POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 7. • 8. FEBRUARJA 1957 ® LETO XVI. • CENA 10 DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!

- -..
r
■
ilBanii

KAJ NAJ BI DOSEGLI S SPREMEMBAMI PRI DELITVI DOHODKA
In predlogi o izobraževanju odraslih
Dne 29. januarja Je na pobudo predstavnika Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Republiški svet za prosveto in kulturo LRS sprejel naslednje predloge in stališča o izobraževanju odraslih:
1.	Komisija za izobraževanje odraslih naj se osnuje pri Svetu za šolstvo. Svet za prosveto in kulturo bo to svetoval Svetu za šolstvo. Pri Svetu za prosveto in Kulturo naj se po potrebi osnuje občasne komisije, ki bodo proučile ta ali oni problem Izobraževanja odraslih s področja dejavnosti prosvetnih in kulturnih ustanov.
2.	Svet za prosveto in kulturo je sklenil svetovati Svetu za šolstvo naslednje:
a)	da ustanovi oddelek za izobraževanje odraslih v svojem upravnem aparatu,
b)	da osnuje center za vzgojo kadrov, ki že sedaj delajo na področju izobraževanja odraslih s tem, ko ta center prične prirejati seminarje za strokovno usposobitev prosvetnih delavcev, ki delajo na področju izobraževanja odraslih.
c)	da ukrene vse potrebno, da bi pri rednih splošno izobraževalnih. in ostalih šolah začeli odpirati večerne oddelke (skrajšan kurz, pravice javnosti itd.), Id bi jih obiskovali odrasli liudie in si na ta način pridobili tudi ustrezno formalno izobrazbo.
d)	da prične odpirati eksperimentalne oddelke za vzgojo in izobraževanje odraslih.
3.	Svet za prosveto in kulturo bo nasvetoval Zavodu za proučevanje šolstva, da svoje delo usmeri tudi na proučevanje izobraževanja odraslih.
4.	Svet za prosveto in kultmo bo svetoval Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze, da prouči možnost ustanovitve odseka za specializacijo študentov te fakultete za delo z odraslimi.
5.	Svet za prosveto In kulturo pa pripravi naslednje zadeve:
a)	organizira posvetovanje s predstavniki vseh tistih šol, ki so se doslej ukvarjale z izobraževanjem odraslih, oziroma to delo opravljajo sedaj.
b)	Prouči naslednje:
1.	potrebo po izobrazbi določenih slojev delovnih ljudi, obseg in smer izobrazbe.
2.	Prouči pripravljenost "posameznih slojev delovnih ljudi za dopolnilno izobraževanje in potrebo po taki izobrazbi v našem gospodarskem in javnem življenju.
3.	Analizira Izkušnje dosedanjih šol za izobraževanje odraslih.
c)	Prouči problem statuta ljudskih knjižnic, zlasti kdo naj skrbi zanje.
mm	ini	m	n a	JA	v	DAT	bij A N TU
mm	m		J r	A	J	iAi	jlAlluU
DELOVNIH KOLEKTIVOV
Vsa Slovenija, predvsem pa Ljubljana, bo letos novembra toplo pozdravila v svoji sredi delegate VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Člani plenuma Centralnega komiteja ZKJbso namreč na zasedanju dne 1. fefbruarja sklenili, da bo kongres v Ljubljani. (Na sliki: člani plenuma med zasedanjem.)
Načela o novi delitvi dohodka so za nekatere gospodarske organizacije širša za druge ožja. Tako naj bi drugače razdeljen vali dohodek med industrijska rudarska, prometna in zunanjetrgovinska podjetja ter skupnostjo in spet drugačna merila naj b; veljala za podjetja ostale gospodarske dejavnosti.
Načela za razdelitev dohodka prve skupine podjetij
Razdelitev ce.lotmega dohodka, razen za plače in dobiček, bi ostala v veljavi po sedanjih predpisih najbrž za Industrijska, rudarska in zunanjetrgovinska podjetja (razen za lokalni tol mogoče za cestni .promet). Osnova za razdelitev dohodka (dobička in plač) naj bj bilo razmerje doseženo med plačami in dobičkom v preteklem letu.
Razlika, ki bi nastala zaradi boljšega razmerja (kot .posledica boljšega gospodarjenja) bj ostala na razpolago gospodarski organizaciji. Podjetje bi samostojno odločalo o uporabi, oziroma razdelitvi: razlike za plačni sklad, sklad za premiranje, alj sklad za samostojno razpolaganje. V primeru, da bi doseglo podjetje v tekočem letu slabše razmerje kot prejšnja
leta, bi plače obračunavali po tarifnem pravilniku, kakor doslej, Tedaj torej ne bi prišla v poštev nova delitev, dohodek bj razdeljevali tako kot sedaj dobiček.
Iz teh načel je mogoče razbrat; tole: Nova razdelitev do-
hodka je v tem, da plačni sklad in sredstva za sklade gospodarskih organizacij in lokalne družbene skupnosti (občine in okraja), rastejo sorazmerno s porastom dohodkov podjetja. (Kot dohodek se v tem primeru šteje (Nadaljevanje na 5. strani)
INTERVJU S TOVARIŠICO PEPCO KARDELJEVO
KAJ NAJ STORIMO
da bi žene ne delale ponoči ?
Prepoved ženskega dela v nočnem času smo pri nas vsi eriodušno pozdravili. Zares, tako socialni kot zdravstveni, človečanski in ekonomski razlogi govorijo v prid tega ukrepa. Vendarle v praksi ob uresničevanju tega sklepa nastajajo razne težave, ki se ne dajo odpraviti čez nioč- Naš " beograjski dotpisnik je zaprosil tovarišico Pepco Kardelj; članico sekretariata Centralnega sveta, naj nam razloži vprašanja, ki nastajajo v zvezi s to prepovedjo im sta,išče Centralnega sveta do predlogov za njeno rešitev.
Tovarišica Kardelj je rekla:
Q Okoli tri četrtine žena, ki delajo ponoči, je zaposlenih v tekstilni industriji in to predvsem v predilnicah. Predilnice so ozko grlo naše tekstilne industrije in zato delajo v treh »zmenah. Tretjb, to je nočno izmeno, bi lahko ukinili tedaj, ko bi povečal; obstoječo zmogljivost predilnic, z:a kar p.a je potrebno veliko sredstev, ki Jih v tako kratkem času ne bi mogli i zbrati v t,a namen. Ce bi kljub temu ukinili tretjo izmeno, preden bi povečali zmogljivost predilnic, bi prišlo Bo znatnega znižanja proizvodnje.
@ Z več strani predlagaj o, da bi žene v nočni izmeni zamenjali moški, a tudi taka rešitev ni najboljša. V tem primeru bi moralo določeno število delavcev stalno debati ponoči. na kar pa iz razumljivih razlogov nobeden no bi pristal. Stalno nočno delo škoduje tudi zdravju delavca, ne samo delavke. Z druge strani gre za delo. pri katerem kažejo žene več spretnosti in dosegajo v povprečju večjo proizvodnost dela. Končno pa, če bi v nočni izmeni mtoškj popolnoma zame. n j ali ženske, bi dobili v večini predi-mic presežek ženske delovne sile, ki ga ne bi mogift zaposliti pri dnevnih opravilih. Imel« bi torej psevdosoclatoo in psevdehumano rešitev: določeno število delavk bi ostalo na cesti.
V nekaterih podjetjih Slovenije delajo poskuse, da obdržijo vse izmene, tako, da dve
izmeni podaljšata delovni čas, ena pa skrajša. Po nekem predlogu bi nočna izmena delala do enih po polnoči. Čeprav je predlog zanimiv, ga ne moremo vs kladi ti z obstoječimi predpisi o .polnem delovnem času. Namreč: tudi v tej časovno skrajšani temeni naj bi po predlogu dobili delavci in delavke poln« plače, Centralni svet in naša delovna zakonodaja pa stojita na stališču, da se za skrajšani delovni čas ne morejo dobiti pome plače. Vendar je tudi ta predlog kot vsi drugi, ki želijo pomagati pri uresničevanju cilja, katerega smo hoteli doseči s prepovedjo nočnega dela za žene, vreden vsestranske preučitve, še posebno, ker so prve izkušnje pokazale, da so v skrajšanem delovnem času dosegli večjo produktivnost dela.
@ Centralni svet resno proučuje v.sa vprašanja, ki so nastala v zvezi s prepovedjo nočnega dela (za žene. Pred nedavnim je .poslal določene predloge in priporočilna Zveznemu ' izvršnemu sveta. Posebno vztraja na tem, da problematiko, nastalo s tem ukrepom, čimbolj vsestransko prouči. Ni enotnega recepta za vse primere, tudi vsa vprašanja niso enaka v različnih krajih države. Morda bo potrebno daljše razdobje, da
bomo našli najboljšo .rešitev, v vsakem primeru pa ne smemo zanemariti nobene možnosti za zmanjšanje števila žena, ki delajo ponoči.
Tovarišica Pepca Kardeljeva, članica Predsedstva Centralnega sveta ZSJ
Nekatera podjetja, zlasti usnjarska, nameravajo ali so že zvišala cene. To opravičujejo z zvišanjem ravni tarifnih postavk. Republiški svet je o tem razpravljal in zavzel naslednje
STALIŠČE:
Ni mogoče sicer preprečiti delnega povišanja nekaterih proizvodov, kjer to narekujejo čisto ekonomski činitelji. Vendar naj se sindikalne organizacije v slehernem podjetju odločno upro, če niso za to podani dejansko opravičljivi razlogi. V naših kolektivih je še toliko neizkoriščenih možnosti, da bi pričakovali prej znižanje kot zvišanje cen. Ali je organizacija proizvodnega procesa urejena? Ali so delavci racionalno razporejeni in surovine, pogonska sredstva in stroji najbolje uporabljeni? To bodi najprej skrb tehničnega vodstva in organov upravljanja, preden se odločijo za kakršnokoli povišanje. In če že vse kaže, da ne morejo drugače, naj vedo, da, so moralno upravičeni le na tolikšen dvig cen, kolikor znese tisti del povišane ravni tarifnih postavk, ki gre v ceno proizvoda. Nič več! Vsakdo pa ve in vsako podjetje posebej, da je delež plače v proizvodu zelo nizek in povečanje tarifnih postavk ne more bistveno vplivati na ceno proizvoda.
Kot rečeno, naj ob tem pojavu sindikalne organizacije budno pazijo, saj gre za zaščito delavcev in uslužbencev kot potrošnikov.
PRIPRAVIMO SE NA ANALITSKO OCENO DELOVNIH MEST
Vsi delavci sodelujmo pri oceni
Podjetja bodo morala letos opraviti' zelo važno nalogo: analitsko oceniti vsa delovna mesta. Tako je'nedavno sklenil Zvezni izvršni svet.
Zakaj smo se Lotili analitske ocene delovnih mest? Zato, da bi podjetja proučila tehnološki procesi dela, predvsem pa do potankosti proučila vsa delovna mesta. Na osnovi izkušenj podjetij iz tujih držav, ki so že pred leti tako ocenjevala delovna mesta in na osnovi izkušenj naših podjetij, ki so že izvedla analitsko oceno del, namreč vemo, da je potlej treba skoraj v vsakem podjetju spremeniti organizacijo dela in razmestiti zaposlene na delovna mesta, ustrezna njihovi izobrazbi, strokovni usposobljenosti -itd. Podjetja poslej ne smejo zanemarjati kadrovske politike (ki ji sedaj, mimogrede rečeno, skorajda ne posvečajo nobene skrbi), skrbeti morajo za strokovno izobraževanje za-
poslenih, svetovati šolam, da priiagode izobraževanje potrebam podjetij itd.
Zavoljo tega, ker vsa, ki sodelujejo pri popisu in oceni delovnih mest, proučujejo tudi higienske pogoje, vplive okolice na delavce, fizični napor itd., je tudi pozneje mogoče bolje organizirati zdravstveno službo v podjetju in prilagoditi tehničnohigiensko zaščito značaju delovnih mest. Seveda je analitska ocena delovnih mest tudi ena od izhodišč za boljše, smotrnejše uveljavljanje načel nagrajevanja po delu.
Zato, da bi ocena kolikor mogoče organizirano potekale, je delo razdeljeno takole:
1)	Vsa podjetja naj bi predvidoma do konca julija letos opravila popis in opis delovnih mest;
2)	v drugem polletju naj bi ocenjevala delovna mesta po enotnih načelih;
3)	predvidoma do oktobra pa
naj bi prilagodila tarifno politiko tako ocenjenim delovnim mestom.
Posebne komisije Združenj bodo primerjale in vsklajevale ocene med podjetji iste panoge, zbornice pa bodo izvrševale to nalogo med strokami zato, da bo ocena temeljila na enotnih načelih.
Kot vidimo, bo težišče dela v podjetjih. Zato bodo seveda morali v podjetjih osnovati posebne komisije, in sicer imenovati vanje tehnične strokovnjake, predstavnike delavskih svetov in sindikatov.
Prvi pogoj za uspešno analitsko oceno delovnih mest je, da vsi, ki bodo to delo opravljali, spoznajo načela ocenjevanja, da poizkušajo vsako delovno mesto čimbolj objektivno oceniti in da k ocenjevanju pritegnejo delavce, ki dela jo na določenih delovnih mestih. Sele tedaj, če bo vsak delavec, ki dela na določenem mestu,
pri ocenitvi aktivno sodeloval, bomo dosegli res kar najbolj objektiven opis in oceno del, oziroma delovnih mest.
Kot rečeno, bo moral vsakdo spoznati načela _ ocenjevanja. Osnovna načela pa so:
Kakšno znanje (pridobljeno v šoli alt praksi) je potrebno za delo na določenem delovnem mestu; kakšna je odgovornost delavca pri delu na določenem delovnem mestu (glede na delovne tovariše in na vrednost sredstev, ki so mu zaupana); kakšni so vplivi okolice na delavca; kakšen je fizični oziroma psihični napor, ki ga delo na določenem mestu terja od delavca.
Kjer bodo delo opravili na vra.t na nos, seveda ne bodo deležni rezultatov, ki si jih od tega važnega opravila v gospodarstvu obetamo. Zato se temeljito pripravimo na analitsko oceno delovnih mest

m
©
m
©
V ponedeljek je začela naša ljudska skupščina razpravljati o republiškem družbenem planu in proračunu za letošnje leto. Ljudski poslanci so priporočili državnim organom, naj spremenijo vse tiste predpise, ki kooperacijo ovirajo, oziroma sploh onemogočajo. Izvršni svet naj bi prav tako izposloval spremembo predpisov o obdavčitvi dohodkov v obrti, ki prizadevajo prav obrate z uslužnostno dejavnostjo. Poslanci menijo, da bi morali izkoristiti vse možnosti sedanjega plačnega sistema za rast proizvodnje in storilnosti in zato normirati še več de!, prenehati s tako imenovanim »striženjem« in nezakonitim zviševanjem norm, dosledno bi morali norme izplačevati ne glede na višino presežka, premirati še več dc! in jih premirati skrbneje, tako da bodo premije slonele res na ekonomski osnovi, bolj skrbeti za strokovno izobrazbo, bolje organizirati delo. — Letošnja poglavitna naloga je: povečati proizvodnost dela, zboljšati organizacijo proizvodnega procesa, skrbeti za strokovno usposobljenost zaooelenih ter uvajati moderna proizvajalna sredstva v tehnološke procese, če hočemo doseči 5% porast delovne storilnosti in doseči za 7% višjo raven industrijske proizvodnje kot v minulem letu.	.



© Dvanajst tisoč delavcev je lani tekmovalo na delavskih športnih igrah Hrvatske. Tekmovalci so se pomerili v 32 mestih in industrijskih središčih in to v 17 športnih panogah za moške in v sedmih za ženske. Tekmovanja so trajala deset mesecev.
© Ob koncu januarja se je prvič sestal v Kopru novoizvoljeni sindikalni svet za koprsko komuno. Za predsednika je bil izvoljen -tovariš Stojan Cink, ki že dolga leta uspešno vodi sindikalno organizacijo naše občine. Za tajnika je bil izvoljen tovariš Jože Petrič, delavec podjetja »Slavnik«. Na tej seji je svet sprejel orientacijski plan dela za bodoče mesece. Najprej bo organiziral razpravo po podružnicah o novem družbenem planu in proračunu okraja in občane tako, da bodo člani sindikata seznanjeni z gospodarskimi vprašanji celotnega območja in bodo lahko uspešno delovaid pri sprejemanju proizvodnih planov posameznih podjetij. Nato je svet imenoval tri komisije, ki bodo stalno spremljale in razvijale delo po glavnih sektorjih dejavnosti sindikatov. Prva komisija bo proučevala predvsem organizacijska vprašanja, druga vprašanja delavskega samoupravljanja in vzgoje delavcev, tretja pa vprašanje standarda in človeških odnosov v podjetjih. En član sveta je bil zadolžen, da pospeši delo pripravljalnega odbora »Prijateljev prirode«; Delavci v naši občini mnogo pričakujejo od pripravljalnega odbora, ker sedaj sindikat res ni mnogo skrbel za izlete in druge prireditve za pdčitek in razvedrilo številnih delavcev.
© Na občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta v Kranju je bil tovariš Franc Pogačnik zopet izvoljen za predsednika. Sam občni zbor je bil zelo ploden in je dal obilo pobud za nadaljnje delo. Ena izmed osnovnih misl-i občnega zbora je v tem, naj sindikalne organizacije letos še močneje vplivajo na delavske organe upravljanja, da bodo zahtevali od tehničnih vodstev podjetij, .naj roizvodnjo še temeljiteje organizirajo in na ta način dvignejo delovno storilnost. To je temelj Izboljšanja življenjske ravni delavcev.
© Po družbenem planu občine Ajdovščina na Primorskem bodo letos zgradili 30 stanovanj.
© Pred nedavnim je bilo v Novi Gorici posvetovanje o izobraževanju odraslih. Zal se nekateri delovni kolektivi vabilu niso odzvali. Tako ni bilo nikogar iz tovarne pohištva niti iz anhovske cementarne, čeprav je tudi za njih to vprašanje sila pereče.
© Športno društvo »Rudar« v Idriji je med temi šolskimi počitnicami priredilo smučarski tečaj za najmlajše. Udeležilo se ga je okoli 40 pionirjev in pionirk.
© Ptujska Svoboda, ki šteje 1200 članov, je pred ne- • davnim položila obračun svojega dela. Lani je priredila 16 predavanj o delavskem upravljanju in o drugih aktualnih vprašanjih. Dramska skupin? je naštudirala 5 dramskih del, s katerimi je 12-krat nastopila doma, 20-krat pa je gostovala. Delavne so bile tudi ostale sekcije, moški in ženski pevski zbor, tamburaška orkestra, godba na pihala itd. Svoboda vzdržuje tudi harmonikarsko šolo.
@ Na občnem zboru republiškega odbora sindikata kovinarjev Srbije so se posebej zadržali ob normah. Predsedstvo je predlagalo, naj bi norm ne menjali najmanj eno leto. Delegati pa so ta predlog dopolnili to menijo, da bi norm sploh ne smeli menjati, če se tehnološki proces ni spremeniti
@ V Postojni so se končno le odločili ln ustanovili Svobodo. V sedanjem KPD je bilo vpisanih le 150 članov, saj je bilo usmerjeno zgolj na amatersko kulturnoumetni-ško delovanje. Se pred ustanovnim občnim zborom pa so nabrali 550 članov. Postojnski svobodarji se zavedajo, da ne gre le za novo ime društva, marveč da je treba tudi novega duha v delo društva. Zato ni slučajno, da so se odločili, da bodo ustanovili Izobraževalno sekcijo, ki naj širi izobrazbo in utrjuje socialistično zavest.
