeljito spremenili zakona o pokojninskem zavarovanju, se giblje od 1450 dinarjev v najnižjem (XX.) zavarovalnem razredu preko 1550 v srednjem (X. do XII.) do 1800 din v najvišjem (t. j. I a razredu).
Prav tako so za 10% zvišali okvirne zneske za pomoč članom družin, katerih hranilci so na odsluženju vojaškega roka in zvišanje pokojninskega dodatka vojnih invalidom.
Zvišanja pokojninskih prejemkov je bilo v državi deležnih okrog 595.000 osebnih, družinskih in invalidskih upokojencev. Večje pok. dohodke je dobilo okrog 60.000 upravičencev invalidskega dodatka.
Poslovni promet v Ljubljani je za
ZA ORGANIZIRANO NAČRTNO DELO V SLOVENSKI SKUPNOSTI
novo
dinarjev, menuja pa tu ni bilo.
- Dr. Branko Palčič, izredni profesor na fakulteti za splošno medicino in stomatologijo na ljubljanski univerzi je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem za „posebno vnemo in uspehe v socialistični graditvi dežele“.
V	poplavi knjig, ki so jih doma komunisti v opravičilo začetka svoje revolucije v državi med drugo svet. vojno izdali, je na „dan armade“ dne 22. decembra izšla v Beogradu v založbi Mlado pokolenje nova obširna knjiga „Četrdtesetprva“ (Enainštirideseto). Posvečena je „osvobodilni Borbi in revoluciji narodov Jugoslavije“.
V	Škofji Loki so v zadnjem času dobili dva mostova in sicer most čez Inšico in most pri tovarni „šešir“.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Krašovec, upok., Marija Grošelj, učit. v p., mladinska pesnica in pisateljica, Miroslav Knez, blv. ravnatelj Tobačne tovarne, Marija Debevec, roj. Rodič, Niko Javornik, Josipina šeme, roj. Bajuk, učit. v p., Josip Snoj, upok., Jelisavefa Kopylov, roj. Dobrinjina, Ivanka Vehar, roj. Rozman, vdova, Ferdo Pfeifer, upok., Štefan Špolar, upok., Frančiška Kranjc, Pavla Kovač, roj. Furkat, Ivan Voljč, upok. uslužz. PTT, Albin Pogačar, Ivan Iskra in Jožefa Kostajnšek, šivilja v Celju, Rihard Nardin v Celju, Karel Paternu v Kranju, Anton Rotar na Brezjah, Franc Vodopivec, upok. v v Podsmreki, Kristina Čop, roj. Golob Mariboru, Alojzija Bukovec, roj. Klemenčič v Novem mestu, Jože Žgur, rajonski monter v Celju, Amalija Simnič, vdova Slabe, roj. Vidic v Kranju, Alojzija Turk v Hrenovkah, Anton škerbec, pos. na Gornjem jezeru. Vid Ambrožič, orož. v p. v Kamniku, Pavla Burkeljca, roj. Jakhel v Zalogu, Jožef Mihelj v Braniku, Franjo Špes, gost. v Vojniku, Anton Černigoj v Šmartnem pri Litiji, Alojz Strniša v Kokrici, Jože Lovrenčič v Kotu pri Starem trgu ob Kolpi, Franc Dežman, pos. v Sp. Hrušici, Matilda Lipovšek, roj. Flisek v Zagorju ob Savi, Natalija Laharnar na Blejski Dobravi, Ivan Triller, biv. ključavničarski mojster in vodovodni- inštalater na Bledu, p. Ludovik Dovč, d'efinitor in župnik v Nažarjih, Roman Pegan v Celju, Ivana
V nedeljo, 25. februarja, dopoldne so se v prostorih osrednjega društva slovenskih nc-vih naseljencev v Argentini Zedinjena Slovenija (prejšnje Društvo Slovencev) v ulici Ramón. Falcón 4158, v Buenos, Airesu zbrali člani odbora tega društva ter se'Sanji predsedniki in tajniki Slovenskih domov v Bera-zateguiju, Carapachayu, v Slovenski vasi v Lanusu, Slomškovega doma v Ramos Mejii, Našega doma v San Justu in Slovenskega doma v San Martinu ter so podpisali naslednji
dogovor
med društvom Zedinjena Slovenija in krajevnimi domovi v Velikem Buenos Airesu o medsebojnem sodelovanju
„V zavesti, da ima slovenska protikomunistična skupnost v zamejstvu previdnostno poslanstvo, ohranjati in razvijat: vse duhovne vrednote slovenstva, posebno še tiste, ki so v domovini prezirane in zatirane, in v hot-nju, da se za ta namen ustvarjajo- in izkoristijo notrebni zunanji pogoji, od katerih osnovni je edinost in urejenost skupnosti, se po razgovorih m il zastopniki in po razpravah v posameznih krajevnih skupinah sklene med upravnim odborom društva „Zedinjena Slovenija“ v Bueno-s Airesu in vodstvenimi organi krajevnih domov v njegovi okolici sledeči sporazum:
1.	Upoštevajoč naravni- razvoj življenja krajevnih skupin naše skupnosti odbor društva Zedinjena Slovenija iskreno pozdravlja nastanek in delova-
nje organizacij t:-(h. skupin in izraža prepričanje, da so odličnega pomena za vso skupnost. Ker se v teh organizacijah take- krepko izraža duh nesebične .požrtvovalnosti in uveljavlja zdrava iniciativnost, odbor društva Zedinjena Slovenija izjavlja, da šteje vse organizacije krajevnih domov, ki podpišejo ta sporazum, za samostojna in v načelu njodvisne.	.