© Šoštanjska Svoboda je posvetila lani precej skrbd izobraževanju delavcev. Večerno šolo za odrasle obiskuje 47 ljudi, med katerimi le trije niso delavci. Ljudska univerza je priredila 12 predavanj. Vsakega se je udeležilo povprečno 150 ljudi. Najbolj obiskana so bila predavanja o razvoju velenjskega rudnika in o prihodnosti Šaleške doline, kar je dokaz, da se ljudje veliko bolj zanimajo za tematiko, ki je njim blizu.
© V Konjicah nameravajo povezati hišr^e svete določenih področij in ustanoviti posebne odbore hišnih svetov. Ti naj bi delovali poleg osrednjega vodstva stanovanjske skupnosti. To je zaenkrat le poskus, bodočnost pa bo pokazala, če se bo obnesel.
© Mozirski občinski sindikalni svet je priredil posvetovanje o tarifni politiki. Odločili so se, naj bi povišanje ravni raznih tarif, postavk porabili predvsem za to, da bi popravili dosedanja nesorazmerja med' plačami posameznih kategorij delavcev. Občinski sindikalni svet je ustanovil še posebno komisijo, ki naj bi pomagala kolektivom sestavljati nove tarifne pravilnike.
© Sindikalna podružnica podjetja »Zidar« iz Kočevja je sklenila ustanoviti blagajno vzajemne pomoči. Blagajna je začela januarja že poslovati. Vanjo bodo plačevali člani po 200 do 500 dinarjev mesečno. Priredili so tudi zabavo, čisti izkupiček pa so dodali glavnici, iz katere dajejo posojila članom.
© Občinski sindikalni svet v Zagorju je pred nedavnim sklical posvetovanje o tarifni politiki. Pogovorili so se o načelih, kako naj razdele povišanje ravni tarifnih postavk. Posebej pa so naglasili, naj delavski sveti pazijo na to, da bi povišanje plač ne potegnilo za seboj .tudi povišanje cen.	-
© V Brežicah so se posvetovali direktorji, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov ter predsedniki sindikalnih podružnic o tarifni politiki, Razprava je pokazala, da se še nikjer niso resno lotili sestavljanja novih tarifnih pravilnikov. Sklenili so tudi, da bodo priredili tridnevni seminar o delavskem upravljanju in še večerna predavanja za člane delavskih svetov in upravnih odborov.
© Hrastniška Svoboda I je gostovala v.Spodnjem Hrastniku z igro »Zadrega nad zadrego«. Igro je režiral tov. Cešnovar.
© Klub mladih proizvajalcev v radeški tovarni papirja že deluje. Sestavili so sl že načrt predavanj.
© V tovarni rotopaplrja v Vidmu-Krškem se je pripetila huda nesreča. Saditi Rlstanovič je padel v namakalni kanal, ki je napolnjen z vrelo vodo. Komisija je ugotovila, da si je nesreče sam kriv, ker je ravnal hlode namesto s trimetrskim drogom kar s palico. Kolektiv te tovarne je dal za zdravljenje ponesrečenca 20 litrov krvi, kar dokazuje veliko tovarištvo kolektiva.
© Delavski svet jeseniške železarne je odložil sprejetje družbenega plana, ker podjetju še niso znani finančni pokazatelji. Predvideva se namreč občutna podražitev rude, medtem ko so cene izdelkov železarne plafo-nirane.
© V tovarni verig v Lescah je gorelo. Ogenj je nastal v kovačnici zaradi pomanjkljivega zavarovanja dimnika. Zaradi vročine se je vžgala streha nad kovačnico.
Na srečo so ogenj kmalu pogasili to znaša škoda le okoli 15.000 dinarjev.
© Seminarje za HTZ organizirajo v novomeškem okraju. S tem žele pomagati komisijam za higienskoteh-nično zaščito v podjetjih, da bi se seznanile s svojimi nalogami.
© četrtina članov kolektiva Tovarne emajlirane posode je včlanjene v krožkih Ljudske tehnike. V klubu delujejo naslednji krožki: emajllrski, avfo-moto, radio, foto, elektrostrojni krožek in krožek za predelavo kovine. Organizacija Ljudske tehnike te tovarne je med najdelav-nejšimi v vsej državi.
— Kaj te je prav zdaj prineslo sem? Saj veš, poročilo za Gibčni zbor pripravljam. Napisal sem ga sicer že, zdaj »sedim« na njem, — me je- ogovoril France Borštnik, predsednik ljubljanskega okrajne,ga sindikalnega sveta, ko sem se ta ponedeljek oglasil pri njem.
— V sredo 'boste imelj občni zbor, ko list že zaključimo. Če objavimo poročilo o njem štirinajst dni kasneje, je že pozno. Zato hi rad, da bi mi tj povedal že zdaj nekaj stvari, o katerih boste razpravljali na občnem zboru.
— Hm. Zdaj imam polno glavo vseh mogočih stvari in se težko zberem. Pridi jutri. Takrat bo poročilo že stipkano. Boš kar iz njega nabral, kar te zanima.
Novinarji smo že po navadi precej sitni ljudje in se nisem dal kar tako odpraviti...
članek moram še danes napisati. .. *
Potlej je stekel pogovor, čeprav sem se res že bal, da bom odšel praznih rok. Pridno sem si zapisoval.'Seveda ni vse dobesedno tako, kot m; je France povedal. To moram zapisati, da bi me ne prijel za besedo.
© Z zborom prozvajajcev še nismo prišli na zeleno vejo
Uspeli smo pravzaprav de enkrat. Skupno smo prerešetali plačni sistem, potem se je nehalo. Nameravali smo se pogovoriti o higiensko-tehnični zaščiti ter še o nekaterih stvareh, pa je ostalo le pri željah. Sicer pa je naš zbor proizvajalcev — kako bi dejal — precej okrnjen. Iz prejšnjih dveh je danes le en sam, tako da marsikatera občina nima svojega predstavnika v zboru proizvajalcev. Prej >e imel okraj Ljubljana -okolica svoj zbor proizvajalcev to še mesto je imelo svojega. 2e zavoljo tega gredo stvari teže. Naše mnenje je, -naj bo zbor proizvajalcev vez med ljudskim odborom tn organi delavskega upravljanja. Zato se zavzemamo, naj bi ime-
nik — zagovarja v svet-u. Lahko rečemo, da smo uspeli uveljavljati svoja stališča v delu -ljudskega odbora, če kje le ne uspemo povsem, postavimo tisto vprašanje na dnevni red našega plenarnega zasedanja. Na ta način mobiliziramo širšo javnost za naša stališča.
• Pomagajmo delavskim svetom, da bodo videli čez tovarniški plot
Ko že govorim o svetih, bi kazalo povedati še tole. Le-ti namreč le prepogosto pritiskajo na kolektive, naj jim d-odele del sklada za. samostojno razpolaganje za določen namen. O teh zadevah se največkrat pomenijo le z direktorji podjetij, njih pokličejo na sestanek, pozabijo pa, da v teh stvareh odločajo delavski sveti. Sploh je opaziti določeno mero omalovaževanja delavskih organov upravljanja, ki se kaže prav prj. takih priložnostih. Svet za industrijo razpravlja na primer o ooCjSemiizkoitičamju proizvodnih zmogljivosti, o zboljšanju organizacije dela itd. Niso mar to stvari, o ka-terih b; se morali pomeniti z delavskimi sveti? S tem bi vzbudili zanimanje za določena vprašanja pri mnogo širšem krogu ljudi, ki pravzaprav o teh stvareh končno odločajo.
ALI drug primer: svet za šolstvo razpravlja o reformi šolstva. Zakaj naj bi se svet ne pomenil o tem z delavskimi sveti?. Le-ti bodo lahko -povedali marsikaj o naši šoli, povedali pa tudi, kaj b; moral človek vedeti, ko pride iz šole v tovarno. Delavski sveti lahko povedo, kaj je slabega v sistemu strokovnega izobraževanja, kakšnih šol nam še manjka, katerim predmetom bi morali posvetiti več pozornosti In podobno.	/
Ali pa svet za zdravstvo. Ugotavljamo, da so sektorske ambulante prenatrpane, da je naval tolikšen, da se zdravniki nimajo časa podrobneje ukvarjati z bolniki, obratne ambulante bi pa lahko preštel kar na
Potem b) jim za take stvari ne bilo žal denarja.
® Zbor proizvajalcev naj bo vez med ljudskim odborom in delavskimi organi upravljanja podjetij
Ta posvetovanja naj bd skliceval in organiziral zbor proizvajalcev, on naj bi razpravljal o problematiki, ki jo zbero posamezni sveti OLO. ali občinskih ljudskih odborov, član zbora proizvajalcev pa naj bi potem raztolmačil te zadeve delavskim svetom svoje volilne enote. Seveda naj Ibi se teh posvetovanj udeležili tudi člani sveta, ki problematiko temeljiteje poznajo. Tak način dela bi omogočil, da bi zbor proizvajalcev ne postal suha veja, marvejj bi se velik-o močneje uveljavil v mehanizmu družbenega upravljanja pri nas.
© Od 526 le 67 milijonov za pospeševanje obrti
Na občnem zboru se bomo podrobneje pogovorili tudi o obrti. Ugotavljamo namreč, da Je bilo o tem sicer sila dosti govora, dosti premalo pa storjenega. Le en dodatek: okrajni m občinski ljudski odbori »o skupaj nabrali za 526 milijonov dinarjev sklada za pospeševanje obrti. Od tega denarja so za obn porabll-i le 67 milijonov. Precej več — ka-r lf>3 milijone dinarjev — pa so porabili v druge namene, dostikrat tudi take, -ki z obrtjo nimajo prav nikakršne zveze. Menimo, da se je treba letos teh stvari temeljito lotiti, saj bomo le z resnim prizadevanjem za razvoj obirtj vplivati na izboljšanje življenjske ravni prebivalcev našega okraja. Zato mislimo, naj bi ne oteževali odpiranje tudi zasebnih obrtnih delavnic, mnogo ostreje pa je treba potegniti črto me-d špekulantski-m delom zasebnih obrtnikov to tistimi, ki si z delom svojih rok služijo vsakdanji kruh.
ložaj glede dajatev v gospodinjstvi. Danes so na primer plin, elektrika za gospodinjstva cenejša kot za te javne ustanove družbene prehrane. Zato je tudi hrana tako draga. Prav tako bi bilo treba razmisliti, da bi tiste gostilne, ki imajo na -hrani abonente, razbremenili nekaterih dajatev, sorazmerno s številom abonentov, ki so pri njih na hrani.
• Ločimo proizvodnjo mesa od prodaje
Preskrba z mesom nam že dlje časa povzroča preglavice. To zlasti zato, ker so v nekaterih krajih v državi uspeli precej znižati cene mesu in mesnim izdelkom. Pri na gre to le s težavo. Okrajni sindikalni svet meni, da bi bilo treba ločiti prodajo od proizvodnje in predelave mesa. Praksa namreč kaže, da s-krbe ta podjetja v' prvi vrsti le za razvoj proizvodnje in predelave mesa, trgovino pa -puščajo vnemar. Zato so slabe prodajalne in cene visoke. Ce bi bila prodaja ločena od proizvodnje in predelave mesa, bi trgovska podjetja kupovala meso tam, kjer bi bilo ceneje. Na ta način bi se mnogo bolj uveljavila konkurenca In bi bila mesarska podjetja prisiljena temeljiteje organizirati proizvodnjo in kalkuliraiti le z minimalnimi dobički. Danes pa je položaj le še tak, da gre vse v denar. Razen tega bi se najbrž zmanjšati tudi režijski stroški, saj vozi v določen kraj meso po več mesarskih podjetjih hkrati, medtem ko bi to opravilo lahko le eno trgovsko podjetje.
© ga premalo trgovin
Dalje se bodo zavzeli še za pavšaliiranje trgovin in prodajaln s sadjem in zelenjavo. Naše mnenje je tudi, da smo -doslej vse premalo mislili na razširitev trgovske mreže. V novih stanovanjskih naseljih skorajda vi trgovskih poslovalnic, niti za špecerijo niti pekarij niti mesarij, niti prodajaln sadja in zelenjave. Tako je v Savski kolo-
Bilo Je kot pozno pomladi. Sonce je žgalo, ko se je truma smučarjev podala do Celjske koče, kjer naj bi Mio republiško smučarsko prvenstvo Prijateljev prirode Slovenije. Že v soboto so bila smučarska tekmovanja v celjski okolici. Oba dni se je pomerilo okrog 200 smučarjev, od katerih je bilo kar 150 pionirjev. Žal da so se teh tekmovanj udeležili le celjski smučarji. Tekmovanja so bila v okviru smučarskega tedna, ki ga je priredila celjska smučarska pod-kveza. Na »liki trije prizori s tekem v slalomu pri Celjski koči.
la tudi vsaka občina »voj zbor proizvajalcev. Danes je tako, da predstavlja en član zbora proizvajalcev tudi do 30 podjetij. Kajpak ne pozna problematike vseh teh podjetij, ki jih zastopa v zboru, da ne omenim tega, da o« 'le še premalo razvit čut odgovornosti do volivcev. Glede tega je bilo slišati tudi precej kritike na občnih zborih sindikalnih organizacij. Same podružnice pa so se že precej vključile v mehanizem upravljanja.
• 0SS In OLO
Reči moram, da »o člani našega sindikalnega sveta v vseh svetih okrajnega ljudskega odbora. Taka povezava je tudi na občinah. Ne bi mogli reči, da (je to ipovBpd, vendar smo v večini občin le uspeti. Dogodi se še, da v katerem izmed podjetij kaj zaškriplje, potem pa z občine navalijo na sindikat, češ, sindikat nič ne dela, zato je prišlo do tega itd. Dostikrat pa je stvar taka, da so sindikalne odbornike pošiljali na vse mogoče konce in kraje, jih uporabljali za vse mogoče akcije, svojega dela pa potlej seveda niso mogli opravljati. Gre namreč tudi za odnos občin do sindikalnih odbornikov In to • se kaže, med drugim tudi v tem, da sindikata ne upoštevajo, njegovih odbornikov ne volijo v svete in se sindikat seveda ne more uveljaviti kot močna družbena sila.
Kot sem že rekel, nj sveta pri okrajnem Ljudskem odboru, v katerem ne bi biti Člani našega predsedstva. Kadar svet razpravlja'o kakšni važnejši zadevi, se potrudimo in preskrbimo gradivo, o katerem bodo razpravljali. O njem se pogovorimo potem na naših sejah in določimo stališča, ki naj jih 5 član sveta — sindikalni odbor-
prsto. Zakaj bi se svet za zdravstvo ne 'posvetoval z delavskim; sveti takih podjetij, kjer imajo možnosti postavit; si svojo ambulanto? Ce bi njim razložil težave naše zdravstvene službe, jim predočil koristi obratne ambulante, bi delavski sveti z večjim zanimanjem in z mnogo večjo prizadevnostjo poskrbeli za to, da b; tudi pri njih postavili tako ambulanto.
0 Plin In tok naj za menze ne bosta dražja kot za gospodinjstva
Tudi glede prehrane naših delavcev smo zadnje čase dosegli nekaj razveseljivih uspehov. Vendar je le res, da še ni storjeno vse, kar bi bilo lahko. Zlasti menimo, da je treba obratne menze in delavskio-uslužbenske restavracije postaviti v enak po-
niji, v mestnih blokih v Šiški, da navedem samo primer iz Ljubljane.
Seveda to ni vse, o čemer bomo govorili na občnem zboru. To je le nekaj stvari, ki se mi zde najvažnejše. Naj omenim še to, da se resno zavzemamo, da bi tudi Ljubljana dobila reprezentativen delavski dom kulture.
Tako. Najin razgovor je bil pri kraju. France je še vzel poročilo v roke, dodajal, spreminjal, vnašal podatke. Nisem ga več motil.	V. J.
France Borštnik, predsednik OSS Ljubljana
Kaj pa vi?
Izhajamo v novi obleki, tudi v notranji ureditvi lista smo marsikaj spremenili. Kot kaže, so bralci sedaj zadovoljnejši z nami. Vsaj tako kažejo pisma, ki jih prejemamo. Tudi naši zaupniki nam pišejo, da so že, ali da še bodo povečali število naročnikov.
Tovarišica Francka Zabret is tovarne »Unlverzale« v Domžalah piše: »V našem kolektivu je veliko zanimanje za Delavsko enotnost. Doslej sem imela 25 naročnikov, odslej pa jih je že 43. Prosim Vas, bodite pri pošiljanju lista še v hodeče tako točni kot doslej.«
Zal zarad; pomanjkanja prostora ne moremo priobčit} vseh pisem naših zaupnikov kot so n. pr. tov. Jože Mastnak, naš glavni zaupnik v Železarni Store, ki ima poleg sebe še 16 zaupnikov po obratih, Jože Bider-man iz rudnika Hrastnik, Bogdan Ivančič iz podjetja »Stol« v Duplici, Janez Kosič s kmetijskega gospodarstva v Železnih dvereh pri Ljutomeru in drugi.
Prav bi bilo, da bi se sindikalne podružnice, ki doslej še niso kdo ve kaj napravile, da bi razširile naš časopis v kolektivu, katerikrat podrobneje pomenile o tem in tudi delavske organe upravljanja zainteresirale za naše glasilo. Marsikje so to že storili in tudi število naročnikov v tistih kolektivih stalno narašča. V delavnicah železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru so samo januarja pridobiilj 64 novih naročnikov. Sindikalna podružnica tekstilne tovarne v Zapužah na Gorenjskem je pridobila 26 novih naročnikov, Industrijsko čevljarsko podjetje »Metka« iz Nove vasi pri Žir e h 20, podružnica obrtnih in komunalnih delavcev podjetja »Mikrom« iz Maribora prav toliko, zaupnik Viktor Znazek v lesnem industrijskem obratu v Ljutomeru je nabral osem novih naročnikov itd.
Ti zaupniki in podružnice so nam vsekakor lahko za zgled, kaj se da napraviti, če je volja. Vas, bralci, pa prosimo, pišite nam, kaj mislite zdaj o časopisu!
PREKLIC
SINDIKALNE KNJIŽICE
Sindikalno knjižico je izgubila in jo proglaša za neveljavno Peček Nežika, delavka v Železarni Štora
OB R O B u D O G O.D K O, V-
BOLJE JE STOJE IJIMREI1
KOT KLEČE ŽIVETI
KAJ SE DOGAJA V SPAftIJI
Iz žepa Je potegnil zastavo ln Jo razvil. Vstal je in stoje pričakoval razjarjenega bika. - Se petnajst metrov, še dvanajst... Množica je hrumela. Ni videl živali, ki se mu je bližala; s pogledom je objemal ljudi, ki so mu vzklikali in ploskali, ljudi, med katerimi je živel, s katerimi se je veselil in jokal ln bojeval. Pogled mu je bil otožen, kot bi se poslavljal. — Se osem metrov... Ob izhodu so stali falangisti in čakali nanj. Aretirali so ga, ker so našli pri njem protifašistične letake, in spustili so ga za nekaj ur, da bi se lahko pojavil v areni in da ljudje ne bi zvedeli za njegovo aretacijo. Ze tedaj, ko je stopil v areno, je vedel, kaj bo storil. Opeharil bo to svojat, ki bi ga rada mučila, ubila s strelom v tiftiik, pahnila z visoke hiše.