2.	V zavesti, da je naši skupnosti treba osrednjega predstavništva navzven in navznoter, vodstva krajevnih domov pripoznavajo društvu Zedinjena Slovenija v Buenos Airesu značaj matične organizacije skupnosti, ki zaradi tega pomeni predstavništvo celotne skupnosti pred tujimi oblastmi zunanjo vez posameznikov in skupin in traj-ga pcbujlvalca iniciative vseh zdravih podjetij v skupnosti. Kot takemu in samo v tem obsegu gre društvu Zedinjena Slovenija prvenstvo pred drugimi ustanovami.
3.	Ker so n:(katera delovanja v skupnosti nujna v vseh posameznih edinicah in je- za njihov uspeh ali pravo smer negibno potrebno osrednje vodstvo, vodstva krajevnih domov pripoznavajo društvu Zedinjena Slovenija izključno nristojnojnost v sledečih zadevah. ]
a.) Vzgoja in nastavljanj':« učnih moči in določanje učnih načrtov v šolskih tečajih.
b)	Vodstvo vzgojnega prizadevanja za doraščajc-čo in odraslo mladino.
c)	Koordinacija socialne pomoči.
4.	Ker so krajevni domovi splošne organizacije posameznih skuppin, se ugotavlja, da j'3 odpadla po-treba po obstoju krajevnih odborov društva Zedi-
SLOVENCI V ARGENTINI
leto zelo narastel. Žel. promet je Sinrtff; rojrKalan v Boáfoylju pri Škofji
bil trikrat večji kot normalno. Najbolj so bile obremenjene proge Ljubljana-Maribor, Ljubljana—Murska Sobota in Ljubljana—Čakovec, kjer so morali uvesti še dodatne vlake. V Mursko Soboto je n. pr. iz Ljubljane vozilo še 6 posebnih vlakov. Dodatne vlake so morali uvesti še na progah Ljubljana— Zagreb in Ljubljana—Novo mesto-
Močno je v Ljubljani narasel tudi poštni promet. Največ pošte je bilo 27. decembra in sicer 142.000 kosov. Najhujša dneva za dostavo pošte sta bila za poštarje 29. in 30. december, ko je na poštnega uslužbenca prišlo tudi do 1800 pošiljk. Normalna dostava pošte v Ljubljani je pa na dan okoli 35.000 pisem.
Gostinska podjetja v Ljubljani so imela za novo- leto tudi povečan obrat. Menu pri šestici je stal 1.800 din, v Bellevue pa 2.500 din, rezervacija pro-
Loki, Tomaž Mihelčič v Štorah in Marija Prosen, roj. Mohar v Komendski Dobravi.
RAMOS M E JI A
Občni zbor Slov. cerkv. pevskega zbora
V nedeljo, 11. februarja,' je bil po običajni slov. službi božji v župnijski dvorani občni zbor Slov. cerkvenega pevskega zbora v Ramos Mejii. Po poročilih odbornikov o delu pevskega zbora v pretekli poslovni dobi, so bile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: Predffc-djiik Vinko Tomazin, podpredsednik Franc Miklavc, tajnica gdč. Francka Tomazin, blagajnik'Lojze Petek, arhivarka gdč. Metka Erjavec, kronist France Tomazin. Nadzorni odbor: Janez Starič in gdč. Ivanka Krušič. Razsodišče Tine Javoršek.
Po volitvah je bil razgovor o dosedanjem delu pevskega zbora in o načrtih za bodoče. Kot znano, ta pevski zbor ž-s- 13 let poje ,ri slovenski maši
PRIREDITVE
Marec
Sctk-ta: 3. Pustna prireditev v Slov. domu v San Martinu.
Nedelja: 4. Pustne družabne prireditve v Slomškovem domu v Ramos Mejii, Našem domu v San Justu, v Slovenskem domu v Slovenski vasi in v Slovenskem domu v Carapachayu.
Nedrij®.: 11. Dvorana sester domini-kar.k v R. Mejii otroška igra „Desetnik in sirotica“. Igra Slomškov mladinski oder. Začetek ob 4 popoldne.
Nedelja, 18: Izlet slov aške mladine v - Parque Perreyra.
Sobota, 31: Prosvetni večer v Slovenskem domu v San Martinu. Prc davanje č. g. Juraka.
v Ramos Mejii. Pel je dalje v fari iwa. Sra. de la s Flores, ki jo vodi g. župnik Tone Škulj, prav tlako ob birmi v fari g. Markiča v mestu Pontevedra. Zbor je nrav tako nastopil na spominskem koncertu za pek. ravn. Marka Bajuka :n na slavnosti ob blagoslovitvi Slomškovega doma. Pel je vedno tudi pri porokah svojih članov ter pri- maši za-dušnici za pok. člana Viktorja Feleta.