—	Se tri metre... Vzravnal se je ln visoko dvignil zastavo. Množica je onemela...
—	Bik je dirjal z njenim ljubljencem po areni, v rokah umirajočega pa je plapolala zastava, na kateri so bile zapisane besede nesmrtnega Garclje Lorce, pesnika španske revolucije: »Bolje je stoje umreti, kot kleče živeti!«
Tako Je pred tedni umrl v Barceloni Castel Miguel del Ferra, slavni španski toreador, ki je raje stoje umrl, kot kleče živet
Tiste dni je v Španiji vrelo. Delavci so stavkali. Ljudje so bojkotirali avtobuse in tramvaje in tako protestirali proti Francovi vladavini. Barcelonski protifašisti so porušili Francov spomenik. Madridski in barcelonski študentje so demonstrirali in vzklikali protifrankistična gesla in zahtevali svobodo, odpravo fašistične diktature.
V Španiji pa še danes vre. In ni daleč čas, ko bo prekipelo.
Kmalu bo minilo osemnajst let, odkar Je v Španiji zavladala fašistična diktatura. Pisalo se je leto 1939. Druga republika (1931—1939) je doživela poraz. Padlo je poldrag milijon Špancev. Franco je — s pomočjo Hitlerja in Mussolinija — prevzel ob)ast.
Teh osemnajst let je v zgodovini Španije zapisanih s krvjo...
Revščina, ki se ji je uprla Druga Republika, se je spet naselila v deželo. Iz uradne statistike Francove vlade za leto 1955 bom vzel nekaj številk. Kvalificirani delavec je tedaj dobival 10 pezet na dan. Poljedelski delavec, ki je delal povprečno 12 ur dnevno pa 8 pezet na dan. Zasebne uradnike so plačevali po 400, državne uradnike pa po 500 pezet mesečno. — Kilogram kruha je stal 6, pezet, moke 7 do 8 pezet, olja 13 pezet, par čevljev 400 pe-
zet, obleka 1090 do 1500 pezet, za eno same sobo pa so plačevali mesečno od 150 dt 200 pezet. Kvalificirani delavec je tore; lahko kupil za svojo mesečno mezdo 43 kg kruha ali 32 kg moke; za čevlje je moral delati poldrugi mesec, za obleko pa 4 do 6 mesecev.
Od tedaj pa do danes se položaj ni popravil. Cene so se v zadnjih dveh letih zelo dvignile. Lani Je v številnih španskih mestih prišlo do ogorčenih delavskih stavk. Policija je stavke razbila, končna pa je vlada vendarle morala upoštevati nezadovoljstvo delavcev. Zvišala je mezde za 30 odstotkov, cene pa so se v istem času dvignile za polovico.
Na vasi so razmere še težje. Le 20 do 30 odstotkov kmečkih družin ima svojo zemljo. Ostale družine obdelujejo veleposestniška polja. Štiri milijone kmetov je osem do devet mesecev na leto brez dela. Pred tremi leti je vlada izdala zakon, ki je s številnimi davki tako udaril po malih in srednjih kmetih, da le-ti množično prodajajo svojo zemljo veleposestnikom.
Druga Republika je vzela zemljo veleposestnikom in jo razdelila revnim kmetom. Franco jemlje zemljo malim in srednjim kmetom in jo daje veleposestnikom, ki spreminjajo polja v lovišča ali travnike, na katerih pasejo bike. Nekaj deset-tisoč veleposestnikov ima nad polovico vse zemije.
Vojvoda iz Medinaselija, potomec ene najstarejših španskih aristokratskih družin, ima na primer 16 tisoč hektarov zemlje, od katere je obdelovane le tisoč hektarov. V Heresu si je nekaj veleposestnikov prilastilo 67 odstotkov plodne zemlj* in jo nasadilo z vinsko trto.
PREMALO: PREVEČ
Hišne svete volimo. Ponekod gmo jih že izvolili, drugod pa se na volitve šele pripravljajo. Ob taki priliki veliko razpravljamo o delu starih hišnih svetov. Zanima nas, kako je svet gospodaril z denarjem, kako je obnavljal hišo in kakšne načrte ima za to leto. Zaradi tega sem obiskal nekatere tovariše ljubljanskih hišnih svetov.
Tri sto let stara hiša
Zavil sem tja na desno mimo Magistrata in obstal v Ciril Metodovi ulica št. 19. Šele pozneje so mi povedali, da je ta hiša stara tri sto let in je pod spomeniškim varstvom. Več kot 25 let je ni nihče popravljal. Lani pa so krepko zagrabili za delo. Na sestanku hišnega sveta so se dogovorili, da bi bilo najbolje, če bi najeli dolgoročno posojilo, ki bi ga odplačevala deset let. Tako so tudi storili. Z milijonom dinarjev so obnovili obe pročelji, popravili -in prepleskali so okna, napeljali luč po stopniščih in uredili odvodne kanale. Hišo so tako temeljito popravili, da jo je zdaj veselje pogledati. Za nekaj časa so brez skrbi. Brez, skrbi pa le ne bodo, saj jim tekočih popravil zlepa ne bo zmanjkalo.
Pot me je zdaj vodila na Rimsko, cesto. Tudii tu so stare zgradbe, med njimi hiša št. 13.
mi sta zavračali upravičene prošnje stanovalcev. Nič ni pomagalo. Stranke so še naprej v stanovanjih prale perilo.
Pa so izvolili hišni svet. Glede pralnice je ostalo pri starem. Predsednik hišnega sveta, zakonski drug solastnice F. V. ni dolgo časa popustil. Šele, ko so v hiši začeli govoriti, da bodo v ta prostor vdrlii, je dovolil uporabo pralnice — todia le najemnikom stanovanj — podnajemniki pa še vedno pe-rejo v temnih kuhinjah, odroma sobah.
S čudnimi občutki sem zapuščal to hiša Stanovalci, kakor izgleda, ne občutijo, da je hiša v stanovanjski skupnosti. V veža še vedno visi stari'hišni red. Predsednik novega noče obesiti. Je pač preveč »demokratičen« in mu zato ni všeč. Všeč mu ni tudi zato, ker bi moral takoj, ko bi ga obesil na steno, preklicati vse tisito, kar je nekdaj tako sveto razglašal o pralnici in njeni uporabi.
Temno stopnišče
V neki stani hiši na Starem trgu je v prvih večernih urah močno zaropotalo. V temni veži sem se spoditakinil ob stopnici. Padel sicer niisem, krepko pa sem se prestrašil
»Pri nas je kar terna,« mi je rekel tovariš srednjih let.
»Predsednika hišnega sveta
me je, zakaj neki. Morda ni denarja, morda slabo gospodarijo. No, povedali so mi, da imajo v blagajni nekaj manj kot sto tisoč dinarjev, s katerimi bi si stroj lahko kupiti. Toda raje bodo počakali, da_ bodo stroja cenejši in boljši,* saj so zvedeli, da jih bodo odslej izdelovala pod: je tja v kooperacija.
No, mimogrede naj še povem, da je predsednik hišnega sveta sam barval okna. Barval jih je pod nadzorstvom kvalificiranega delavca. Vsaj tako so mi povedali, če je bilo to kaj ceneje ali kvalitetno enako opravljena Pa je vprašanje, o katerem naj sodijo sami stanovalci.
Okoli tovarne Litostroja, kamor kodi ti v zimskih meglenih jutrih seže pogled, povsod ti bo oko ostalo na lepih stanovanjskih zgradbah. Toda Lšto-strojčani imajo tudi stare hiše. Tudi te je treba obnavljati, vendar kaiko? V starih zgradbah si bodo hišni sveti z lastnimi sredstvi le slabo pomagali. Zdaj je na vrsti streha, omet se ruši, vodovodne cevi nagajajo, dvoriščne ograje so zarjavele itd.
Predsednike hišnih svetov Htostrojsfcih blokov je to vprašanj dalje časa mučilo. Le kako ga bi rešili? Stare hiše propadajo, nove pa niso v zadregi z denarjem, preveč ga sicer nimajo, toda ... Da, prav tu je rešitev. Torej, da bom jasnejši. — V liitostrojiski stanovanjski skupnosti predlagajo, naj bi hišni sveti 2 % najemnine za stanovanja odvajali v poseben sklad. Iz tega sklada bi stare hiše črpale sredstva za naj-* nujnejša popravila. Le tako bi se hišni sveti v starih hišah hitreje opomogli. Prav bi bilo, da bi o tem predlogu razmislili tudi v vseh občinah in okrajih. Stare hiše bi lahko uspešneje obnavljali in počasi se bi zmanjševala razlika med starimi in novimi zgradbami, ki je danes v gmotnem oziru precejšnja,
BESEDA BRALCEV

Šola socialistične zavesti
Kaj naj rečemo ob koncu? Morda to, da v celotnem sistemu družbenega upravljanja zavzema upravljanje stanovanjskih zgradb nadvse pomembno mesto. To je področje, kjer je pritegnjenih največ državljanov v družbeno upravljanje in so zato hišni sveti prava šola sociali stične zavesti. Od takrat, ko smo predali upravljanje stanovanjskih zgradb v roke stanovalcem, so stavbe veliko bolj oskrbovane.'Hišni sveti so začeli resno gospodariti.
Toda težko je gospodariti ob pomanjkanju denarja. V starih hišah upravičeno stokajo. Odstotki najemnin, ki naj bi ostali hišnim svetom, bi morali biti večji kot dejansko so. kajti stroški za popravila starih hiš so neprimerno višji kot pri novih zgradbah.
Lep je pogled na stari del Ljubljane. Toda hišni sveti imajo v teh hišah precej težav. Zgradbe je treba venomer popravljati, z denarjem pa so bolj na tesnem. Odstotek najemnin, ki ostane svetom v starih hišah, je premajhen, da bi lahko krili vse potrebe. — Primer: z novimi zgradbami so v neenakopravnem položaju.
Prav o tem bi morali v stanovanjski skupnosti v občinah temeljiteje razmišljati. Razmisliti bodo morali o tem, kako naj bi boljo pomagali hišnim svetom, saj tudi ti želijo, da se njihovi prebivalci počutijo prav tako, kakor stanovalci v novih zgradbah.	N. B.
NAROBE SVET
Po osvoboditvi smo zgradili precej novih stanovanjskih zgradb. Gospodarjenje je veliko laže, ker je iz polne sklede kaj jemati. Na sliki je nova hiša v Vošnjakovi ulici v Ljubljani.
Ne bom vam pripovedoval, kako so tu na sejah hišnega sveta razpravljali o svojih težavah. Povedal vam bom zgodbo.
Zgodba o pralnici
Ne o tisti pralnici, ki si jo želii vsaka gospodinja in v kateri je svetel pralni stroj. To bo pripovedovanje o kletnem prostoru, v katerem naj bi stanovalci prali perilo.
2e preje, pred leti, ko še ni bilo hišnega sveta, nista lastnici hiše G. A. in F. V. pustili najemnikom, da bi uporabljati pralnici. »Hiša je najina, pa tudi pralnica.« S temi beseda-
iščam,« sem bolj zamrmral kot pa rekel.
»To sem pa jaz.«
Potem sva kramljala. O čem? O hišnem svetu, seveda. Govorila sva tudi o starih hišah. Denarja je premalo za obnovo teh starih podrtij. V novih hišah je to čisto drugače. Najemnine so višje, ponekod imajo dosti poslovnih prostorov in denarja jim ne manjka. Popravljati jim skoraj ni treba, zato stanovalcem preslikavajo okna, vrata, sobe itd. In. ko se je takole moj sobesednik vse bolj in bolj razvnemal, sem se spomnil vsega tistega, o čemer mi je pred dnevi pripovedoval član stanovanjske skupnosti litoslrojsltih blokov.
Preveč in premalo
Med litostrojiske. bloke sem zašel čisto slučajno. Slišal sem pa, da imajo v večini blokov pralne stroje, le blok številka devet, da ga še nima. Zanimalo
Predsednik nekega hišnega sveta roj je nedavno razložil svoje težave. Imeli so, mi je povedal, malo denarja v skladu za popravilo hiše, a veliko želja, ki b,i jih morali izpolnit; s temi skromnimi sredstvi. Dosti stvari b; morali popraviti, obnoviti. Nek najemnik je zahteval nov; umivalnik v kopalnici, ker mu je stari počil, drugi novo peč v spalnici, tretji, naj mu izmenjajo parket v dnevni sobi. Vsakdo je želel neko novo majhno udobnost. A na strehi je bilo nekaj zlomljenih strešnikov, žlebovi so odslužili in ob dežju je voda odtekala kar po zunanjih stenah in v vrhnjih stanovanjih pronicala skozi strop.
Na seji hišnega sveta so se pošteno spoprijeli. Vendar so se na koncu le zedinili, da je najpametneje in koristneje za sleherno stranko v hiši, če potrošijo denar za popravilo strehe. Tako so tudi storili. Hišo so zavarovali pred vlago in letos ne bo voda. pronicala v stanovanja.
Tako so rešili najvažnejše. Sčasoma bodo prišli 'na vrsto tudi parke ti, nove peči in nov-i
umivalniki. Ce bi najprej ugodili vsem posameznim zahtevam, bi se jim lahko hiša zrušila ob vsem stanovanjskem udobju. Sicer so ugotovili, da lahko želje izpolnijo tudi zdaj, vendar z dost; manjšim denarjem.
•
Pred nedavnim je na nekem zboru neki naš visok gospodarski funkcionar posebno opozarjal na izkoriščanje lokalnih skladov v letu 1958, V teh skladih je bilo še okoli 10 milijard dinarjev. Nismo pričakovali, je dejal, da bomo' s temi sredstvi rešili vprašanje oskrbe z osnovnimi živili, ker bomo morali v vsakem primeru uvoziti še toliko živil, da tao tega dovolj. Z lokalnimi skladi bi morali zboljšati preskrbo z zelenjavo, mlekom, sadjem, jajci in podobnim.
A kaj se je zgodilo? V glavnem je bil denar porabljen za vse drugo, samo ne za najpotrebnejše stvarj — za stvari, ki bi neposredno vplivale na standard in preskrbo državljanov. V nekem okraju so na .primer od nekaj deset milijonov d.narjev, k; so jih imeli v lokalnih skla-
Industrljo razjeda kriza. Surovin je premalo, zlasti tistih, ki jih morajo uvažati. Primanjkuje električne energije. Dogaja se, da nekatere tovarne tudi pol leta ne delajo, ker nimajo elektrike. Izvoz je majhen in uvoz tudi. Ceste so slabe. Isto velja za železniški promet. Vlakov je malo in še ti so polževo počasni. Od Seville do Granade, torej 220 kilometrov, vozi potniški viak 16 ur.
V takšnih razmerah je seveda veliko ne-, zaposlenih. L. 1955 je bilo stalno nezaposlenih nad 200 tisoč delavcev, kasneje pa se je njih število podvojilo. Začasno nezaposlenih je, razen 4 milijonov kmetov, tudi nekaj milijonov delavcev.
Težavne socialne razmere (in tudi politično nasilje) silijo Špance, da iščejo kruh v deželah Južne Amerike. Leta 1950 se je samo v Argentino izselilo 40897 španskih delavcev in revnih kmetov, leta 1951 pa 35.087. V Venezuelo je leta 1950 odšlo 8520 Spancev, leta 1951 pa 11.023.
šol je premalo. Vladna statistika priznava, da kakih milijon otrok sploh ne hodi v šole. Nad 30 odstotkov prebivalcev Je nepismenimi.
In tudi stanovanj je premalo. Državljanska vojna je popolnoma porušila nekaj delavskih središč, v velikih mestih pa so vojno vihro najbolj občutila delavska predmestja. Po vojni so fašistični oblastniki in njihovi prijatelji kapitalisti zgradili zase razkošne dvorce in palače, 5 milijonov ljudi pa živi v kolibah in jamah.
To je torej Španija, dežela milijonov revežev in nekaj sto bogatašev. Dežela, v kateri so bogataši iz dneva v dan, bolj
bogati in reveži bolj revni. Dežela strahotnega policijskega nasilja.
Osemnajst let bo kmalu minilo od državljanske vojne, v Španiji pa še vedno delujejo vojna sodišča, ki ostro obsojajo vse nasprotnike diktature. Zgodi se pa, da obtoženi sploh ne pride pred sodišče, zlasti če ima med ljudmi veliko ugleda. Takšne ljudi navadno ustrele v kakšni temni ulici in potem »iščejo morilca«, ali pa jih pahnejo skozi okno petega ali šestega nadstropja in potem objavijo, da so storili samomor. V zaporih je več sto tisoč ljudi. Med njimi so delavci, ki so stavkali, kmetje, ki so se upirali veleposestnikom in zahtevali zemljo, napredni študentje, ki so se spopadli s falangisti in klerikalnimi elementi.
Protifašistična fronta (na žalost še vedno v vrhovih precej neenotna) pa se kljub nasilju vedno bolj krepi. Napredne stranke (komunistična, socialistična, anarhistična, republikanska in druge) delujejo ilegalno. Razredno zavedni delavci se vključujejo v fašistične sindikate in usmerjajo njihovo dejavnost v boj proti diktaturi. Ilegalne tiskarne protifašističnega gibanja tiskajo nekaj stalnih in več periodičnih časopisov ter milijone letakov. Vse javne prireditve, manifestacije in parade se navadno spremene v protifašistične demonstracije.
Kriza v deželi je povzročila tudi hude spore med posameznimi vladajočimi skupinami. Franca podpirajo trije glavni stebri: falanga, katoliška cerkev in monarhisti. Falanga, fašistična organizacija, ki sama sebe imenuje Nacionalno-sindikalno gibanje in se hvali, da je izvedla revolucijo, hoče imeti vso oblast, da bi zadušila svobodoljubno miselnost in popolnoma
uveljavila svoje poglede. Katoliška cerkev ima podobne težnje. Isto zahtevajo monarhisti. Pa tudi v vsaki od teh treh strank delujejo različne struje. V falangi se na primer prepirajo tako imenovani sindikalisti s skrajnimi desnimi elementi, izobraženci pa se upirajo težnjam obeh nasprotnih struj. Del duhovščine odkrito podpira režim (takšen je tudi papežev ukaz), drugi del pa se režimu upira, ker bi hotel imeti še več veljave ali pa — kot na primer nekateri revni duhovniki — ker po svoje sočustvujejo z ljudstvom. Monarhisti se dele na konservativne in liberalne. Liberalnim monarhistom je vzor zahodna kapitalistična demokracija, konservativni monarhisti pa zaenkrat podpirajo Franca, ker varuje njihove ekonomske privilegije.
Franco stoji sredi te zmede. Nastopa kot falangist, kot monarhist in kot najboljši sin katoliške cerkve. Pred leti je spletkaril med vladajočimi strujami, ker je upal, da bo v kalnem laže ribaril, zadnja leta pa v glavnem miri razburjene duhove in zapira svoje nasprotnike ne glede na njih politično barvo. Izkazalo se je namreč, da so spori med oblastniki nevarno razmajali njegov tron. Zato miri in zapira, včasih za las popusti, pa spet zapira in miri, toda vse to je jalovo delo.
Tudi tuja pomoč mu ne more pomagati. Ameriška vlada je od leta 1951 pa do danes poslala v Španijo 750 milijonov do-, larjev pomoči, položaj pa je dandanes še težji kot je bil pred šestimi leti.
-španskemu fašizmu bije zadnja ura. Delavci, kmetje in študentje mu že kopljejo grob.
dih, porabili za napredek poljedelstva samo 300.000. V drugem okraju so skoraj ves denar iz teh skladov porabili za izgradnjo letovišča, da bi lahko konkurirali sosednjemu turističnemu središču. Gospodinje na trgu ,pa kupujejo paprike po 100 dinarjev kilogram. Ni čudno, cena b; se lahko povzpela tudi na 300 dinarjev.