Od načrtov, ki jih ima pevski zbor zardelo v novi poslovni dobi, omenjamo samo uvedbo podpornih članov, prav tako sklep, da bo imel pevski zbor svoje stalne prc-store v Slomškovem domu. V kratkem si bo nabavil itudi lastni harmonij. — Fr. to.
BARILOCHE
Postavitev in blagoslovitev križa na Cerro Capilla *
V dneh od 16. do 18. februarja je skupina slovenskih planincev ponovno postavila gorski križ -na Cerro Capilla.
Kot smo že poročali, je ogrodje povsem novo in že ob načrtu je graditelj predvideval silo patagonskih viharjev. Torej upamo, da bo zdaj križ stal in da bo pobuda izpred desetih let slednjič docela uresničena.
Jožko Simčič, ki si je novi križ zamislil in ves material že v dolini pripravil, je tudi sestavil novo znamenje na vrhu Kapele. Pri tem opravilu sta krepko poprijela Jože Tomaževič in Tinček Debeljak, kot nosača in pomagača sta sodelovala Andrej žužek in Vojko Arko. Prav tako sta tovorila material g. Albin Avguštin, začetnik akcije za novi križ, in g. Milan Povše.
V nedeljo, 18. februarja, je župnik Avguštin križ blagoslovil in ob “sončnem, jasnem dnevu na vrhu Capille maševal. Botrovala sta ob blagoslovitvi Jožko Simčič v zastopstvu bariloške in Tirfe Debeljak v zastopstvu buenosaire-ške sekcije Slovenskega planinskega društva v Argentini.
BarilO.ški gorniki, ki so postavili prvi križ na Capilli, morajo ob tej priliki izreči vse priznanje prijateljem in gostom iz Buenos Airesa, ki so ob desetletnici prve postavitve (25-2-1962) bistveno pripomogli, da se je naše znamenje na prelepi bariloški gori ohranilo. Posebej velja zahvala vsem tistim, ki so prsd dobrim mesecem odšli ob slabem vremenu iz Bariloč in tovorili po dolgem jarku do sedla ter samo od daleč opazovali bliščeči vrh onkraj osrednje doline. Pošteno so zaslužili, da bi bili ob nedeljski slavnosti prisotni. In čeprav nikogar od njih ni bilo z nami, bodo prav gotovo zadovoljni, ko bodo brali te vrstice in zvedeli, da je bila skupna naloga srečno opravljena.
ir1 - :	'	VA
17sak teden ena
DRAMILO. MOJIH ROJAKOV Valentin Vodnik
Sloven’c tvoja zemlja je zdrava in 'pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.
Za uk si prebrisane glave, pa čedne in trdne postave, išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan.
Glej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat’ ne mudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokav.
njena Slovenija v krajih, kjer delujejo domovi. Vendar pa se podpisane organizacije sporazumejo v tem, da bo društvo Zedinjena Slovenija pri vsakem domu in po pristanku njegovega vodstva imenovalo svojega zaupnika, ki bo vez med upravnim odborom društva Zedinjena Slovenija in vodstvom doma.' Razen tega pa bo njegova skrb tudi pridobivanje članstva za društvo Zedinjena Slovenija in nabiranje članskih prispevkov. Zaupnik društva Zedinjena Slovenija bo v vsem spoštoval interese krajevnega doma, vodstvo doma pa ga bo po potrebi podpiralo v njegovem delu.
5.	Zaradi lažje izmenjave misli in direktnega stika vodstev se do ustanovitve splošnega medorgartizacijskega sveta ustanovi poseben svet, ki ga sestavljajo društva Zedinjena Slovenija in po štirje pooblaščeni zastopniki vsakega doma. Delovanje sveta ima posvetovalen namen v splošnih vprašanjih skupnosti in imajo njegove ugotovitve le moralno veljavo. Svet zaseda najmanj dvakrat v isti poslovni dobi društva Zedinjena Slovenija, sicer pa po potrebi in ga skliče in vodi predsednik upravnega odbora društva Zedinjena Slovenija. Zaradi urejenega poslovanja si -svet sam sestavi poslovnik.
6.	Podpisana' vodstva se obvezujejo v potrditev določil tega sporazuma oskrbeti potrebne splošne sklepe najvišjih organov svojih ustanov ob prvi priliki po podpisu in o tam nemudoma obvestiti upravni odbor društva Zedinjena Slovenija z organizacijskim dopisom, ki se bo priključil originalu te listine.
7.	Vsaka podpisana organizacija Ria praveo vsak čas predlagati spremembo ali cdopolnitev t:<ga sporazuma, enostranska pa se sme odpovedati po sklepu vrhovnega organa prizadete organizacije le t4daj, kadar druga podpisnica ponovno hudo krši določbe tega sporazuma ali če se toliko spremene razmere za eno ali v:'č podpisnic, da bi v teh razmerah bil sporazum brezpredmeten ali vsaj v tej obliki očitno neprimeren.“
Po podpisu listine o medsebojnem sodelovanju med društvom Zedinjena Slovenja in krajevni domovi, je povzel besedo predsednik društva Zedinjena Slovenija ter je poudaril velik pomen tega dogodka za nadaljnji razvoj slovenske protikomunistične skupnosti v Argentini in njenega dela za koristi slovenskega naroda ter za njegovo osvoboditev izpod komunistične tiranije.