Ti dve zgodbi (ki nista izmišljeni), imata enak poduk. Ali vas omenjena kraja 'zaradi Pravičnosti ju ne LH>mo imenovali, saj se v mnogih drugih krajih dogajajo podobne reči) ne spominjata na stanovalce, k; popravljajo pankete in kupujejo nove peči, a streha prepušča vodo?
V sedanjih pogojih ne bomo dosegli zboljšanja življenjske ravni zgolj z instrumenti zveznega družbenega plana, temveč če načela plana uresničujemo v vsej državni zgradbi, od vrha do tal, torej tudi za uporabo sredstev v lokalnih merilih veljajo ista načela, ki jih vsebuje zvezni družben; plan. »Popravljati streho« — za komfort je še čas. Sčasoma pride tudi ta na vrsto.	•
Stara resnica je, da lahko tudi s skromnimi sredstvi veliko napravimo, samo če jih razumno uporabimo. Z lokalnimi skladi naj b; organizirali poljedelske ekonomije, ki b; mesto oskrbovale s papriko ne po 100 ampak po 30 dinarjev za kilogram. Lahko kupimo kamione za dovoz, zelenjave in sadja iz oddaljenih področij. Luksuzni domovi kulture, reprezentančni hoteli, drag; urbanistični projekti naj še malo počakajo.
In še nekaj. Na zadnjem plenumu Centralnega sveta Zveze sindikatov smo slišali zahtevo po večjem nadzoru nad lbksl-niirni vlogami. Pri tem ni mišljena neka administrativna kontrola »od zgoraj«, temveč to, da se državljanom omogočj v praksi najširše odločanje o tem, katere stvari so najbolj potrebe njihovemu kraju.
Zakaj ne: lokalni plebiscit o tem, ali naj zgrade gledališče ati naj ustanove poljedelsko ekonomijo?
Zakaj ne: ostre razprave na zborih volivcev, o novi klavnici ali o novih stanovanjskih blokih?
Smisla povprečnega državljana za ekonomsko upravičenost in nujnost ne bi smeli podcenjevati, še posebno tedaj ne, ko je državljan-volivec, da tako rečemo, osebno zainteresiran da so vse stvari prav . urejene Zvonko Simič
TAKO SE NISMO ZMENILI!
Ljubljanske gospodinjske pomočnice so imele že prej vojno svoj dom v Križevniški ulici. Bil je njihova tast in v njem so si uredile dvorano ter sobe za bolne gospodinjska pomočnice, ki zavoljo bolezni ne morejo ostati tam, kjer so v službi.
Ta dom je postal po osvoboditvi ljudska last in v njem so izvolili tudi hišni svet. Gospodinjske pomočnice pa so zadržale le eno sobico, v kateri ima pisarno njihova sindikalna podružnica.
» -	. , Zdaj pa je hišni svet odpo-
\ -•**“— —- °»• i Vedal še to sobo in grozi sindikalni podružnici, da jo bo deložiral, če se same ne izselijo. Podjetje »Opalogra-fija«, ki je namreč tudi v tej stavbi, je dobilo skomine po tej kuhinjici, v kateri je pisarna sindikata, ter ponudilo hišnemu svetu po 80 dinarjev najemnine od kvadratnega metra, če jim da še ta prostor. Hišni svet je brž ugotovil, da sindikalna podružnica gospodinjskih pomočnic najemnino neredno plačuje in to navaja kot razlog za odpoved.
Tako naj bi šle gospodinjske pomočnice na cesto iz — lastnega doma, ki so si ga kupile iz lastnega denarja ali ga zbrale z lastnim prizadevanjem.
Ne, tako se res nismo zmenili, čeprav je hiša družbena last in čeprav je hišni svet danes njen gospodar! Zakon — če govorimo o njem — daje menda hišnemu svetu res to pravico — toda moralne pravice nima prav nikakršne. Zato je postopanje hišnega sveta doma gospodinjskih pomočnic v Križevniški ulici 2 vse graje vredno,	— o
SE ENKRAT: ZA ENAKO DELO — ENAKO PLAČILO
Tovarišu L. D. iz Kranja sem nadvse hvaležen, da je načel vprašanje plač v pekovski stroki. Saj se o njej bore malo piše, čeprav sodi med najtežje poklice, dokler ne bodo imeli povsod modernih pekarn. Peki delajo namreč v vlažni vročini, ki dosega poleti tudi do 50 stopinj, pozimi pa do 30. Vse delo opravlja stoje in nima odmora za malico. Potem lahko razumemo, da peki niso ravno trdnega zdravja.
Seveda se tega ne da čez noč odpraviti. Zato naj bi vsaj plače uredili tako, da bi vsak dobil za enako delo enako plačilo. Sedaj je namreč čas za to, ko pripravljajo nove tarifne pravilnike. Zavedam se, da to ni tako enostavno in lahko, kot bi se zdelo, zlasti kar zadeva norme.
Vsi vemo, da je težko najti dva delavca, da bi bila pri enakem delu popolnoma enakovredna. To velja tudi za druge poklice. Zato sem odločno proti temu, da bi bili vsi delavci enako nagrajeni. Če bi sprejeli to načelo, bi dober delavec delal za slabega. To velja še posebej za oblikovalce, če vzamemo primer iz naše stroke. Vsi imajo — denimo, da delajo ' štirje pri eni mizi — enako tarifno postavko in enako normo. Kaj pa kvaliteta? Ta ni enaka! Zato predlagam, naj bi vsako podjetje sestavilo komisijo, ki bi ocenjevala. kvaliteto izdelka vsakega delavca. Morda bi tako komisijo ustanovili pri občini? Ta komisija naj bi ocenila kakovost izdelka, ugotovila porabljen čas in material. Tako bi se mnogo bolj približali načelu, da naj vsak dobi za enako delo enako plačilo. Seveda bi na ta način nastalo precej več skupin delavcev kot jih imamo danes in bi morali to upoštevati tudi v tarifnem pravilniku. V njem naj bi bili zlasti večji razponi ko-t so doslej.
Opomba uredništva: Kaj, če kar takoj mi povemo svoje mnenje, kar pa seveda ne pomeni, da bi še kdo drug ne povedal, kaj on misli o tem. Več glav — več ve, pravi star pregovor in res ne bi bilo napak, če bi se o tem še kdo oglasil, saj nas podobna vprašanja marsikje tišče.
Najprej tole: po našem mnenju je popolnoma prav, da so za enako delovno mesto postavili enake tarifne postavke za vse štiri oblikovalce. Prav tako je tudi prav, da so norme za vse štiri enake. Vse to se namreč popolnoma sklada z načelom: za enako delo enako plačilo. Vsak bi se namreč razburjat, če bi bila temeljna tarifna postavka za enako delo različna. Menimo pa, da tu le še nekaj manjka. Tovariš Grčar sam opozarja, da so delavci različni, da porabi nekdo več materiala kakor drugi, da je nekdo spretnejši in da so njegovi izdelki boljše kakovosti kot njegovega sodelavca pri isti mizi. No, če je spretnejši in več napravi, se to meri z normo in dobi tudi za večjo količino izdelkov večjo plačo. Poraba materiala itd. pa ni v tem všteta. Zato bi kazalo na takih delovnih mestih določiti normative porabe materiala: za toliko in toliko izdelkov se sme porabiti toliko in toliko materiala. Če prihrani, naj dobi premijo, če pa porabi več pa »negativno« premijo.
Glede kvalitete pa je stvar po našem mnenju nekoliko drugačna. Le-ta je vsebovana že v normi. Vsak je na primer dolžan napraviti 100 kosov določene kvalitete. Če tak proizvod ne odgovarja določeni kvaliteti, ga ne štejemo v norjno. 2e to je tako objektivno merilo, ki si ga želi tovariš Grčar. Tisti namreč, čigar proizvodi so vedno kvalitetni, se bo pri normi bolje odrezal, saj bo imel malo ali nič izmečka. Zato torej takšne komisije, kakršne predlaga tovariš Grčar, ne bi bile potrebne.
»BANDA« IN »GODBA«
Dne 28. decembra lani smo imeli na arbitraži za reševanje delovnih sporov pri občini v Piranu razpravo zaradi spora med menoj in avtopodjet-jem »Primorje«, kjer sem v službi. Zastopnik podjetja je ob tej priliki dejal, da sem jaz in meni podobni »banda«.
Na obravnavi pred sodiščem,‘ kamor sem tega tožil zaradi razžaljenja časti, pa se je vse zelo čudno zasukalo. Priče so sicer izpovedale, da je res tako rekel, da pa je to žaljivka le zame, v teh krajih pa da pomeni »banda« — godbo na pihala.
Sem pošten človek, ubili so mi očeta, požgali dom, sam sem bil v taborišču in zdaj naj bom »banda«. Nisem izobražen pa bi rad vedel, kaj to v našem jeziku pomeni. Kdo ima prav: jaz ali tisti, ki pravijo, da gre le za skupino ljudi ali godbo na pihala.
Branko Stojakovič
Pripomba uredništva: Pri nas velja beseda »banda«, »banditizem«, »bandit« vsekakor za hudo besedo. V prvi vrsti pomeni drhal, roparje, razbojnike, kar bi sodnik kar lahko prebral v Slovenskem pravopisu na strani 86, če tega ni prej vedel. Nikomur namreč ne pride na misel, da bi nekoga zmerjal z »godbo na pihala«.
»Ta prekleta banda...«
-
Octedato tovarištva
Včasih zadostuje majhna neprevidnost in stroj zagrabi roko namesto pločevine, deske ali grafita, zaskeli rana, -iz katere poteče kri. V vsakem podjetju imajo doftiačo apoteko, alkohol, zavoje, pogosto tudi bolničarja, nekje medicinsko sestro, več je tudi obratnih ambulant z zdravnikom. Vsekakor 'poškodovani takoj čuti tovariško skrb kolektiva, njegovo neposredno pomoč ... Poškodba je lahko tudi težja, poškodovanega tovariša bodo prepeljali v bolnico in čez nekaj dni bo spet v tovarni, na svojem delovnem mestu.
Mene pa je zanimalo, kako je z ljudmi, ki so težje zboleli in, ki se včasih leta in leta zdravijo, dva, tri ali več mesecev ležijo v postelji in ki jih poleg bolezni tare še skrb za družino, za ženo in otroke, ki so ostali brez rednika. K takšnim ljudem sem se napotil v Interno kliniko v Ljubljani. Povedal sem dežurni zdravnici namen obiska, od nekod so' mi prinesli belo haljo,' sestra Vera me je odpeljala po belih hodnikih ~ v bolniške sobe.
)
Pri »starešini oddelka«
Stopil sem v sobo številka 4, Ca oddelku DK II.
»Dober večer, se vendar ne pripravljate že k spanju?« sem previdno pobaral.
»Kje pa! Le bližje, sedite malo k nam in povejte kaj! Dolg čas nam je, bolnica s tistele postelje,« ozrl sem se tja — postelja je bila seveda spet zasedena, -- »je odšla domov in odnesla radio,« so mj razložile bolnice.
»Jaz sem »starešina oddelka,« se mi je nenadoma predstavila bolnica s prve postelje.
Prebral sem s table nad posteljo: Marija Irt, 11.10. To pomeni, da bolnica že skoraj štiri mesece toži v bolnici. Spoznal sem zakaj je starešina, kajti na oddelku ni bolnika z daljšim »atažom«. Srčna hiba In .revmatizem ji grenita življenje.
Marija Irtova, stara 43 let, je invalidska upokojenka. Pred tem je bila delavka v ljubljan-
skem podjetju »Alko«. 2e dolgo je od tega, ko je Irtova zapustila tovarno, a njene tovasi-šice je še niso pozabile. Odkar je v bolnici, so jo že večkrat prišle obiskat, prinesle so ji steklenico sadnega soka ali vina, poleg pozdravov od drugih, tudi od direktorja. Vsi so jo imeli radi: Pred leti so jo izvolili v prvi delevski svet njihovega podjetja, tudi v vodstvu sindikalne podružnice je bila.
2e davno prej, ko je bila stara 13 let, se je nalezla revmatizma, a takrat ni mislila, da jo bo to mučilo še pozneje, v najbolj nepravem času.
V oddelku, kjer je delala, so kuhal} sadne sokove. To je težko delo. Morala je zbrati vse moči, ko je dvigala težke škafe z mezgo in jih prelivala v kotel. Prenašala je vreče sladkorja iz kleti. Ne reče, da je za njeno bolezen krivo delo. Vendar, njeno srce ni vzdržalo. Ob kotlu so bila vrata v klet in medtem, ko je bilo ob njem vroče, so iz kleti pihale mrzle sape’.
Januarja 1951. leta je zbolela in od takrat je v rokah zdravnikov, ki se borijo, da b; ji povrnili zdravje. Zadovoljna je z njim; in hvaležna jim je.
Marija je mati dveh otrok. Starejša, sedemnajstletno dekle, je v glavnem preskrbljena — zaposlena je v Tovarni hranil. Toda mlajši, štiriletni sinček, zelo, zelo pogreša mater. Sestra ga zjutraj obleče in odpelje' k sosedom, kjer skrbijo zanj. Oče n; bil nikoh zaposlen. Nekoliko se ukvarja z majhnim posestvom in — pije. Pozabil je na ženo, še obiskati je ne pride. Marijo pa skrbi, kaj bo z otrokom.
Težko je biti bolan, a materi je še enkrat težje. Marija je. obkrožena s samimi mladimi bolnicami in le-te jo kličejo za mamo. In Marija jih celo tolaži, če je potrebno.
•
»Ali vas pridejo kaj obiskati?« Obrnil sem se k drugim bolnicam.
Trgovska vajenka iz Kranja, Marija Vičič, mi je odgovorila:
»Da. V bolnici sem mesec dni
to iz trgovine so me že večkrat obiskali. Zadnjič je bil poslovodja, povedal mi je, kaj delajo, kako prodajajo. Kar lažje prenašam bolezen, ko vidim, da mislijo'’na mene...«
Začeli so pozabljati...
Evgena Štrancerja sem srečal na drugem oddelku. Zdaj je. že štirinajst dni v bolnici, toda na žalost ne prvič. On mi je povedal: »2e 1955. leta sem ležal v ljubljanski bolnišnici. Takrat sem bil uslužbenec na. okraju Postojna. Bili smo dober kolektiv; ko sem ležal v bolnici, mi je sindikat poslal deset tisoč dinarjev in pozneje tudi okraj toliko. Zdravje, se mi je zboljšalo. Potem so ukinili okraj v Postojni in me premestil; na občino v Ilirsko Bistrico. Znova sem zbolel. Od tedaj so se zanimali zame kvačjemu zato, da so vprašali, če se bom kmalu vrnil na delo. Tega nisem mogel in so me začasno upokojili, od tedaj so pa vsi, tudi sindikalna podružnica, pozabili name. Zena ima invalidnino. Z otrokoma, starejši- bo maturiral in odšel k vojakom, že nekako shaja. A vseeno mi ni prav,, da so me pozabili ...«
Niti sindikat niti direktor ...
Vinko Pelc boleh že deset let za sladkorno boleznijo:	»Ze
spet sem v bolnici. Doma ne morem držati diete, predrago je, človek si dovoli enkrat to, drugič ono, in znova se znajde tukaj. Vratar sem pri »Šumiju«. Name so že pozabili. Nit; od sindikata, niti od uprave ni nobenega glasu. Sindikalno članarino pa plačujem. Vsaj obiskali b-i me lahko. Pomagajo mi nič, ker vedo, da je žena v službi. Dela v ekspeditu Slovenskega poročevalca, ima nočno delo, ni lahko, mora živeti. Sin obiskuje tretji razred gimnazije, potrebuje knjige, rad je, dosti raztrga. Starejša hči jev k sreči poročena.«
Kmalu bom na delu
Lovro Kokalj, štiriinpetdesetletni »monter TT sekcije I, samski,« kot se mi je predstavil: »V sindikatu sem že od 1945, leta. Se dva brata imam v istem podjetju. Obiskal me še n; nihče, govoril pa sem telefonično z bratom .in tovarišem, s katerim delam. Nimajo me časa obiskati, ker hite po delu na vlak. Sicer pa, zdaj so me že popolnoma pozdravili in bom kmalu spet na delu...« Prebolel je vnetje rebrne mrene in pljučnico.
»Da me ne bi iz tovarne...«
Tega se boji Katarina Čebularje va in to m; je najprej povedala z rahlim, skoraj otroškim glasom. Ležala je negibno, le velike, modre oči je uprla vame, ko sem še ustavil o*b njeni postelji. Podoba je bila, da pred menoj leži dekle šestnajstih let, z dolgimi svetlimi kodri. Sestra mi je povedala, da je Katarina težki bolnik, a da se ji zdravje polagoma le vrača. Dalj časa je že v bolnici; delavka je, stara štiriindvajset let.
»Da, delavka sem bila. V Titanu sem delala. Da me le ne bi vrgli iz tovarne, samo tega se bojim,« je rekla s slabotnim glasom. Bolezen jo je izčrpala.
»Ze so me mislili invalidsko upokojiti, pa se je zavzel sindikat zame in me niso. Tako sem bila zadovoljna, dokler sem delala v tovarni, čeprav je bilo delo težko. Delali smo ključavnice, opravek sem imela z železom, potrebno je -bilo n-ositi zaboje, tudi vagončke sem vozila, a navajena sem bila težkega dela in bilo je.lepo. Zdaj sem v bolnici. V tovarni me še niso pozabili. V nedeljo me je obiskal nek delavec -iz tovarne. Lam,; mi je sindikat dvakrat dal podporo po 1.500 dinarjev. Kaj če se me naveličajo; saj že dve leti »marodiram«? Kaj bom potem?«
»Morda se danes vrne mamica iz bolnišnice?« vprašujeta malčka. Težko je reči, kdo nestrpneje pričakuje svidenje, mamica ali otroka.
(> n a o r o r i n a
■
POKOJNINA
L.	F. Trata: Imate 35 let delovne dobe. Nad 20 let ste zaposleni na delovnem mestu, kjer se zahteva s-topnja visokokvalificiranega delavca. Vi sicer nimate izpita, ker ste smatrali, da ni potreben. Toda sedaj vas vendarle zanima, kako boste upokojeni? — Odgovor: Po še vedno veljavni uredbi o določanju pokojnin in invalidnin se delavci in uslužbenci razvrščajo v pokojninske razrede po delovni dobi in po strokovni kvalifikaciji. V; lahko dokažete, da »te sl pridobili stopnjo kvalificiranega delavca In zato bi se vam po sedanjih predpisih najprej določil pokojninski razred za kvalificirane delavce. PO 35 letni delovni dobi in 55 let starosti bi bili razvrščeni v XI pokojninski razred. Ker pa ste v zadnjih petih letih pred upokojitvijo z uspehom opravljali dela na delovnem mestu, ki zahteva sposobnost visokokvalificiranega delavca, bi bili upravičeni v X. • pokojninski razred, v katerem je znašala pokojninska osnova 10.200 dinarjev.
M.	A. Dol. Košana: Okrajni zavod za socialno zavarovanje vam ne prizna v delovni čas, ko ste bili zaposleni kot snažilka po štiri ure dnevno in po nadaljnje štiri ure v is-t; šoli pa pri šolski kuhinji. — Odgovor: Menimo, da določitev okrajnega . zavoda ni utemeljena, če je resnična vaša trditev o zaposlitvi. Po pravilniku o plačah delavcev, ki snažljo prostore državnih uradov in zavodov, je normativ za normalno zaposlitev 380 m2 površine za čiščenje, pri čemer so všteta tudi okna. Poleg tega ste v istem zavodu delali še za šolsko kuhinjo. Vaša dnevna zaposlitev je torej znašala dnevno poln redni delovni čas v istem zavodu in to mora biti po našem mnenju odločilno. Če se zavod sklicuje na to, da ste bili kot snažilka honorarno zaposlena, je v zmoti. Ni honorarnih delavcev in cit. pravilnik loči snažilke, ki so v rednem delovnem razmerju, in snažilke, ki so v civilno pravnem razmerju. Slednje so tiste, kjer ie površina za čiščenje izpod splošnega normativa 380 m2 tako, da ni mogoča niti štiriurna zaposlitev. Priporočamo, da se zoper odločitev okrajnega odbora pritožite na republiški zavod za socialno zavarovanje.
DELAVSKI SVET
K. J., Ptuj: Ati lahko kolektiv na sestanku sindikalne podružnice -azreši delavski svet? — Odgovor: Ne! Delavski svet je na j višji organ gospodarjenja v podjetju in na isti način (to je s tajnimi volitvami!) kot je izvoljen, ga je mogoče odpoklicati, torej s tajnimi volitvami, ko se poprej postavi volilna komisija, izdela seznam tistih delavcev in uslužbencev, ki imajo volilno pravico za volitve delavskih svetov in izvrši tajno glasovanje na odrejenem volišču, kjer odi glasovanje poseben volilni odbor. Vsako drugačno ravnanje je nezakonitost in groba kršitev načel delavskega samoupravljanja. Sestanek sindikalne podružnice bi lahko razrešil delavski svet samo, če bi bil ta sestanek več kot pa je delavski svet. Toda to ni in tako kot ni postavila delavskega sveta sindikalna podružnica, tako ga tudi ne more razrešiti. Če je pri Vas to izvršila podružnica, je ravnala v nasprotju z zakonom o gospodarjenju s podjetji In v nasprotju s sklepi III. kongresa ZSJ. Kajti prav podružnica bi se morala odločno •cTier=tnv:t: takemu '•evmmtu in ne bi smela dovoliti’postopka, ki je nezakonit in v nasprotju z načeli delavske uprave. Napako ste storili, ko niste takrat, ko je bila okrajnemu sodišču predložena nova volilna komisija za izvolitev novega delavskega sveta, okrajno sodišče obvestili o tem. kako je bil »razrešen« dotedanji delavski svet. Okrajno sodišče bi gotovo odreklo zakonitost te volilne komisije in tako onemogočilo n daljnji postopek.
Čeprav so zdravniki skrbni in sestre prijazne, vendar pomeni bolnikom v bolnišnici največ, če jih obišče kdo od domačih ati tovariši iz kolektiva.
Pripovedovala mi je počasi, zajemala sapo in v obraz je bila zardela. Po gov-omi sem »poznal, da je s štajerskega, iz okolice Rogaške Slatine.
»Mislila sem, da bo postalo moje življenje lepše, da bom lahko vzela mamo k sebi. Ne vem kje je zdaj. Nit; njenega naslova nimam. Dela prj kmetih, hodi od hiše do hiše in tabo se preživlja. Zdaj, ko je že stara, jo ljudje ne rabijo več toliko in prej se je naveličajo. Njen brat je močan kmet, toda tudi on je noče vzeti k sebi. Ima pa toliko njiv, travnikov in gozdov... Jaz sem mu dolgo časa garala na kmetiji.
Stari oče je še živel, ko sem se rodila in mati ni smela z menoj domov. Odnesla me je k tujim ljudem, domov sem prišla šele, ko je stari oče umrl. Stara mama me je imela rada in je hotela, da bj bila šivilja, ko Pa sem hodila v četrti razred osnovne šole, je tud; stara mama umrla. In stric me je zadržal na kmetiji. Od jutra do večera sem delala ~: do svojega dvajsetega leta in nikoli nisem dobila niti dinarja. Se obleko m; je kupovala mama
—	s svojim zaslužkom, zasluženim z delom pri drugih kmetih.
Tam sem tudi zbolela. Imela sem štirinajst let, ko so mi noge hudo obolele. Zdravnik je bil predaleč, nihče ni šel ponj
—	in je minulo. Cez nekaj let se je to ponovilo, prejšnji bolezni se je pridružil še srčni napad in tedaj sem končno prišla do zdravni-ka. Toda kdo bo plačali bolniške stroške? Preprosila sem zdravnike, da so me pustil; domov. Rekli so, da moram mesec 'dni počivati — že drugi dan sem šla na polje.
Drug; stric se je pred mnogimi le.ti preselil v Kamnik. Dela v tovarni. Dolgo me je vabil, naj ga pridem obiskat, ko pa sem prišla, nisem hotela več nazaj v Žagaj. Stric mi je poiskal delo v tovarni... Nisem kriva, da sem bolna... Samo rada bi šla nazaj v tovarno. Samo, da me ne ibl prej, predno ozdravim, vrgli iz nje ...«
*
Takšno povest m; je povedala mlada Katarina. Bolnišnice so polne In če bi šel od postelje do postelje, koliko ljudi bi spoznal, koliko resničnih zgodb bj zapisal. Pisal b; in pisal in nikoli ne bi vse napisal, še h;, pisal v tistih, ki se bore z boleznijo mesece in mesece, o tem, koliko jim pomeni, če jih njihovi delovni tovariši ne pozabijo, če jih večkrat obiščejo. Saj jim prav gotovo želijo skorajšnje okrevanje. In tudi mi.
D. D.
Pri vhodu v železarno ln na vseh vidnih, mestih v varni se vrste opozorilni napisi;
•	Očka, vrni se zdrav domov!
•	Lastna previdnost pri delu jje najboljše zaščitno sredstvo!
® Ne hodi utrujen in vinjen na delo!
•	Uporabljaj zaščitna sredstva!
V železarni Jesenice je bilo v zadnjih letih veliko storjenega. V posameznih obratih so uredili sanitarne prostore, jedilnice, oblačilnice in obratne ambulante z vsem potrebnim sanitarnim materialom, Lažje ali težje ponesrečeni člani kolektiva dobe pri sanitetnem osebju nujno potrebno strokovno zdravniško pomoč. Jeseniški železarski kolektiv žrtvuje vsako leto za preventivo, za predpisana zaščitna
Želj e in načrti
==
V tovarni »Zmaj«
Pred tremi leti je v tovarni »Zmaj« delalo 68 delavk, naslednje leto pa jih je bilo že 440. Prizadevali so si razširiti proizvodnjo, pravočasno so izkoriščali priložnost prodaje v tujino... in do danes bi bilo to število še večje, če ne bi pred leti obtičali z načrti za rekonstrukcijo tovarne. Tedaj niso uspeli in so načrt spremenili. Zgradili so nov obrat v Šentvidu pri Stični in tja bodo preselili tovarno. V sedanjih prostorih bo ostal samo elektrodni oddelek.
Podjetje je res v lepem razmahu, toda, ko sem obiskal to tovarno, sem se spomnil na urednika Petra, ki je pred leti zapisal, da je ta tovarna podobna škatl; sardin.* Ta vtis še danes vzbuja na vsakem koraku, na hodnikih, ki so založeni z raznim materialom, ali v prostorih, kjer ob dolgih mizah delajo delavke tesno druga ob drugi... črne, črne od grafitnega praiftu in smole. Nehote človek pomisli na kopalnice.
»Higiensko tehnične razmere so Pri nas še vedno slabe. A morali bi priti pred leti, da bi se prepričali, da smo vendarle nekaj storili in da več nismo mogli.« To m; je rekel direktor, predsednik sindikata, delavka Rezka, ki že 29 let dela v tej tovarni, temu so pritrdil; drugi.
Hoteli so obnoviti tovarno, a niso uspeli. Nekaj so storili, a še vse pre-, malo. Ni bilo denarja, a še tisto, kar so imeli, so sproti vlagali v razširitev proizvodnje. Zdaj si obetajo dobiček pr; elektrodah in potem bodo morda lahko storili več — v vsakem pogledu, v tovarni in izven nje: zidali bi radi stanovanjsko hišo. Sicer sedanje razmere ne bodo trajale dolgo, ker se bodo preselili v Stično.
A kaj so storili? Popravili so ventilacijo, uredil; so veliko umivalnico in provizotične kopalnice, garderobo. ’ V resnici je vse to provizorično, ker — imeli so vse druge načrte — centralno kurjavo, s tem v zvezi moderne ko-
palnice, popolno ventilacijo, seveda ob razširitvi vseh oddelkov. Se zdaj ne mine zasedanje delavskega sveta, da ne b; govorili o kopalnicah, o ventilaciji, toda prostora n; in ga ni.
Res je, storilj so precej. V 1955. letu je bilo povprečno 10% delavk v bolniškem staležu, lani že samo 6.2%. To so dosegli predvsem z boljšo prehrano. Brezplačno malico, vroče mleko in kruh, in dobrim kosilom v menzi (s slabimi prostori) za 50.— dinarjev. Nekdo mi je rekel, da je zdaj tudi menza boljša, ker se sindikat malo bolj zanima zanjo. Pred kratkim so klali in svinjska pečenja je zelo zboljšala kosilo. Kako je menza potrebna in priljubljena, govori dejstvo, da ima 120 abonentov.
Vzrok za visok odstotek delavk v bolniškem staležu je pa ta, da so sezonske delavke ob nastopu podhranjene in bolehne. Nesreč pri delu skoraj ne poznajo, dogajajo se pa le tam, kjer orodja še niso zaščitena. Pri »stancah«, pri ročni stiskalnici, kjer delavke, ki delajo Po normah, hite. Pravijo, da bodo te ročne stiskalnice zamenjali, ko dobijo nove stroje.
Govorili so mj o vsem tem kritično in prav to obiskovalcu vzbudi prepričanje, da kar še niso, Oodo storiti. Vedno nekaj snujejo, tokrat sem zvedel, prvemu so mi zaupali skrivnost — da so začeli proizvajati ploščate baterije za prenosne radioaparate, ki jih je pri nas vedno več. Tako, kot 60% vseh baterij, bodo tudi te izvažali ...
V Kartonažni tovarni
Tudi tu so na tesnem s prostori. Nekoč 150 zaposlenih, danes pa 540, samo po sebj pove dovolj. Zdaj v soseščini gradijo novo tovarniško poslopje. Ogrodje že stoji, na vrsti so notranja dela.
Tud; v tej tovarni so ženske v večini, kar 85% zaposlenih jih 'je. Zelo bi rade menzo, toda v tovarn; je že tabo in tako vse pretesno in ni prostorov zanjo, ni*: za kopalnice. Vse to
bodo najbrže dobili z novo stavbo. Prvotni načrti tega niso predvidevali,* a pozneje so napravili dopolnilne načrte za dvorano s približno 100 sedeži, za menzo, za kopalnice, za pralnico z nekaj pralnih strojev... za vse to, kar še zdaj pogrešajo. Tud; za obratno ambulanto so predvideti nove prostore.
Kartonažna tovarna ima obratno ambulanto, v kateri ordinirata dva zdravnika dopoldne in popoldne, razen tega je ena izmed redkih tovarn, ki ima varnostnega tehnika. Zato so poškodbe redke.
Kolektiv ima v Fiessi počitniški dom, kjer poleti izkoriščajo delavci svoj dopust, kajti peimon stane samo 250 dinarjev. Zdaj so zaprositi za kredit, za 60 milijonov, radi bi si pomagali iz stanovanjske stiske. Njihov blok bi stal v Ilirski utici, v neposredni bližini tovarne.
Naj zapišemo še to. Koncem decembra in začetkom januarja so v Kartonažni tovarn; napravili ginekološki pregled, kateremu se je odzvalo 260 delavk. Pobudo za to sta dala ambulantna zdravnika dr. Luzar in dr. Jagodic, levji delež bremena je šlo na rame docenta dr. Vilfana, ki je opravil preglede, finančno breme Pa je prevzelo podjetje. Predvsem so pazili, če ne b; morebiti odkrili obolenje z rakom. Taki pregledi so zelo koristni, le z njimi odkrijejo vsak sumljivi znak bolezni, ki je ozdravljiva samo v svojem »predzačetku«. Takšne in druge zdravniške preglede naj bi organizirali tudi drugod.	d.
m . ........................
mmmmmmgz
Pravijo, da bodo te ročne stiskalnice zamenjali, ko bodo dobili nove stroje. Prav na teh delovnih mestih je v tovarni »Zmaj« največ nesreč.
sredstva ln za dodatno hrano čez dva milijona dinarjev. Delavci se sami trudijo, da bi preprečili in čimbolj zmanjšali nezgode pri deilu. Najbolj prizadevni posamezniki in tudi obrati prejmejo priznanja, pohvale in tudi denarne nagrade. 2e pri vstopu na delo seznanijo novega člana z delovnimi in varnostnimi predpisi in številnimi nevarnostmi, ki jih je pri delu v železarni veliko. Obiskati mora redno stalno razstavo higienskotehničnih in varnostnih pravilnikov, predpisov in ' zaščitnih sredstev. V jeseniških vajeniških, mojstrskih, deiovodskih in srednjetehničnih šolah je delovna varnost in higienskoteh-nična zaščita uvedena kot obvezen predmet. Vsi člani železarskega delovnega kolektiva so kolektivno zavarovani pri DOZU za slučaj smrtne, težje ali lažje nesreče. Člane kolektiva, ki se ne ravnajo po varnostnih predpisih in vsled malomarnosti ne uporabljajo na delovnem mestu predpisanih zaščitnih sredstev, opozore na delovno varnost, nato pa tudi kaznujejo.
Leta 1955 je bilo zabeleženih v jeseniški železarni 1212 lažjih in težjih obratnih nezgod, leta 1956 pa 1150, to je 62 manj kot lansko leto; v odstotku — znižal se je od 17.1 na 16.7. Zaradi obratnih nezgod je bilo v preteklem letu izgubljenih 1.349 delovnih dni manj kot v letu 1955, kar se v veliki meri izraža v večji proizvodnji.
Uprava in sindikat jeseniška železarne se trudita in prizadevata, da bi omilila tudi pereč stanovanjski problem v kovinarskem mestu. Delovni ljudje, ki hodijo po več ur daleč na delo ali se vozijo na delo iz Kranja in skozi Bohinjski predor in iz Rateč, -prihajajo na delo preutrujeni, utrujenost pa povzroča obratne nesreče in izpade dragocene in nujno potrebne proizvodnje. Na Jesenicah bi bilo potrebno in priporočljivo, da bi v mejah možnosti tudi uredili samska stanovanja. Stanje v samskih domovih je skoraj nevzdržno. Delovni ljudje, ki so zaposleni pri težkem, napornem, odgovornem in nevarnem delu, nujno potrebujejo tudi ceneno, izdatno in kalorično hrano. Urediti bi morali tovarniške kantine, kjer danes prekomerno točijo alkoholne pijače, delavske menze, ki bi naj kulturno postregle delavcem z izdatno hrano, seveda poceni.
•	2 uro i

Izpodbudno
nagrajevanje
Na predzadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine so ljudski poslanci zelo podrobno razpravljali o vseh gospodarskih problemih in ukrepih, posebno o tistih, ki naj pospešijo proizvodnjo in storilnost kot osnovo za hitrejšo rast življenjske ravni. Med te ukrepe nedvomno sodi izpodbudnejši način delitve dohodka med gospodarsko organizacijo in skupnostjo ter izpodbudnejši način oblikovanja plač. Grobi osnutek načel o novi razdelitvi dohodka je že v razpravi. Tokrat objavljamo glavna načela in pripombe' ter predloge, ki so jih že izrekli posamezni organi.
(Nadaljevanje s 1. strani)
hodkov. Po mnenju nekaterih
plačni sklad z vsemi prispevki .ljudskih odborov bi proračunski
in dobiček). Podjetje, ki bj doseglo boljšo strukturo svojega dohodka, bi bilo za svojo prizadevnost nagrajeno.
Te spremembe naj bi omogočale, da p-orastejo skladi, če podjetje doseže večji dohodek in sicer z znižanjem materialnih stroškov, z zmanjšanjem števila zaposlenih, boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem zmogljivosti itd.
Načela za razdelitev dohodka podjetij ostale gospodarske dejavnosti
Za podjetja ostalih gospodarskih dejavnosti in sicer za kmetijska, gradbena, notranje trgovska in obrtna podjetja ter za podjetja komunalnega gospodarstva naj bi veljal bistveno drugačen način delitve dohodka.
G osipod arski m	organi zacij am
lz tega področja naj bi ostal na razpolago ves dohodek po odbitku materialnih in režijskih stroškov, amortizacije, stalnih in drugih prisdevkov družbeni skupnosti. Ta ostanek naj bi gospodarska organizacija po svoji presoji razdelila za plače ali Pa ga porazdelila na svoje sklade.
Podjetje naj bi plačevala na višino osebnih prejemkov prispevek za proračun in sicer po progresivni lestvici: čim večje bi bile izplačane individualne plače, toliko večji znesek naj bi podjetje vplačalo v proračun. •Prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski sklad bi ostal v veljavi tako, kot je sedaj določeno.
Po tem predlogu bi lahko lokalna družbena skupnost, s svojim družbenim planom, predpisala, kolikšen del od ostanka skupnega dohodka mora podjetje odvesti v svoj sklad za samostojno razpolaganje. Ta naj bi bil v načelu enak lanskoletnemu skladu. Komuna naj bi imela razen tega' še možnost dobiti del sredstev iz sklada za samostojno razpolaganje za investicijski sklad komune. Višino te možne udeležbe naj bi uredili s posebnimi predpisi.
V	primeru, da gospodarske organizacije' ne bi ustvarile plač po tarifnem pravilniku, bi odpadlo obvezno oblikovanje sklada za samostojno razpolaganje.
Podjetja, za katera bi veljal; omenjeni predpisi, bi razpolagala torej z ostankom celotnega dohodka (s tem, da bj morala plačati prispevek za proračun v višin; izplačanih plač in bi bila komuna udeležena pri razdelitvi sredstev sklada za samostojno razpolaganje).
V	kolikor b; torej podjetja povečala svoj dohodek, bi ostal le ta njim samim, za razliko od industrijskih m rudarskih podjetij itd., kje.r naj bi podjetja zadržala le del razlike, ki -izhaja iz letošnjega boljšega razmerja plač in dobička proti lanskoletnemu.
Pripombe in predlogi
Čeprav so glavna načela o spremembah razdeljevanja dohodkov znana šele malo časa, so posamezni organ; že izreki; o njih svoje pripombe in predlagajo nekatere spremembe.
Odbor za gospodarska in finančna vprašanja Stalne konference mest na primer sodi, da je predlog o razdeljevanju dohodkov boljši- kot sedanj; način delitve, kajti obstoječi način ni vzpodbudno vplival ne na gospodarske organizacije in ne na krajevne skupnosti. Ce bj uporabili ta načela pri razdeljevanju, b; dosegli važno spremembo v materialnih odnosih sedanjih skladov gospodarskih organizacij, skladov občin in okrajev, kakor tudi proračunskih do-
TR1 KOMISIJE
pripravljajo predloge za spremembo
v nagrajevanju
V Tovarni emajlirane posode V- Celju delujejo tri komisije pri sedanjem spreminjanju nagrajevanja. Prva se ukvarja s spremembami besednega dela tarifnega pravilnika, druga pripravlja predloge za spre-mebo premijskega pravilnika, tretja pa znova ocenjuje oziroma proučuje delovna mesta. Izvršni odbor sindikalne podružnice je sklical tudi konferenco vsega vodilnega osebja •n z njimi razpravljal kako čimbolj e urediti tarifna vpra-lanja.
dohodkj narasli, skrčil; pa bi se skladi občin in okrajev, kakor tud; sklad; komunalnih gospodarskih organizacij.