Z dvignjenimi čašami so nato vsi navzoči napili svobodi in slovenskemu narodu.
EMILIJAN CEVC
COKLE
(Iz zbirke „Preproste stvari1)
Cokle, cokle! Že ob sami besedi, ki zapoje, kakor bi cmoknil štruco masla na mizo, se razveselim.
Svoje dni smo poslušali zgodbe o čudežnem obuvalu — kajne saj se še spominjate — o čudežnem obuvalu, ki zanese človeka v bajno deželo, v samo Indijo Koromandijo morda, kjer v žlici kašo kuhajo, s sirom hiše belijo, s pogačo jih pokrivajo in s skuto jih c*bme-čejo... ahm! Ali pa v Holandijo, v deželo cokel — teka tek — ki so kakor hukanov kljun in jih nosijo debelušna dekleta z golobjimi avbami in vedri za vodo na ramenih in ribiči s pipami in rdečimi bradami ter se vse naokrog vrte veliki in majhni mlini na veter... Da, da — pa v kakšno deželo še ? Preljube sanje Lepe Vide, nikar nas ne zanesite predaleč! Kar obujte naše cokle — saj so prav tako čudežne ali pa še bolj. Nataknite si jih na noge, trikrat se zavrtite okoli in krepko zaceptajte z
nogami ter zaprite oči. Ko jih boste spet odprli, .se boste znašli v,-najlepši deželi na svetu — tule ped gorami, na travniku za steno, ped gozdom sredi domačega sadovnjaka... Če se še spo
minjate in pogledate to zemljo skozi kobalj, bo zažarela še v lepših barvah in — čudo vseh čud! — stala bo na
glavi in pod vami bo morje neba... Ne, cokle bi se prav gotovo ne mogle ločiti od zemlje, na katerih je zrasel njih les in so jo že tolikokrat pretokljale v soncu in dežju. Dobro vedo, koliko korakov je od hiše do vodnjaka, od veže do hleva in' z dvorišča do domačega polja. Vsak kamen poznajo na poti, vsak mostič in sleherno njivo, še za mravljinje j sleze vedo. Znano jim je, da je kolovoz j med polji zanj prašen, zdaj blaten, da , so goveji parklji izdolbli vanj globoke kotanje, da je zemlja po dežju lepljiva kakor presno testjo in ima dober, zvest j duh po gnoju in kaleh; vedo, da je sredi gozda velika luža polna žab, ki jo je treba preskočiti, in da je pri studencu vedno vse mekro in mnogo modrih metuljčkov, ki vzletavajo pred njimi, kakor bi oživele' vse spominčice...
Zgodi se, da obleže cokle nekje ha zvrateh,’ k0 dekle okopava krompir ali pleve korenje. Ob njih cveto trave in metulji letajo — pravcata 'povodenj živ- j ljenja jih obliva. In cokle niso ne slepe j ne gluhe, kakor mislijo pametni ljudje.
„Kdo pa ste ?“ pravi trava, tako,
1 malo jezno, kot bi hotela reči: „...go-j vedo zarobljeno“ — potlačile so jo namreč.	i
„Me smo pa cokle naše Ančke.“
„Aha.“ To pomeni: „Potem pa že razumem, da človek ne sme iskati olike pri vas! Kaj pa počnete tukaj?“
„čakamo, da nas bo Ančka spet nataknila.“
„Kakšno delo je pa spet to, za božjo voljo?“
Ne, travi ne gre nikakor v pamet, da bi moglo biti čakanje tudi delo. Treba je hiteti, hiteti; vsak sončni žarek le treba izkoristiti, vsako kapljo rose in dežja.-.. ( Treba je cveteti, cveteti in rasti, nobenega lenarjenje, nobenega čakanja!
Toda coklice so ponižna stvarca božja kot dober služabnik, ki vsakemu podari lep odgovor, začno pojasnjevati: „Dekle nas nesi na nogah, kadar gre na polje ali v hlev, ali kamor koli." „To se pravi, da hodi po vas?“ „Kajpak.“
„Ojej, pa vas nič ne boli?“ se zgrozi trava!
„Eh, kaj bi! Malo že — pa saj smo zn to narejene... Kdo si pa ti?“
„Jaz sem pa medena trava“ — in trava potrese s prašniki kakor prevzetna gospodična z lasmi — „...jaz pa grebenica, jaz pa laitovka, ...jaz pa i pasja trava, ...j.az pa peteroprstmk,“ — zadnje besede začivka drobna. rumena režica, ki komaj še. kuka izpod desne cokle — „kukavičja lučca, .. .plešec...“ „Pa vi, gospod metulj?“
Metulj sede na rob. coklice ter utripne s krili:
„Čast mi je: vitez Koprivški, Vane-ssa Polichloros, kar pomeni Pisana plamenica ali no domače Veliki koprivah.“
Potem prideta na obisk še črni muren in martinček. Ta v svoji radovednosti zleze še v cokle in, ko ga muren zagleda, zbeži kakor pred hudo uro.
Tako sklepajo cokle svoja znanja.