Vendar ugotavlja odbor, da bi bile po novem načinu razdelitve skupnega dohodka v ugodnejšem položaju tiste gospodarske organizacije, ki so poslovale lani slabše, ki sploh niso imele dobička, ali pa malo, kakor tudi organizacije katerih odnos plač nasproti dobičku je bil večji. Takšna podjetja imajo večje rezerve za povečanje delovne storilnosti, kar bi ustvarilo neupravičeno večje možnosti za zvišanje plač. Zato predlagajo, naj bi takšne posledice ublažili z nekaterim; popravki v okviru okraja.
Razen tega Stalna konferenca mest predlaga, naj bi komunalna podjetja oprostili prispevka v proračun, tako, da bi ta sredstva zagotovili za investicijski sklad podjetij. Zato, da bi okrepili materialno podlago občin, predlaga, naj bi osnovne sklade nabirali v občinah, skladi okrajev pa naj bi se nabirali iz občinskih skladov, kar b; predvideli. z družbenim planom okraja. Predlagajo tudi, naj b; spremenili že sprejete proračune komunalne skupnosti, ko b; začel veljat; novi sistem, da se ljudski odbori ne bi znašli v položaju, ko ne bi mogli uporabiti povečanih proračunskih dohodkov.
Predlagane spremembe naj bi preskusili
Zvezna industrijska zbornica je na sestanku, ki so se ga udeležili sekretarji vseh strokovnih združenj in ekonomski strokovnjaki, ugotovila, da predlagani mehanizem razdelitve skupnega
dohodka industrijskih podjetij, v določen; meri zagotavlja realno podlago za bolj učinkovito obravnavanje industrijske proizvodnje pri nas. Predstavniki industrije menijo, da je v sedanjih pogojih novi predlog o delitvi dohodka ena najbolj sprejemljivih možnosti, ker bj bilo tako mogoče bolj vplivati na produktivnejše in ekonomično poslovanje. Predloženi sistem naj bj po njihovem mnenju dokončno rešil vprašanje odvišno zaposlenih delavcev v podjetjih.
To pa je zelo pomembno za ekonomično poslovanje in dobro organizacijo procesa.
Vendar 'predstavniki industrije tud; opozarjajo na nekatere posledice, do katerih bi lahko prišlo, če jih ne bi upoštevali pri končnem oblikovanju dohodka. Boje se namreč, da tovarne ne bi več znižale cen, ker jih predlagani sistem k temu ne bi vzpodbujal, ali drugače povedano, da bi s; podjetja prizadevala povečat; dohodek na najlažji način, to je s povečanjem cen. podjetjih> ln sicer, Zato so predlagali, . naj bi za
©
©
m
nekatere izdelke znižali davek na promet. Izrečena je bila tudi bojazen, da b; predlagani sistem razdelitve lahko povzročil v nekaterih panogah industrije tudi spremembe v izbiri izdelkov in da bi se tovarne usmerile le na izdelavo tistih izdelkov, k; bi jim obetali večji dohodek, ne glede na potrebo trga. Novi mehanizem bi po njihovem mnenju tudi utegnil povzročiti, da bi opustila podjetja sleherno novo proizvodnjo, ker bi bilo razmerje med plačam; in dobičkom v času uvajanja novih proizvodov za podjetja neugodno.
Izvršni odbor Zvezne industrijske zbornice je sklenil predlagane spremembe 0 razdelitvi celotnega dohodka preveriti z bilančnimi podatki v nekaterih
v treh ali petih v vsaki panogi, da bi ugotovili delovanje novega mehanizma.
Marca meseca naj bi na sestanku upravnega odbora Zvezne trgovinske zbornice te stvari proučili. Zvezna industrijska zbornica pa naj bi nato predlagala Zveznemu izvršnemu svetu ustrezne spremembe.
Hvalevredno je vsekakor, da se je pri nas le načela razprava o drugačni razdelitvi dohodka med podjetji m skupnostjo, saj sedanji način nikakor ni pospeševal rasti storilnosti in proizvodnje v tolikšni meri, kot to želimo. Sčasoma se bo seveda treba lotiti ne samo delnih popravkov sedanje delitve dohodka, temveč proučiti novo razdelitev, ker to sistem gospodarjenja nujno terja.
Ali je delovno mesto svetilničarja jamskih električnih svetilk, ki ga vidite na sliki, enakovredno delovnemu mestu svetilničarja bencinskih svetilk, delovnemu mestu kopača, vozača? Ne, delovna mesta so med seboj različna. V čem se razlikujejo pa bo pokazala analitična ocena. V vsakem podjetju, kjer bodo skrbno opisali posebnosti del in jim čim objektivneje ocenili, bodo spoznali, kaj določeno delovno mesto terja od človeka, ki na njem dela. Delavec ali uslužbenec bo zvedel, kaj od njega pričakujejo, v čem se mora izpopolnjevati, da bo kos delu, da bo lahko dobil tarifno postavko, ki je določena za neko delo.
ŠE ENKRAT VEČ
Ne trdim preveč, če pravim, 130 delovnih mest prejemajo
da je bila celjska »Zlatarna« do minule jeseni. samo na papirju industrijsko podjetje. Po dotedanji organizaciji dela bi lahko »Zlatarno« brez krivice uvrstili med malo večje, toda slabo organizirano obrtno podjetje. V delavnicah niso imeli mojstrov in preddelavcev, ne obratovodij, tehnološki proces dela je usmerjal le poslovodja, medfazne kontrole ni ‘ bilo, skratka, delo je bilo organizirano na obrtniški in ne na industrijski način, čepra- je v podjetju 130 delovnih mest in je to naše največje tovrstno podjetje v državi sploh.
Takšno stanje seveda ni ugodno vplivalo na količinsko in vrednostno rast proizvodnje. Ker so delavci prejemali le urno plačo, niso bili ) .ate-■riiaibio zainteresirani zviševati storilnost dela in podobno. Zato je bilo v kolektivu tudi dokaj nezadovoljstva.
Na pobudo Republiškega odbora sindikata kovinarjev Slo-■ venije so se v »Zlatami« lani sredi leta lotili reorganizacije podjetja. Ob podpori Zavoda za organizacijo dela in varnosti pri delu LRS so analitično ocenili vsa delovna mesta. Temeljita proučitev delovnih mest in tehnološkega procesa dela jih je opozorila, da morajo namestiti določeno število strokovno veščih delavcev — preddelavcev in mojstrov — ki bodo dela usmerjali in nadzorovali; uvesti • medfazno kontrolo; poostriti nadzor nad izgubami zlata in če hočejo pravilno nagrajevati delavce ter jih vzpodbuditi k zviševanju proizvodnje in storilnosti, normirati kolikor mogoče več del in uvesti premije.
Julija in avgusta lani so začeli dela normirati.' Čeprav je delo zlatarjev izredno natančno, saj izdelujejo drobcene predmete, ki jih ni moč držati v roki, na primer drobne člene verižic itd., se tega niso ustrašili. V nekaj mesecih so dolo-. čili nad tisoč izkustvenih norm za posamezna dela in za izdelke, ki jih v »Zlatami« serijsko izdelujejo.
Dobršen del delavcev je sprva z nezaupanjem opazoval analitično ocenjevanje delovnih mest. pre' ^em pa je dvomil v norme in normiranje sploh. Toda poznejši rezultati dela in porast prejemkov delavcev, ki delajo v normi (od
delavci le na desetih mestih ume plače, dela na ostalih mestih so normirana), so tudi te dvomljivce ogreli za delo v normi. Če bi hotel sedaj kdo norme ukiniti, bi bili sestanki kolektiva prav gotovo še precej burne j ši, kot so bili lani ob uvajanju norm.
Delavci so norme' v povprečju takole presegali: septembra je kolektiv kot celota presegel normo za 8%, oktobra za 13%, novembra za 17% in decembra za 13%. Skladno s tem so se-
@
f © © ©
©
©
©
©
©
©
©
©
veda tudi naraščali pr., črnki Voditelji proizvodnje zatrjuje-delavc-v. naraščala je proiz- jo, da bi lahko predelali tudi vodnjajn dohodek, upadali pa 12 kg zlata, seveda če bi imelo so stroski proizvodnje. Medtem podjetje dovolj te dragocene ko so pred analitično oceno »surovine«, delovnih mest in ob režijskem Prav sodobnejši industrijski nagrajevanju predelali meseč- organizaciji dela, normiranju no le nekaj čez pet kg zlata (v del in tudi analitični oceni de-avgustu, ko delovna mesta še lovnih mest je treba pripisati niso bila normirana, so pre- tolikšen porast proizvodnje v delali 5,25 kg zlata), so ga pre- celjski »Zlatarni«. Stroški predelali naslednji _ mesec že za izvodnje bodo nedvomno še 34,17 % več. Proizvodnja je iz upadali, proizvodnja pa nara-meseca v mesec naraščala, ta- ščala, potlej ko bodo'premirali ko da sedaj predelajo povpreč- delavce, katerih rezultate bodo no 10 do 11 kg zlata mesečno, lahko finančno dokazali.
©
©
©
NAŠA ANKETA
o spremembah -razdelitve dohodka
Uredništvo našega lista Je sklenilo povprašati voditelje proizvodnje nekaterih podjetij, kaj menijo sami. oziroma upravni odbori in delavski sveti o sedanjem, oziroma bodočem načinu razdelitve dohodka med podjetjem in skupnostjo, kaj o načinu razdeljevanja plač, o organizaciji dela itd. Tokrat objavljamo nekaj odgovorov na anketno vprašanje, kako razdeljevati dohodek, da bi čimbolj vzpodbujal rast storilnosti proizvodnje.
Tovariš Lojze Ribič:
BENTA — OBLIKA ZAJEMANJA DRUŽBENIH OBVEZNOSTI
»Dosedanji način razdelitve dobička nikakor ne vpliva vzpodbudno na dvig storilnosti in produktivnosti našega podjetja, ker ostaja pri tej razdelitvi v podjetju premajhen del sredstev. Od znižanja lastne cene in od dviganja storitev delovni kolektiv praktično nima nobenih finančnih koristi. Ob dosedanjem načinu delitve dobička ostane našemu podjetju le 15 % od doseženega dobička za oblikovanje skladov (plače iz dobička, sklad za samostojno razpolaganje).
Dobiček bi lahko ugodnejše delili, če bi uvedli plačevanje rente, ki bi temeljila na enot; proizvoda. V renti naj bi bile zajete vse obveznosti podjetja do skupnosti in to obveznosti od federacije do komune, ki jih sedaj plačujemo iz dobička. Rento naj bj odbili od doseženega brutto dohodka. Ostgnek dohodka po odbitku rente pa naj bi imelo podjetje za kritje vseh stroškov in za dotacije skladov. Takšen način delitve dobička bi vplival, da bi si podjetja prizadevala doseč; čimvečjo storitev in prizadevala zniževati cene ...«
Ing. Rudolf Lučovnik:
UPOŠTEVAJMO NARAVNE POGOJE
»Razdelitev dohodka med podjetjem in skupnostjo naj bi zajeli za skupnost v glavnem s prometnim davkom. Izvozne količnike naj bi ukinili. Podjetja, ki ne izhajajo z izvoznim količnikom 1. so pa nujno potrebna, naj dobe od skupnosti pomoč tako, da bodo kolektivi vedeli, da žive na račun skupnosti.
Naravne pogoje med posameznimi podjetji bi morali upoštevati in sicer z uvedbo rente, ki pa bi morala imeti zvezni značaj in ne kakor do sedaj, republiški. Za naravne pogoje seveda ne štejem boljše stanje osnovnih sredstev podjetja...«
Tovariš Bojan Sega:
DELITEV NAJ BO ENOSTAVNEJŠA — DAJATVE STALNEJŠE
»Po našem mnenju bi morali prvenstveno enostavnejše razdeljevati dohodek in oblikovati sredstva za potrebe skupnosti v obliki stalnejših dajatev. Proračuni b; bili realnejši ;n podjetje bi vedelo, s kakšnimi sredstvi lahko razpolaga.
Razen tega bi morali doseči gibčen in sistematičen . način oblikovanja sredstev za plače, način, ki bi bil v večji odvisnosti od storilnosti in donosnega poslovanja podjetja ter ga sprostiti vseh vplivov dosedanjih plačnih_ sistemov...«
Tovariš Ivan Živko:
UPOŠTEVAJMO RAZLIKE MED NOVIMI IN STARIMI TOVARNAMI
»Delitev dohodka med podjetjem in skupnostjo naj temelji kolikor toliko na enotnem merilu. Določiti bj moral; takšna načela, da bi bili izhodiščni pogoji isti. Prizadevnost in dobro organizirano delo naj bi bil tisti čini-telj, ki bi dajal kolektivu možnost, da doseže nekaj več.
Upoštevajmo tud; razlike med novimi in starimi tovarnami. Razlike so namreč dokajšnje. Oprema nove m stare tovarne je odločilen pogoj za konkurenčn med obema. Upoštevati bi morali, da potrebujemo za izrabljeno opremo več popravil in zato bi morali pri delitvi dohodka predvidet; znatne deleže za obnovo — pa čeprav postopno Stara podjetja so prisiljena najemati kredite za obnovo, seveda, če jih sploh dobijo. Zanje morajo plačevati znatne anuitete. Nove tovarne so precej obvarovane pred tem; izdatki.
Smo za nove tovarne, toda breme našega skupnega napredka naj bo na vse pravično razdeljeno. Zato bi bilo treba najti neko drugo razmerje pri delitvi dohodka za nova in stara podjetja. M; moramo stare kadre s tradicijo izrabiti in jim dati možnost, da na modernih strojih pokažejo. kaj zmorejo in kaj znajo. Za sedaj še ne razpolagamo s tolikšnimi sredstvi, ki bi nam omogočila gradnjo novih tovarn v taki meri, da bi se lahko odpovedali izkoriščanju starih »nadušnih tovarn.*.«
. 'rr-orz-v o c rja v- ivtni ■
KAKO IZBOLJŠATI NOTRANJE PREVOZE V PODJETJU
SMOTRNA RAZPOREDITEV NAGRAJEVANJA PO UČINKU
V mnogih naših podjetjih ne posvečajo skoraj noben© pozornosti notranjemu transportu, čeprav je pravočasen dovoz materiala k posameznim delovnim mestom ali odvoz izdelkov znotraj podjetja odločilen za nemoten tok proizvodnje. V tujini posvečajo te,j stvari izredno veliko pozornost. Tokrat torej nekaj o izkušnjah iz tega področja.
Delovni učinek ni odvisen samo od spodobnost; delavcev in kakovosti opreme, temveč tudi od dobre organizacije dela. Glede učinka industrijskih prevoznih sredstev je treba reči to, da morajo ‘biti vedno na določenem mestu in v pravem času, kakor to terja tehnološki proces dela.
STANDARD POTREBNEGA ČASA
Za to. da bi lahko pravilno razporedili prevozna sredstva, jih čimbolj e izkoriščali, je treba določiti čas vožnje in na osnovi tega ugotavljat; al; ne bi bilo moč isto prevozno sredstvo še bolje izkoristiti ali če ni vozičkov preveč. Seveda j© moč priti do potrebnega prevoznega časa le na ta način, da za vsak prevoz proučimo sestavne elemente Časa: na primer za voziček, k' ga uporabljamo na dolžini devetdesetih metrov in je na njem naloženo 1.200 kg materiala porabimo: Štiri skunde za nalaganje tovora, 38
sekund za vožnjo, 3 sekunde za razlaganj e in 24 sekund za vrnitev na izhodiščno točko. Skupni prevozu; čas znaša torej 69 sekund.
Poglejmo s; nekaj glavnih elementov za transportno operacijo, ki jo razčlenimo na tele sestavne dele:
1.	Gibanje v ravni Uniji je razčlenjeno na tri elemente: a) hitrost od začetka vožnje vse dokler se ne doseže normalna hitrost; b) vožnja v normaln; hitrosti; č) zaustavljanje in zaviranje pr; zaustavljanju. Iz teh treh elementov je sestavljen skupen čas. porabljen za vožnjo.
2.	Obračanje Pri vožnji zahteva posebno pozornost, zato je takrat vožnja tudi počasnejša. Razlikujemo dva primera: a) obračanje za 90 stopinj pri normalni hitrost; vožnje na desno ali na levo; b) ista operacija z zaustavljanjem-vozička na kraju obračanja.
Ena in druga operacija zahteva določen čas.
3.	Manevriranje z bremenom obsega tele sestavne elemente: a) prevzem bremena in namestitev bremena, pri čemer je potreben različen delovni čas, odvisen od položaja, na primer, če dvigamo tovor šest metrov, dva metra itd.; b) sprostitev vozičkov, potem ko smo breme razložili; c) nalaganje bremen na skladišču: nagibanje, dviganje, spuščanje vilic ko je voziček pr; miru.
Za vsako teh operacij je treba določit; s kronometrom povprečno po-
treben čas kot standard in ga vpisati v posebno tabelo.
RESNIČNO POTREBEN CAS
Ko so določeni standard; časa za posamezne dele prevoznih operacij, tedaj je lahko izračunati koliko časa bomo porabili za kakršenkoli prevoz z vozličkom: pri tem bomo upoštevali oddaljenost, količino, način zlaganja pripeljanega bremena, ovinke na prevozni poti iitd. Na osnovi tablic, ki vsebujejo standarde časa, lahko potem z raznimi računskimi operacijami predvidimo koliko časa bomo porabili, če hočemo prepeljat; od skladišča do določenega mesta vagon ali več nekega materiala.
Teoretično določen čas se včasih ne bo skladal z resnično porabljenim časom i.z tehle razlogov: delavec ne zna voziti, je zmučen aili pa len; voziček ni v dobrem stanju, ker • ga slabo vzdržujejo; pogoji dela so nepopolni; pot je založena z materialom, ozka, strma, slabo osvetljena, breme nima pravilnih oblik im dimenzij itd.
Te vplive je treba na osnovi izkušenj posebej upoštevati pri določanju potrebnega časa. Na primer, zaradi slabe tzvežba nositi 10% manjši prevozni čas. zaradi velike utrodljivosti 10%) manj itd. Ocenjevanje bo seveda tem popolpeijše, čim del j časa bomo praktično proučeval) notranji transport.
PORAZDELITEV VOZIČKOV
V podjetju po navadi uporabljamo za reden posel, oziroma za stalen prevoz enakih tovorov na isti poti samo enake vozičke, oziroma prosti čas uporabimo za druge, prevoze. To lahko dosežemo na dva načina: prvič, da določimo kdaj mora biti voziček na nekem delovnem mestu ali da s svetlobnimi signali pokličemo v določe-
nem času voznika na določeno mesto. Se laže pa je to doseči tam, kjer imajo uvedeno radio službo im dispeče.r s pozivi uravnava tok prevozov. Kjer se poslužujejo radiiozvez, je učinek vozičkov za 15% večji. Na ta način dosežemo tole: vozički imajo bolj ali manj stalen vozni rea z določenim časom odhoda, so določeni samo eni delavnic; ali določenim obratom, naloge za prevoz izdaja centralni dispe-čer. Praktične izkušnje bodo seveda v teni ali onem podjetju narekovale tudi drugačne prijeme, vendar je čas vožnje potrebno razčlenjevati, če hočemo dosečj določene uspehe.
11.009 ZAPOSLENIH IN 25» TRANSPORTNIH DELAVCEV
Neko ameriško industrijsko podjetje je leta 1917 kupilo prve vozičke z vilicami. Tovarna je postopoma naraščala, in sedaj ima to podjetje že 100 industrijskih vozičkov, 600 prikolic, 25.000 tovornih platform in 8000 stojal. V podjetju je zaposlenih 11.000 delavcev. Pri notranjem transportu pa je zaposlenih 250 oseb. ki sfcrbe za transport nad 10.000 vrst raznih materialov in proizvodov.
Zato, da b; dosegli večji učinek, so v vodstvu podjetja sklenili plačevati delavce po učinku, to je, plačan; so samo za vožnjo bremen. V podjetju so izračunali, da s takšnim načinom nagrajevanja prihranijo letno 30.000 dolarjev.
Izkušnje kažejo, da se izplača uporaba industrij sikih vozičkov samo za prevoze v dolžin; do sto metrov. Za daljše preveze pa so donosnejši traktorji s prikolicami. Priporočljivo je, d- podjetja, ki imajo industrijske vozičke. naročijo posebnemu strokovnjaku, na-j jim sestav; diagram prevozov. Iz diagrama bo lahko razbrat; prazne vožnje in z določenimi ukrepi povečati učinek prevozov.
& 8. eer-rttar.ta' 1057 ■ sr t	
	UTRINKI
ir-—	•—m, imii nimn ■■ ■■■mi mm— 	1 I 1 >i
»DELAVSKA ENOTNOST«
JE VREDEN
1000 DIN
Indijanska, mati
Človek je vreden tisoč dinarjev. To so ugotovili kemiki in sicer talko, da’ so stehtali kemične sestavine človeka, težkega 70 kg. Vrednost teh setavia po nato izrazili v denarju.
Človeško telo sestoji iz dveh tretjin vode (47 kg). Ostala
Kaj je milijon?
Danes mnogo govorimo o milijonih. Toda milijon je relativno število, samo nekaj številk. Milijon kilometrov, to je 2.500 kratna razdalja med Beogradom in Zaigneibom. Najbolj spreten blagajnik porabi dva dnli preden prešteje milijon dinarjev, seveda če mora šteti desetdinarske bankovce. Kadilec, ki bi pokadil 10 cigaret dnevno, bi kadil milijon cigaret 274 let. V knjigi s 520 stranmi normalnega formata, najdemo milijon črk.
In naposled: milijonih; dan našega štetja bo šele čez 2.738 let.
tretjina človeškega telesa je sestavljena nekako takole: 20 kg ogljika, 2 kg apna in 1 kg fosforja. V našem telesu je še nekaj natrfja, kalija, magnezija, klora, železa; silicija, mangana, aluminija, joda, arzena, bakra in cinika. Vrednost teh sestavin cenijo 1.000 dinarjev.
Fiziki pa so izračunali vrednost človeka po njegovem delovnem učinku. Rezultat njihovih računov je porazen. Človekov osemurni delovni učinek je namreč enak učinku ene kilovatne ure električne energije.
Kemikom iin fizikom so se pridružili ekonomisti. Izračunali so vrednost človeka po tem, koliko je vzel ali dal narodnemu gospodarstvu.
Do 25. leta je človek popolnoma pasiven. Ta pasivnost se
od 25. leta postopoma zmanjšuje. Od 25. do 65. leta se človekova pasivnost izenači z njegovo aktivnostjo, v nekaterih slučajih pa celo pride do viška vrednosti. In naposled — človek kot zaključen proizvod je vreden 220.000 dinarjev. To ie nekaj številk o vrednosti človeka, kakor so izračunali kemik:, fiziki in ekonomisti. Ali naj jim verjamemo?
Največja mesla na svetu
Danes je v svetu 64 mest, od katerih ima vsako milijon prebivalcev. Med deseterico največ-jih mest na svetu prištevamo New York z 12 milijoni, London z 8, Tokio 6,5, Pariz in Kalkuta s 5 in Fhjladelphija s 3 milijoni prebivalcev.
Bankrot
Beseda bankrot je 'nastala med enajstim in šestnajstim stoletjem. Takrat so v italijanskih mestih opravljati, vse bankirske posle menjalci, ki so na javnih mestih sedeli za klopmi in menjali denar. Klop se po italijansko reče banko. Kadar je kdorkoli od teh menjalcev odrekel trgovcem plačevanje, takrat mu je oblast prepovedala nadaljnje delo in sicer tako, da so mu polomili klop. Take polomljene klopi pa so imenovali banka rota, kar pomeni polomljena ali zlomljena klop. Tako je torej nastala beseda bankrot, ki je danes znana in udomačena po vsem svetu.
Povest o sladkorju
Kdo ve, koliko let je minulo, odkar so ljudje začeli uporabljati sladkor. Iz stairih zapiskov je razvidno, da so Indijci v Bengaliji in Asanu že pred dobrimi 5 tisoč leti pridobivali sladkor iz trsa. Od tod je sladkor prodrl na Kitajsko in v Juž. Perzijo, kasneje (nekje v začetku našega štetja) pa v-Malo Azijo. Sele pred kalkiilmii 1700 leti pa j,e Indijcem uspelo spremeniti sladkorni sok v trdo snov.Od tedaj se je sladkor hitro širil na druge celine. Arabci — znani sladokusci — so prinesli » seboj sladkorni trs v Mezopo-
tamijo in Egipit, v Severno Afriko iin Španijo. V začetku 15. stoletja so že začeli saditi sladkorni trs tudi na Siciliji, Madeiri in na Kanarskih otokih. Od tod je skupaj is Španci prodrl sladkor v Ameriko.
Na otokih Zahodne Indije, Kubi, Haitiju, Velikih in Malih Antilih se je sladkor zaradi ugodnih podnebnih lazmer hitro Siril. Leta 1515 so poslali prvi ameriški sladkor v Evropo. Sladkor so na našem kontinentu uporabljali le kot zdravilo in ga je bilo mogoče kupili le v lekarnah. Povpraševanje po slad-
Kolesa se vrtijo
Biilo je lansko leto, prav ob dnevu proslave obletnice velike tekstilne stavke v Kranju. Po veličastnem delavskem zborovanju smo se z urednikom beograjskega »Radnika« napotili v sosedino vas Naklo.
»Malo bd se odpočil,« mi je rekel, ko smo več kot pol ure pešačili po vročem soncu. Bil sem taikoj za to: posebno, ker sem tik ob glavni cesti zagledal prijazno gostilno, z lepimi mizami na dvorišču. Prostora je bilo več kot dovolj. Ko smo se malo oddahnili dn si privezali dušo, smo se začeli pogovarjati o vsem mogočem. Tudi o kolesarjih, ki so v vročem popoldnevu krepko pritiskali na pedala.
Mimo nas se je pripeljala skupina mladih kolesarjev. M,ed njimi je imel nek fant še popolnoma novo kolo. Krmilo se mu je na sonou močno bleščalo. Barva kolesa pa je bila pira v takšna, kakor da je koto šele včeraj dobil naravnost iz Izložbenega okna. Pravi užitek za tistega, iki ga poganja po gladki beli ploskvi. Pomislil sem na moje staro ikolo. Šele pred petimi leti sem ga kupil. In kakšna razlika med tem kolesom in mojim »Piambizamom«. Kaiko hitro napreduje proizvodnja koles. Včasih kar nisi videl kolesa z ročnimi zavorami. Danes to ni več nobena posebnost. Le težko sem si taikralt predstavljal, kaj bi storili tile mladi fantje, če bi se nasproti nj'im pripeljal nekdo na lesenem kolesu iz leta 1655. Morda hi se mu smejali,
ANEKDOTI
Ko je bil Femande! še deček, je razbil izložbeno okno sosednega trgovca. Fernandel ni čakal, ampak je začel bežati. Trgovec je bil hitrejši. Dohitel ga je in ga zagrabil za ovratnik ter mu dejal:
»Ali veš, deček, da če razbiješ steklo, ga moraš tudi plačati?«
»Vem,« mu je odvrnil mladi navihanec. »Zato sem hotel čimpreje priti domov, da vam prinesem denar.
Petru Kočiču se je primerilo, da je v gostilni k njegovi mizi prisedel človek z dežnikom v rokah.
»O, kakšna sreča, da se spet vidimo.«
»Oprostite, ne poznam vas.«
»Tudi jaz se vas ne spominjam, toda če pogledam svoj dežnik, ki ga držite na kolenih, me to spominja na najino srečanje.«
Najstarejša zemljepisna karta
Prvo zemljepisno karto so izdelali Babilonci leta 2.800 pred raslim štetjem. To karto so uporabljali pobiralci davkov, da so •e laže orientirali na obsežnem lemijišču. '
ali pa od začudenja sploh ne bi zaprli ust. Takratni kolesarji so se z nogami odganjali od tal. Istega leta je graditelj kočij Pierre Mycbanks montiral na sprednje kolo pedala. Ta njegov izum so vsi kolesarji sprejeli, z navdušenjem. Izumitelju pa je prinesel veliko bogastvo. Leta 1862 je izdelal na stotine koles.
Tudi ostati konstruktorji so taikralt posvetili kolesom več pozornosti. Kmalu so lesene obroče zamenjali z železnimi, da pa voznike ne bi preveč treslo so na obroče pritrdili gumijaste obloge. Toda takšnega razkošja s1 ni vsak privoščil, kajti guma je bila precej draga. Vzdrževanje kolesa je bilo dražje od vzdrževanja jahalnega konja. Leta 1869. so v dvokolesa montirali kroglične ležaje.
V tistih časih so se navdušeni kolesarji odločili, da bodo organizirali dirke. Vendar ljudje se niso preveč zanimali za šport. Ob kolesarskih stezah je bilo le malo gledalcev. Obisk tekem je precej porasel, ko so kolesarke začele sodelovati na dirkah. Stadioni so biti vedno polni. In daleč na okrog so ljudje vedeli, da se tam med kostanji kolesa hitro vrte. V tem času so organizirali prvo cestno dirko. Prevozili so 124 km dolgo progo od Pariza do Rouena. Zmagovalec
je bil Anglež James Moor. Progo je prevozil v 10 urah in 34 minutah. Na cilj je prispel na 'pol mrtev. Zanimivo je, da so tudi žene sodelovale pri dirkah.
Šele nekaj let pozneje se je pojavilo današnje kolo, ki so ga poganjali pmav tako, kakor ga še danes.
korju je bilo vedno večje in v osemnajstem stoletju so nastale prve tovarne v Amsterdamu, Hamburgu, Dresdenu itd.
Ob koncu osemnajstega stoletja je divjala vojna vihra med Napoleonovo Francijo in Anglijo. Tedaj je bila celinska Evropa pod celinsko zaporo in posledica tega je bilo pomanjkanje kolonialnega blaga. Takrat se je na trgu pojavil sladkor, ki so ga začeli že pridobivati iz sladkorne pese. Nastale so prve tovarne, v katerih so pridelovati sladkor iz pese, tako na primer v Passy pri Parizu.
V petdesetih letih prejšnjega stoletja, je sladkor iz pese zadovoljeval le sedmino vseh jedcev na svetu, v sedemdesetih tretjino, v začetku dvajsetega stoletja pa že dve tretjini. Leta 1913 so na vsem svetu proizvedli
18	milijonov ton sladkorja iz pese in trsa.
Počasi je sladkor iz trsa spet pridobival vrednost. Leta 1936. so na vsem svetu proizvedli 12 milijonov ton več kot leta 1914, cd tega 10 milijonov ton iz pese,
19	milijonov ton pa iz trsa.
In tako se bije tihi boj med
obema sladkorjema, zmagal?
Le kdo bo
DOBRI POSTREŽBI
Nedavnega posvetovanja o izobraževanju delavcev v Sarajevu se je udeležil tudi tovariš Ivan Regent. Jedli smo v hotelu Evropa in tu je prišlo tudi do tegale doživljaja: Preden smo se pri kosilu ali večerji odločili, kaj bomo jedli, smo na obsežnem jedilnem listu zbirali med znanimi in neznanimi jedili. Zlasti tovariš Regent je skrbo pregledal ves jedilni list. po dolgem in počez.
A glej smolo! Vedno so mu postregli s trdim mesom. Tovariš Regent je bil že nekoliko nejevoljen In opozoril je natakarje, ki so se vrteli okoli lijega, češ da je meso pretrdo. Tj pa so se hitro znašli:
»Trenutek prosim. Takoj vam prinesemo ostrejši nož!« In še preden je tovariš Regent utegnil kaj reči, sta mu že dva natakarja prinesla vsak po en nož. Z novim nožem se je meso resda tudi lažje razrezalo, škeda le, da mu niso mogli ustreči tudi z ostrejšimi zobmi, T-
OB OBLETNICI
EDISONOVEGA ROJSTVA
DOBROTNIK
ČLOVEŠTVA
Dne 11. februarja bo minilo 110 let cd smrti velikega ameriškega učenjaka Thomasa Edisona, ki je s svojimi izumi ogromno prispeval k razvoju elektrotehnike.
Kaj mislite, kako bi dandanes živeli, če ne bi imeli žarnic, telefona, akumulatorja.. . Saj si življenja brez teh električnih naprav sploh ne moremo zamisliti.
In vendar so bili časi, ko ljudje niso poznali telefonov, niso imeli žarnic...
Tio je bilo pred Edisonom.
- Edisonova izumiteljska pot se je začela leta 1868., ko je izdelal samodelno glasovno napravo za ameriško poslansko zbornico. Potem je izpopolnil mehanske naprave, ki so jih uporabljali n-a borzi. Pri prodaji tega izuma se mu je nasmehnila sreča. Zanj je dobil kar 40 tisoč dolarjev. S tem denarjem si je opomogel. Njegovo Izumiteljsko delovanje se je naglo večalo. Po 63 patentih je izboljšal telefon. Uspelo mu je , da je s pomočjo mikrofona premostil velike daljave. Leta 1878. je izumil fonograf, predhodnika današnjega gramofona. Nato se je lotil električne žarnice.
V tistih časih so namreč poznali električno razsvetljavo z obločnico (obločni plamen so imenovali pojav, pri katerem so uporabljali dve navpično nameščeni ogleni palici, med katerimi se je prižgala luč v obliki svetlega loka, seveda če so preje zvezali pola večje baterije z og-lenirna palicama). Po večletnem težkem delu je Edisonu uspelo, da je izumil brezzračno žarnico, v kateri žari oglena nitka. Obenem je že izumil okovje stikala, varovalke »n električni! števec.
Med tisočerimi Edisonovimi izumi je tudi akumulator z elektrodami iz železa in niikla ter kinetoiskop, predhodnik kinoprojektorja.
Kako hitro se širijo novice
Ljudje smo pač radi radovedni. Zanima nas hitrost zvoka, letal, ptic, avtomobilov itd. Toda neki Šved se s tem m zadovoljili. Odločil se je, da bo izračunal, kako hitro se širijo vesti. Svojemu dobremu prijatelju je zaupno povedal, da je na loteriji zadel veliko vsoto denarja. Preteklo je le 26 minut in poklical ga je nek drugi prijatelj ter ga lepo prosil naj mu posodi nekaj denarja, ki da ga je zadel na loteriji.
Samo še to, dragi bralci, naj povem, da je ta drugi prijatelj stanoval 15 km stran od namišljenega srečnega dobitnika.

Nekako pred 2.000 leti je bilo, ko je v Siraikuzah živel veliki matematik Arhimed. V tem mestu so se že dalj časa ukvarjali z navidezno nerešljivim problemom. Neki zlatar je dobil naročilo, da iz določene količine zlata in srebra izdela venec, ki naj bi ga žrtvovali bogovom. Zlatar je namočiilio opravil. Venec je bil težak prav'toliko, kot zlato in srebro. Toda njegova barva je bila sumljiva.
Arhimed je razmišljal. Vedel je, da je zlato skoraj dvakrat težje od srebra. Srebrna kocka bi bila dvakrat večja od zlaite, seveda če bi bili obe enako težki. Veliki mislec je dalj časa premišljeval, kako hi zračunal prostornino venca, ne da bi ga popreje preitialil v kocko.
Nekoč, ko je že skoraj pozabil na zlatarjevo ukano, je pri kopanju opazil, da je iz kadi, v katero je stopil, izteklo nekaj
vode. Krepko se je popraskal po glavi, v naslednjem trenutku pa je na pol oblečen stekel proti domu. Med potjo je veselo vpil: »Odkril sem. Stvari sem prišel

V našem podjetju smo svojčas sklenili, da organiziramo stsnčas. Meni so zaupati; uredništvo satiričnega kotička. Na usitanovnem sestanku 'redakcijskega koieglja mi je glavna urednik rekel:
»Tovariš! V vas in vaše deio polagamo naljvečje upe. 3 orožjem naj-oistreljše kritik© morate udariti Po birokratih, filistrih, po malomeščanskih navadah, pijanstvu, malodušju, po odtujevanju množic, po shematizrou, neizpolnjevanju norm in plana, po pomanjkanju budnosti itd. itd.«
Prikimal sem in si vSe to vestno zapomnil.
»Začnite zbirati materiali. Najbolje bi biilo, če bi v ciklusu obdelali vse probleme našega podjetja. Ko boiste material zbrali, se bomo vsadili, vaše proizvode lepo skupaj prebrali in jih prediskuitirali. Samo še nekaj vam polagam na srce: lotite se stvari pogumno! Pogumno, tovariš! Ne imejte usmiljenja do nikogar! Nihče nima pravice dušiti kritiko!«
Takoj sem se vrgel na delo. Ko sem stvari dokončal, sem jih lepo prepisal v petih izvodih iin jih razdelil med člane kolegija, da bi jih prebrali in m; povedali o njih svoje mnenje.
Glavni urednik je začel sestanek in takoj z jasnega usekal po meni:
»Poslušajte, tovariš! Zakaj pa ste tako ostro napadi; direktorja? In to ravno zdaij, ko ga tudi časopisi vlačijo po zobeh. Lahko je skakati po požganem drevesu! Spravite ta članek za prihodnjo številko, morda se bo do takrat direktor popravil.«
.Poskusil sem ugovarjati:
»Ampak če Se bo popravil, potem
naša kritika ne bo več aktualna. Ce pa se ne bo in bo morda frčal, bomo zvonili po toči.«
Toda tudi drugi člani kolegija so podprli glavnega urednika:
»Zakaj bi začeilj stvari pogrevati? Tovariš, to je shemallizem. Poglejte že vendar svoje delo malo bolj samokritično. Zapadli ate v shematiizem, ker
hočete pisati samo o slabih direktorjih, kakor da bi dobrih sploh ne bilo.«
Ves poparjen sem vprašal:
»Kak0 Pa se vam zdi ta zgodba o našepi zdravniku, ki je dal nekaterim neupravičene bolezenske dopuste?«
Takoj se ije oglasil eden od članov kolegija:
IZ SPOMINOV
utednlHa sienea&a
»Tovariš, vsak človek lahko greši. Mislim, da bi tudi članek o zdravniku lahko prihranili za pozneje.«
Prav tako so m; skritim,rafti tudi sestavek o nekem višjem uradniku, katerega sem ožigosal zaradi pijanstva. Raztrgali sl3 m,i tud; članek o šefu komerciale in o blagajniku. In tako naprej. Ostala ;je samo še neka tipkarica, katero sem lahko osmešil ne vem več -zaradi česa. Ko pa so prebrali ta članek, so vsi članu kolegija naenkrat oživeli in dvignili glave:
»O, to pa to! To se vam je pa res posrečilo. Vidite, to je pravi predmet za satiro. Stvar je treba samo še poglobiti in upoštevati nove elemente. Na primer:, če vidi ta osema nered v podjetju, nikoli ne protestira. Se pravi, da :je do stvari malodušna. Jaz na primer sem jo videl, kako je na hodniku klepetala. To je saboterstvio.«
In že mu j.© segel v besedo drugi:
»Videl sem jo, kako je v bifeju pila pivo. Ožigosajte jo kot pijanko!«
Edina članica našega kolegija pa se je spomnila:
»Men© je včeraj zelo hladno pozdravila. Jaz bi to ožigosala kot odtujitev od množic.«
Da, da, naložil,; ste mi zelo bridko nalogo, sem premišljal. Povrh vsega tega sem moral tisto tipkarico ožigosati še kot primer najbolj suhe birokracije, filistrstva, malomeščanstva, kot primer nebudnosti proti sovražniku, kot živi ostanek shematizma itd. No, sem robantil na tihem, v lepo kašo sem padel. Poskusili bom, tovariši, poskusili...