Toda v starih časih —„V tistih dobrih starih časih!“ — je bilo coklam še lepše. Tedaj so celo v cerkev hodile. Kukale So izpod nabranih kril na zlate svetnike v oltarjih in zdelo se jim je, da so si z njimi nekaj v sorodu, takole po materi menda... Seveda, saj so obojni iz lipovega lesa, svetniki in cokle ,.. Toda svetniki se niso zmenili za ponižne sorodnice; v zlati poveličanosti so stali v oltarjih med venci in stebri ter upirali poglede v nebesa.'Za zemeljske stvari se niso nič več menili.
Potem pa tisti stari nedeljski popoldnevi — hejsa, hejsa, hopsasa... To je klopotalo po tleh, kajti- plesali so, da šo cokle kar drobne postale. Da, marsikatero dekle je izgubilo cokle z nog, da so jih morali potem pod mizami in stoli iskati. Mnogo so pretrpele I cokle tisti čas! V zahvalo so jih pa zdaj pa zdaj polili, z vinom, tako bolj proti večeru, ko je,že teklo od miz... Toda tisti lepi č^i so minili, vsega' dobrega je kdaj konec. Zdaj niti drvarji ne nosijo več cokel ko včasih, cokel z žeblji nasekane!, ki so za .cel prst štrleli izpod podplatev, da jim ni drselo na hlodih.
Šele na večer, ko se vrnejo v koče, si sezujejo težke čevlje in si spet nataknejo cokle, ki samevajo čez dan pod klopjo. Korak jim je počasen in drsajoč, kajti izmučeni so, zato jim tudi cokle ne potrkujejo tako lepo kot na vasi. V gozdu se sleherna stvar navzame previdnega gibanja divjih - živali-
Ne, če je že vse dobro minilo, cokle še niso minile, hval.a Bogu. Kar vprašajte starega Franceta tamle zadaj! Vsak pošten kmet naroči vsako leto na spomladi kak par cokel, dva para najmanj ... To spada k hiši in k dobremu gospodarstvu!
Tako je prišla zadnjič Ančka, naj ji naredi lepe nove cokle „Lepe morajo biti,“ je rekla. In France si je zavihal brke, vzel list papirja, list iz šolskega zvezka svojega najmanjšega vnučka, ki se je na njem takole pisalo, kako so šli otroci borovnice brat:
„Včeraj me je prišel klicat sosedov Janez. ‘Ali greš po borovnice?’ in sem šel. Pri križu so naju čakali šs drugi otroci. Sonce je zelo lepo sijalo, šli smo v Martinov gozd. Tam je bilo vse poln0 borovnic. Bile so črne kakor tinta. Najprej smo se jih najedli, da smo bili vsi črni okoli ust. Potem smo jih nabrali še v kanglice.
Apnarjeva Tončka si je vso obleko popackala in je bila potem doma tepena. Žagaj-jev Tonček pa je padel pod kraj in. je jokal. Bilo je, vse veselo.“ • (Nadaljevanje na 4. strani)
SLOVENCI PO SVETO
kot
AVSTRALIJA
V Melbournu v Avstraliji je smo že porc-čali v Svob. Sloveniji — izšla pesniška zbirka novega slovenskega naseljenca Humberta Pribca. Natisnila in opremila jo je slovenska tiskarna v tem mestu Simcn Špacapan, East Brunswick. Knjigo je izdal in založil Slovenski klub v Melbournu kot prvo slovensko knjigo v Avstraliji.
Izd'ajo Pribčevih pesmi v zbirki „Bronasti tolkač“ avstralske slovenske Misli pozdravljajo v uvodnem članku kot zgodovinski dogodek. V njem pravijo, da so Slovenci v tej deželi .doslej že imeli svoje liste odnosno jih še imajo. Knjige pa ne. Dobesedno pravi: ,,In še vedno je ne bi imeli, če bi Slovenski klub v Melbournu ne imel med svojimi člani in č!an:cami —- predvsem pa v odboru — drznih ljudi! Jë pač tako med nami, da gola podjetnost ne zadostuje, tudi sam pogum je še premalo. Pridružiti se jim mora — drznost.“
„Ta lastnost ljudi v Slovenskem klu-bd v Melbournu je še posebno očitna, če obstanemo ob dejstvu: Prva slovenska knjiga v Avstraliji prinaša — pesmi. In ne morda pesmi, kot jih poznamo na primer jz pesniških zbirk „Goriškega slavčka“ — Gregorčiča. To so pesmi „moderne“, spadajo pač v novo dobo, ki ima svoj okus, svoje občutje, svcije misli. Že sam naslov zbirke: Bronasti tolkač hoče povedati, da je poteklo veliko vode po slovenskih rekah od takrat, ko js izšla pesniška zbirka Antona Hribarja pod naslovom: Popevčice milemu narodu.“
Po ugotovitvi, dn listu v tem članku ne gre toliko za to, da bi o zbirki pisal oceno „s splošno literarnega vidika“, zaključuje svoje misli z besedami: „Na tem mestu nam gre edino za to, da zabeležimo zgodovinsko dejstvo: Avstralska Slovenija se je dvignila na tako visoko kulturno stopnjo, da je na lastni lehi pridelala krasen sad: prvo slovensko knjigo! In: to bi se ne moglo zgoditi brez drznosti pogumne skupine slovenskih ljudi v Avstraliji.“
K zgodovinskem dogodku ob izdanju prve slovenske knjige v Avstraliji iskreno čestita tamc-šnjim Slovencem tudi Svobodna Slovenija in samo želi, da bi ljudje pridno segali po njej ter z raz-prodajo dosegli tak uspeh, da bi prvi. knjigi dahko sîédilè še druge; ‘
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Kafjoliški misijoni: januar-februar: Nova zora vstaja v misijonih (Iz Kat. glasa); Molitev in misijoni (R. J.); Papeški misijonski molitveni namen; Zato je priSa; Življenjska sila misli o edinosti (Al. Geržinič); Novomašnik John Bechmans Loh (Karti Wolbang); Kat. Cerkev v Togo (Msgr. Strebled); Iz Vzhodnega Pakistana (s. Dominika Žužek); Katoliški glas in komunizem (Vladimir Kos S. J.); Nova pot stare Indije; Prečudovita zgodba Patsy Li; Misijonar-vajenJc na Japonskem (Sta-bo); Maiko Asa kura; Naši misijonarji pišejo; Po misijoneskem svetu; 11. misijonska veletombola.
OBVESTILA
Pisarna Društva Slovencev jsl od 27. februarja d'o 10. marca zaprta. Ob nedeljah pa je v tem času redna dežurna služba, člani in članice ob t:(i priliki lahko v pisarni opravijo, kar žele.
■ Slovencem iz Carapachaya in okolice sporočanio, da bomo imeli v nedeljo, 4. marca zvečer v Slovenskem domu pustno prireditev s pestrim in zanimivim sporedom. Vljudno vabljeni.
Začetek pouka v slovenskih šolskih tečajih:
V	tečaju dr. Pr. Prešerna v Moronu-Castelarju 3. marca ob 9. uri;
V	tečaju A. M. Slomška v Ragms Mejii* 13. marca ob 16. uri;
V	San Miguelu 13. marca ob 16. uri.
Pozor! Mladinski izlet! Mladinski
organizaciji ZDO in SPZ vabita ysa dekleta in fante na izlet v Parqua Pe-rreyra v nedeljo, 18. marca. Rezerviraj to nedelje!
Proslava obletnice blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu ho dne 5. in 6. maja. Že se sestavlja kulturni in športni program ts proslave. Začenši z marcem bosta vsak teden po eden ali dva prosvetna sestanka. Prvi bo 31. marca zvečer s predavanjem g. Juraka: Vtisi iz Evrope. — V teku so tudi že priprave za tombolo, ki bo 14. oktobra v San Martinu. Vse podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Odbor Slov. doma v» San Martinu.
Nova slovenska plošča:
ŠUMI GOZD ZELENI...
Jadran S.R.L.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
V Lomas del Miradorju je na prodaj
CHALE1
z dvema spalnicama, kuhinjo, jedilnico, kopalnico, plinsko napeljavo in z lepim vrtom.
Informacijo': Lomas del Mirador Cerrito 2802 (esq. Ugarteche)
Mm ATE TEŽAVE ; S KNJIGOVODSTVOM IN DAVKI?
'm	'
S	Vnovčen j e potrdil drž dolga
• (certificado ¡de cancelación die las vientas)
¡ ESTUDIO
I C O Y RE
Contabilidad y Réditos)
»«Iff I [
4. III.
ÖB 16
DRUŽABNA
PRIREDITEV
Dobra postrežba, šaljivi prizori in poskočne melodije
TRIGLAV JAZZA
Vsi toplo vabljeni!
JAVNI NOTAR
Francisco Eaui Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
PRENOČIŠČA V MAR DEL PLATI
dobite z udobnostjo po zmerni ceni PRI DRUŽINI PANGOS
Po dogovoru tudi uporaba kuhinje in zelenjave z vrta. Kolektiv pred vrati, ki Vas pelje na kopališča. Priporoča se
LUDVIK PANGOS 3 de Febrero 4522 (za žel. postajo) Mar del Plata
ali
T. E. 33-2001/8 Korošec
NAJNOVEJŠE HLADILNIKE
BLED
ter vse ostalo za hišo in dom Vam nudi vedno po najugodnejših cenah
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
SLOV. DOM V SAN MARTINU bo imel na
pustno soboto, 3. marca
zvečer svojo
PUSTNO
PRIREDITEV
na kateri bo nastopil Kurent in nam pokazal naše pustne običaje. Poleg tega bo še več zanimivih točk. Igra slovenski orkester „TRIGLAV-JAZZ“

BVti^UI-hlfcrBBBSHnjjaBBBBBBBEaBBnBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI
PAKETE ZA VELIKO NOČ
najbolje in poceni pošilja v Evropo JADRAN PAK
Monte 2049, višina 'Rivadavfei 6400, Capital, dnevno od 15 do 19, ob sSO-botah od 10—12.
Zdenka Kalečak, Casilla Correo 340,
Buenos Aires
V domovino pošiljam tudi denar.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare ” Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire», Argentina
SLOMŠKOVI
MLADINSKI	—
ODER
vabi vse slovenske otroke Velikega Buenos Airesa k lepi ¡otroški igri
DESETNIK
IN
SIROTICA
y'
Mladi igralci bodo igro vprizorili v nedelji», 11. marca, ob 16 v dvorani sester domi.nikank poleg farne cerkve v Ramos Mejia. Nabavite si vstopnice v predprodaji pri odbornikih Slomškovega doma
A KO ŠE NISI?
Potem izboljšaj in izpopolni svoj pletilni stroj z;
1.	Avtomatično prestavo — „Variador de frontura“
2.	Aparatom za avtomatično izbiro poljubnih volnenih barv — „Alistador de colores“
ki ti ga ’ nudi domače podjetje BRATA PIBER San Justo, Pichincha 3973.
S tem si zagotoviš sigurno, stalno delo v vseh na trgu zahtevanih vzorcih, povečaš in izboljšaš produkcijo in prihrano na iglah.
O Oz a) ¡Ž£s	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
m ogo <	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argent no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje» Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
: SLOVENCI!
:	:
V hotelu PRIMAVERA Avda. Luro 2525 Mar del Plata T. E. 2-8425
:	:
■	■
■	dobite	najboljša	postrežbo po	:
Í	zmernih cenah. V letošnji sezoni	|
!	so na	razpolago tudi prenočišča	j
; Rojakom se priporočata
I	ZORA in DANICA
Naš dom v San Justu vabi vse člane in prijatelje na
PUSTNO ZABAVO
v nedeljo, 4. marca 1962 popoldne. Za mrzlo pijačo preskrbljeno. V bogato založeni kuhinji ne bo manjkalo krofov. Tudi maske na razpolago. Mlade in stare pa bo zadovoljil slovenski orkester
„DONAU-MELODY“, Pričetek ob 3 popoldne.
Hipólito Irigoyen 2756	San Justo
Sporočamo, da je dne 15. februarja odšel po večno plačilo k Vsemogočnemu naš dobri mož in oč'4, gospod
LEOPOLD MADON
bivši cerkovnik iz Ivasi Bate pod Banjščico na Primorskem
Pokopali smo ga dne 16. februarja na pokopališču v San Martinu. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našemu oč-ltu v času ¡bolezni, nam pa ob njegovi smrti, pomagali in nas tolažili. Posebej se zahvaljujemo č. g. Juraku Jožetu, ki js na pokopališču opravil pogrebne obrede in mu spregovoril tople besede v slovo. Zahvaljujemo ss| g. Uršiču ¡Karlu, ki je opravil za nas n^štha pota in nam izplačal v imenu Slov. doma v San Martinu izdatno podporo. Bog plačaj tudi vsem pogrebcem, ki so rajnega spremili na pokopališče.
Caseros, Bate pod Banjščico, 23. februarja 1962.
V imenu vsega sorodstva:
Zofija, žena; Oskar, sin; Mirko, brat
4 8B
(Nadaljevanje s 3, strani)
Da, tako je bilo zapisano na tistem papirju, saj sem sam prebral. Toda France se ni zmenil za to, saj niti brati ne zna. Dekle je moralo stopiti na papir, naravnost na tiste napisane borovnice, France si je oslinil debeli mizarski svinčnik in začrtal obris njene noge. Pri tem se je Apčka zahihitala, kajti žgečkalo jo je.
„Tako, da bo bolj natančno... “ je rekel France, kajti ponavadi si je jemal mero kar s trto, ki jo je ovijal okoli stopala. „Dekleta hočete še cokle po modi. Rečem ti, da bom take naredil, da boš lahko šla k maši v njih;“
,Ko so bile čez dva dni narejene, so bile reg lepe. Kakor dva majhna čolnička. Lipov les se je lepo belo svetil in usnje je bilo črno kakor borovnice. Bilo je pravo surovo kravje usnje in lepo črno pobarvano, da se je kar na vijolično spreminjalo. Sam sv. Jožef bi ne znal narediti lepših cokel. Res, če bi sveti Jožef živel pri nas, bi prav gotovo delal tudi cokle! To delo je tako lepo, človek mora bit! še kos rezbarja, in zdi se mi, da celo kos pesnika. Izrezljati mora lepo dolbino za nogo, brez slehernega grabenčka, ker bi .sicer žulilo v podplate. Spredaj morajo biti malo navzgor zavihane kakor smuči. Potlej napneš čez srednji del usnje, ga krog in krog obrobiš z usnjenim trakom in tega pribiješ s srebmjastimi
žeblji z velikimi glavicami. Potem moraš prijeti cokle z obema rokama, najprej eno, nato drugo, tako prav s konci prstov jo moraš držati kakor kozarec, jo obračati na vse strani, jo pogledati proti luči, seveda če je za žensko nogo, še prav posebno... France vse to ve, ker je skrben in vesten možak, ki je že izkusil na svetu ter noče, da bi se nad njegovim delom pritoževali. In lipov les je nekaj prav posebnega. Nekak blagoslov počiva v njem, da ima človek kal- nehote spoštovanje pred njim. Morda prav zato, ker režejo iz njega bogke in svetnike, je lipa častitljivo in lepo drevo ter njeno cvetje pomaga pri vseh boleznih. Mehek je kakor vosek, da človek nehote pomisli na otroka, če ga primerjaš z drugimi lesovi. Zato moraš z njim ravnati previdno in ljubeznivo kakor z otrokom, ki mu izdiraš trn iz noge. Zato France zmeraj prepeva z globokim, starčevskim glasom, kadar rezlja cokle. Zdi se mu, da potem les manj boli. Ima pa tudi svojo posebno pesem. Pravzaprav se je ni sam izmislil, temveč vaški otročaji, že zdaynaj, da bi Franceta z njo dražili. Prišli so, ter mu tulili za vrtom:
„Cokelmajster cokle dela, žena ga je prav vesela...“ Spočetka se je res prav jezil ter metal okleščke za fantalini, sčasoma pa mu je jela pesem tako ugajati, da jo je začel še sam prepevati. In prepeva jo
še danes, ko so že vsi tisti otročaji gospodarji in očetje ter že sami naročajo cokle pri njem. „Da, da, ljudem manjka ljubezni pri delu,“ pravi starec. „To ni kar tako; Človek mora imeti veselje d'o svojega dela...“ In France ga ima. Morda so prav zato njegove cokle tako lepe; vsaka je pesem zase. In res imajo poseben zvok, kadar pri hoji tolčejo ob tla. „Toka-toka“ pravijo, kot bi hotele posnemati klepetec velikega tedna.
Ančkine cokle zdaj seveda niso več tako lepe, kakor so bile spočetka. Izgubile so mladost ter se obrabile. Ali pa so prav zato še lepše ? Dekle res ni plesala v njih, tudi v cerkev jih ni nosila — zato ima rjave šolnčke— imela jih je le, ko je šla molst, ali na polje ali na travnik... Hlevski gnoj se jih drži. Težka prst in drobna žitna zrnca so se prilepile napije, ko je krmila kokoši. In to je za coklice lepši okras kakor svilene pentlje in zlate zaponke... Kar nevoščljiv sem jih, da tiče v njih tako žive noge, ki kar same od sebe iščejo novih poti in veselega plesa. Če le pomislim nanj, bi kar zavriskal in vrgel klobuk v zrak od samega veselja.
Toda mene veže na cokle še posebno doživetje, tako lepo in prvinsko, da si ga komaj upam popisati:
Ležal sem v gozdu, kjer tečeta dve stezi vzporedno, druga nad drugo. Ležal sem torej nad zgornjo stezo, tik ob grmu dobroletine; zlatorumeno in vijo-
ličastomodro pisana blazina go-zdliega črnilca mi ije rasla pred očmi. Ležal sem na trebuhu, si naslanjal brado na lehti in mežikal muham, ki s0 se gubile med črnilčevimi cvetovi. Sončni žarki so pre-‘ badali gozd in ga spreminjali v zaveso ziatih in vseh vrst zelenih lis in črt. Mah je močno dišal.
Tedaj sem od nekje daleč slišal klopot cokel. Z zvenečim polnim glasom so trkale ob kamenje, ob koreninah so zvenele malo bolj zamolklo, pridušeno so copotale na prsteni stezi. Vedel sem: Ančka se vrača s travnika za gozdom, čez čas se je res prikazala njena glava na spodnji stezi. Za trenutek je samo ta glava molela iznad grmičevja in poplesovala v pesmi cc-kel. Potem se je dvignil iznad zelenja životec, nazadnje sem videl celo Ančko, kako je skakljala po stezi, kajti mislila je. da je nihče ne vidi. Krilila je z rokami ter poskakovala, sredi gozda v opojnem slapu sončne luči in gozdnih senc, da so se ji zibali lasije, kakor vodebova perjanica. Tedaj sem občutil skrivnost plesa in besede davnega pesnika: „V začetku je bil ritem...“
Poplesovala je kakor jadrnica na planem morju. Vsa življenjska radost ji je brizgala iz ritmičnih gibov telesa in rok, iz priklanjanja glave in iz muzike lesenega obuvala.
Cokle so mi to izdale; še danes sem jim hvaležen.
Zaradi tega sem še zdajle vesel, ko jih gledam, kako čepe na pragu kakor dva zaspana golobčka ali čolnička; ki počivata v sončnem pristanu daljne dežele. Usnje na nijih je nagubano kakor med in dekletove noge so jih ogladile, da se svetijo, kakor bi jih kdo z voskom natri. Prav tak blesk najdeš na topo-rišču sekire ali na držaju stare lopate-Cokle poznajo skrivnost dekletovih stopal, preštele in izmerile so ji prste in. njih pregibe, objele so zardelo peto, ki jim venomer uhaja... Pokorno služijo in nič se ne pritožujejo, ,če se brusijo ob kamenju. Vedo, da. morajo varovati noge pred močo in blatom, pred čre-pinami, ostrim kamenjem j,n pred trnjem na robu gozda. Zadovoljne so, če lahkp opravljajo svoje delo kakor zvest hlapec. Te zvestobe so se navzele od lipe, ki je darovala zanje svoj les, jn od ¡starega Franceta, Id je daroval svoje žulje.
Zdajle je prifrčal razmršen vrabec. Prav na zavihani konec cokle sede ter kljuje žitna zrnca. Po barvi se nič ne loči od cokel. Zdi se mi, da se pogovarja z njimi. Potem se razčeperi kakor baron, zamahne s krili ter čivkne. Videti je, da je prav zadovoljen.
Kako naj še govorim, kako naj še pišem ? Samo čudim se še lahko iz vse ¡svoje duše:
Kako je vse lepo! Kako je vse lepot
t