Iz poljščine prevedel: Lojze Krakar
do dna«. Arhimed se je n-amrei domislil, da je prostornina potopljenega telesa, popolnoms enaka izpodrinjeni prostornin tekočine — vode.
Doma je vzel lonec in ga na-Polnil z vodo. Vanj je v:ge zlatarjev venec, izpodrinjen« vodo pa jepretočil v votlo kocko Izmeril je njeno višino, prav tako pa tudi višino vode. Zdaj te zlahka izračunal prostornino izpodrinjene vode, kar je pomenilo, da je obenem s tem pridobil tudi prostornino venca.
Toda njegovo delo s tem še ni bilo opravljeno. Napolnil 'e lonec do vrha in vrgel van; toliko zlata in srebra, kolikoi ga je zlatar porabil. Izkazalo se je, da je bila prostornina venca veliko večja od prostornine sprejetega zlaita in srebra, torej je biil zlatar navaden slepar.
Ta njegov izum je danes 1 fiziki splošno znan kot vzgon.
I. FEBRUARJA 1957 K ST. 7
KULTURNI ZAPISKI
»DELAVSKA ENOTNOST«
RAZGOVOR S TOVARIŠEM MIHO BERČIČEM O PRIZADEVANJU LJUBLJANSKE LJUDSKE UNIVERZE
DAJ JE ČAS!
Poprosil^ sem tovariša Miha Berčiča, predsednika Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana, naj mi pove nekaj o delu in načrtih ljubljanske Ljudske univerze. Tovariš Berčič se je rad odzval moji željiii, saj je prav te dni končal obširno razpravo o delu te ustanove. O izobraževanju In Ljudski univerzi namerava razpravljati na bližnjem zasedanju republiške ljudske skupščine, kasneje pa tudi na okrajni ljudski skupščini, ko bodo v proračunski razpravi med drugim govorili tudi o sredstvih za šolstvo, kulturo in prosveta	j
x
»V zadnjih letih,« tako je povedal tovariš Berčič, »se je ljubljanska Ljudska univerza že razvila v pomembno ustanovo v okviru Sveta Svobod in prosvetnih društev z dokaj razvitimi oblikami in pestro vsebino izobraževanja. V zadnjem letu pa je poleg splošnega izobraževanja in strokovnih predavanj, seminarjev m tečajev, posebno .pozornost posvečala načrtnemu usposabljanju in družbeno ekonomski vzgoji tistih delovnih 'ljudi, ki so jim v organih delavskega in družbenega upravljanja poverjene odgovorne naloge. S tem dobiva vse bolj obliko posebne delavske šolske ustanove. Večino dela in sredstev (70 "/o) smo v lanskem letu vložili v organizacijo seminarjev za člane delavskih svetov v ljubljanskem okraju. Ljudska univerza je pripravila programe izobraževanja za člane delavskih svetov v trgovini, gostinstvu za člane potrošniških svetov, upravnih odborov socialnega zavarovanja ter za- Hane okrajnih zbornic. Podobne programe pripravljamo še za člane šolskih odborov, hišnih svetov in zdravstvenih ustanov.
Tako široko zasnovanega programa Ljudska univerza ne bi mogla izvesti sama, če ne bi ob podpori Socialistične zveze utrdili pri vseh občinah izobraževalne komisije. Skupno z njimi je Ljudska univerza uspela pritegniti širok krog predavateljev, ki vodijo semi-
narje in tečaje po podjetjih. S temi seminarji je storjen prvi korak k sistematični vzgoji vodilnega družbeno' političnega aktiva. Od tod namerava Ljudska univerza iti naprej in z rednim in načrtnim izobraževanjem usposabljati določen krog delovnih ljudi za izvrševanje njihovih družbeno političnih nalog.
Dokaj šen napredek je dosegla tudi v strokovnem izobraževanju. Nekatere oblike so dosegle že takšen sloves, da se bodo mo-rale bodisi osamosvojiti ali priključiti kot oddelek ustrezajočim rednim šolam. Omenim naj le šolo za tuje jezike, kjer je v tečaje nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine, španščine in esperanta v letošnjem šolskem letu vpisanih 1580 slušateljev.
Dalje so pomembni dopisni tečaji iz knjigovodstva '(nižji in višji) in korespodence, v katere je letos vpisanih 678 slušateljev. Pripravljamo tudi dopisni tečaj iz zadružnega knjigovodstva, v katerega se je vpisalo že doslej preko 400 slušateljev. Dopisne knjigovodske tečaje organizira Ljudska univerza tudi v raznih podjetjih širom Slovenije (Celje, Kranj, Koper, Maribor, Krško itd.). Zaradi velikega zanimanja za te vrste izobrazbo je Ljudska univerza dala pobudo za ustanovitev dopisnega tečaja za izpite na srednji ekonomski šoli. To idejo je usvojil Glavni odbor -Zveze borcev.
V letošnjem letu delujejo pri Ljudski univerzi tudi štiri šole za starše, ki jih obiskuje 154 roditeljev.
smatrati samo kot eden sektorjev Sveta Svobod in prosvetnih društev. Poleg osamosvojitve Ljudske univerze same pa bi. se morale tudi nekatere oblike dela Ljudske univerze osamosvojiti, na pr. Šola za tuje jezike. — Ljudska univerza je s tem — da je razvila zanimanje, postavila temelje za delovanje take ustanove, ki se je v praksi pokazala kot potrebna in sposobna za obstoj — svojo nalogo opravila.
Skrb oblastvenih organov pa bi morala biti, da te ustanove naprej vodijo in vzdržujejo.
Posebno 'vprašanje, na katerega moram opozoriti, pa je prostor. V dosedanjih pogojih ni mogoče misliti na razširitev delovanja. Večina tečajev in predavanj je v šolskih učilnicah, ki so za odrasle neprimerne. pa tudi šolska vodstva se branijo oddajati še v večernih urah prostore, ki so ves dan natrpani z učenci.
v
Delavni Crnučani
Tu in tam slišimo očitek: kaj pa imamo od sindikata, samo članarino plačujemo.
Ta očitek hi pa- bil opravičljiv le tam, kjer se sindikati niso znašli v novih razmerah. Največkrat pa je tak očitek neupravičen, zlasti tam, kjer posvečajo poleg drugih opravil tudi vso pozornost politično -ekonomski in strokovni vzgoji evojega članstva.
Da je strokovno in politično ekonomsko znanje temelj višje proizvodnosti in večje proizvodnje in s tem tudi višje življenjske ravni, se pač ne da oporekati Tega se delno zaveda tudi pbčinski sindikalni svet na Črnučah in sindikalne podružnice, ki so v preteklem letu storile vse, da bi £e plcšna in strokovna raven njihovih članov dvignila.
V »Elmi« in v »Jamboru« so v ta namen priredili tečaje za nekvalificirane ta poikvali-ficirane delavce. Občinski sindikalni svet p-a je pripravil tečaj za visokokvalificirane delavce, katerega so obiskovali delavci iz »Elme«, »Jambo-
ra«, »Belinke« in Transformatorske postaje Črnuče.
Za vodstvo tečaja je Občinski sindikalni svet imenoval posebno komisijo in zagotovil tudi gmotna sredstva. Strokovno je tečaj vodil tov. Viktor Japelj, obr-atovodja pri »Jamboru«, ki ni štedil ne časa ne truda, da je tečaj dobro uspel. Zaičeivnn vnrvirmimiA v? ty"> -p,r-vih predavanjih z ozirom na precej zahtevni program nekoliko usahnilo. Od skupnega števila prijavljenih je sredi januarja polagalo izpite 22 tovarišev, od katerih je pred okrajno izpitno komisijo uspešno opravilo izpit 17, 3 pa bodo delali popravne izpite.
Kaj je pomenil tovarišem uspešno opravljeni izpit se je pokazalo n-a zaključni prosl-avi, na katero so tečajniki povabili vse predavatelje, člane komisije in Občinskega sindikalnega sveta.
Med njimi ‘ga ni bilo, ki bi podvomil v pomembnost sindikalne organizacije, če le-ta pravilno zastavi delo za dobrobit svojih članov.
V ljubljanski Mali galeriji razstavlja svoja. slikarska Sela pet amaterjev-slikarjev. To je pač redek dogodek v mestu, ki ima veliko razstav poznanih in priznanih likovnih stvariteljev.
Nedavno tega se je v Ljub-
ljani osnoval klub amaterskih slikarjev, kiparjev in grafikov, z imenom »Klas«. Njih člane druži velika ljubezen do umetnosti, ki ji posvečajo ves svoj prosti čas. In rezultat te njihove prizadevnosti je prva razstava v okrilju »Klasa«. Obiskovalci razstave so bili prijetno presenečeni. V prenekaterem delu je čutiti mladostni polet in iskanje izraznih sredstev, ki naj povejo, kar nosijo v sebi.
Tovariš Rudi Babnik razstavlja mehke v rahlo zelenkasto kopreno ovito krajine.
Dela tovariša Rudija Stm-f.ioa so v svojem zamahu in barvnih odtenkih drzna in temperamentna.
Tovaztiš (Boris Tavzelj še bolj zanimiv Po tematiki, M fo obdeluje z določeno barvno ln risarsko spretnostjo, kot pa vrednotenjem doživljanja.
In končno »o tu slike tovarišice Jane Zanoškar z lepim barvnim občutjem i-n tovariša dr, Vladimirja Sfcer. laka z odločnim iskanjem svojega izraza.
»Klasu« želimo mnogo uspehov, ki jih bodo ob njihovi ljubezni do likovnega ustvarjanja in z njim lastno prizadevnostjo c edvomnn tudi dosegli (slikat Rudi Simčič — Tovarna).
stva za tak dom bi lahko ustvarila v glavnem Ljudska univerza sama s prispevki slušateljev, podjetij in občin, za usluge, ki jim jdh posreduje. Seveda pa bi morala dobiti Ljudska univerza za svoje delovanje tudi redno dotacijo OLO. Ce bi uredili te stvari (kar ni tako nerešljivo, saj bi del teh sredstev verjetno lahko črpali iz sklada za kadre pri OLO), bi že letos lahko pripravili načrte in ko bi dobili kredite, bi s pomočjo prostovoljnega dela lahko kmalu dogradili za Ljubljano prepotrebno kulturno središče.«
Ko sva $ tovarišem Berčičem govorila o tem, sva se spomnila na nedavni obisk v kulturnem domu v Vogošah p ti Sarajevu z isto mislijo: kako bi bil tak dom potreben Ljubljani. Vendar pri nas se po tolikih letih stvari ne premaknejo. Morda bomo sedaj, ko je zbranih toliko podatkov in dokazov, izrečenih že toliko besedi o potrebah in željah naših delovnih ljudi po splošnem, strokovnem in družbeno političnem izpopolnjevanj u in izobraževanju. le prešli od besed k dejanju Prostori in finančna sredstva pa so poleg dobre volje osnovni pogoj za to. Morda se imajo za svoje uspehe Delavske univerze v drugih republikah zahvaliti prav večjemu razumevanju oblastvenih organov, ki so že pred več leti spoznali, da brez večje gmotne pomoči tudi te ustanove ne bodo mogle uspevati.
8. februarja 1849 ob osmi uri zjutraj je umrl največji slovenski pesnik. Prešernovo osebno (n pesniško iivljenje je borba velikega genija * takratnim, družbenim in političnim suženjstvom ter s kulturno zaostalostjo, ki je oklepala naše ljudstvo. Svoboden duh in srčna milina njegovih pesmi sta navduševala od Prešernovih dni do danes vse tiste, ki so se po Prešernovem zgledu borili z duhom ali orožjem zato,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
Čez Sotesko ne prideš
Poleg teh oblik izobraževanja, v katere je bilo zajetih 5749 ljudi, je Ljudska univerza priredila širom okraja 326 najrazličnejših predavanj za 26.477 poslušalcev, drugim okrajem pa je posredovala predavatelje za 88 predavanj, ki jih je poslušalo 9762 ljudi. Omembe vredne so poučne filmske predstave, ki jih je bid-o lani 302 za 37.875 obiskovalcev.
Vsa ta pestra in obširna dejavnost Ljudske univerze, ki se bo še razširila, narekuje ureditev nekaterih, predvsem gmotno tehničnih problemov. Jaz sam smatram, da bi Ljudska univerza čimprej postala samostojna -proračunska ustanova v okviru Sveta Svobod in prosvetnih društev s svojim organom upravljanja. Delo. sedanje Ljudske univerze že danes presega okvir amaterskega delovanja in se ne more več
Rešitev iz tega neugodnega položaja vidim edino v tem, da pričnemo v Ljubljani graditi prosvetni center, v katerem bi tudi Ljudska univerza dobila odgovarjajoče prostore. Sred-
Anekdota
Nemški pesnik Schiller se je odločil, da se bo naučil igrati na harfo. Sprva niso bile njegove vaje ravno prijetne za uho. Njegov sosed mu je ob neki priložnosti zabrusil v obraz:
»Vi igrate kaikor David, sarmo ne tako lepo.«
Pesnik ga je prezirljivo pogledal, nato pa rekel:
»Vi govorite kakor Salomon, samo ne tako lepo.«
Tudi pri nas je, kot drugod po svetu, postala navada, da novo knjigo, nov domači film, novo dramo slovenskega avtorja in podobno oznanimo z več ali manj bučno reklamo, intervjuji in pohvalami, ie preden zagleda beli dan. Tako »prednavduševanje«, ki naj državljana opozori in mu delo priporoči, je okoli filma najbolj živo, manj pa pri izdaji domačih knjig, četudi se mnogi mladi pisatelji trudijo biti »sodobni« in na ta način vzbuditi pozornost. Med takimi pa so večkrat le malo obetajoči pisci, ki objavijo eno ali dve kratki črtici in si že prizadevajo izzvati vznemirjenje v literarnih krogih, izzvati mnogo besed in prepirčkov — ne da bi se zavedati majhnosti in nesmiselnosti donkihotskega boja z mlini na veter.
Toda na Slovenskem žive in delajo pisatelji, tudi mladi pisatelji, ki so skromni in se ne prištevajo med genije, pisatelji, ki pišejo, ker jih nekatere stvari vznemirjaj in čutijo, da jih morajo razkriti ljudem. Eden takih je Vladimir Kavčič, skromen in tih fant, študent četrtega letnika pravne fekulle-te v Ljubljani. Pred kr-atkim je tiho in brez vsakršnega vznemirjanja izdal svojo drugo knjigo, zbirko desetih črtic pod naslovom CEZ SOTESKO NE PRIDEŠ.
Ce beremo knjigo, lahko še tako preprost bralec ugotavlja, kaj je v njej dobrega, kaj je tisto, kar ga privlači, oziroma kaj ji primanjkuje in kaj ga odbija. Nekateri pišejo dolgočasno in utrudljivo,
drugi tako živo, da te, ne da bi se zavedel, »zagrabijo«.
Kavčič se je skušal pogip-biti v duševnost junakov, lju-, di, ki so doživljali vojno in trpeli v njej, ljudi, ki so bili zaradi vojne vsak dan manj ljudje. Skušal je osvetliti vzroke, v katerih so se oblikovali odnosi med ljudmi v vojnih dneh, ter razvozlati njihova dejanja s čim manj osebne prizadetosti. Zaradi tega je bil večkrat hladen, preveč je razlagal svoje, oziroma junakove misli, premalo življenje samo. Očitno je tudi, da je prvi polovici knjige izhajal predvsem iz problemov in šele nato poiskal zgodbo, kar neposrednosti teh črtic nedvomno škoduje. Ob prizadevanju, da bi pokazal, zakaj so nekateri med vojno našli smrt, se je odmaknil toplemu slikanju teh ljudi in s tem njihovih usod ni približal bralcem. Ko človek prebere prve črtice, sl misli nekako takole: »Saj je prav. Potrudil se je, hotel je biti skrajno objektiven in človeški. To je stokrat prav. Toda ob vsem tem nisem niti’ dosti čutil niti dosti razmišljal. On pa je prav to hotel.« In n-ato razmišljaš, kaj je tisto, kar ti brani, da bi sbdo-življai. Oblika teh novel samih? Morda. Celo verjetno. Kljub dobrim stranem, ki jih Kavčičevo pisanje ima, je premalo učinkovito. Zdi se, kot da čaša ni napolnjena do roba. »Toda«, si misliš, »berimo dalje.« In ko beremo naslednje novele; Beg, Srečanje, Dnevi, ki se vračajo in Zbogom, moj stari... Walter, nenadoma
spoznamo, da je Kavčič tu že storil, kar smo si pravkar želeli. Zagrabil je. Spisal je lepe novele in mi jih preberemo od začetka do kraja z zanimanjem. Zgodbe so pisane sodobno, a vendarle domače, živo, kot da jih je pisatelj sam doživel ali vzel naravnost iz življenja, tistega preprostega življenja ljudi, ki niso niti »bledi« kmetje naših ljudskih povesti niti »bolestni« sanjači, kot jih slikajo nekateri mlajši slovenski prozaisti, ampak ljudje, ki so doživljali vojno v vseh njenih strahotah. Spomin ne preide, vest peče in nič se ne da pomagali. To nas prevzame in prizadene. In prav zaradi tega je knjiga vredna branja in pozornosti. V -njej je nekaj novega. Partizanska tematika ni več črno-bela. Njemu so važni ljudjel in njihova morala, njihov odnos do življenja, do slabega in dobrega. Druga novost, ki jo je prinesel Kavčič, je po obliki retrospektivno urejena snov. To bi mogli razbrati v zadnji noveli Zbogom, moj stari... Walter, kjer se sedanjost neposredno prepleta s preteklostjo, s spomini. Pa je vendarle živo vse. kar se dogaja okoli junaka, ki je izgubil vse, dom, starše, dekle, vero v srečo.
Kavčič je pokazal, da zna pisati, da je doživljal svet vojne z bolečino in je tesnoba še vedno ostala v njem. V izražanju te tesno-be na tako zaokrožen način, pa je nemajhen del dragocenosti. Zato nam ne bo žal, ko bomo segli po Kavčičevi prozi.
V. Konjar
Engels Friedrich: Za radni-čku parklju, Beograd, Kultura 1956. Str. 76. V brošuri je objavljenih 11 člankov-uvodnikov,- ki jih je napisal Engels angleškim delavcem v tedniku Trade Unionov leta 1881.
Arsenijevič Vojislav: Severna Afrika dan-as. Beograd, Kultura 1956. str. 67. Razvoj kolonializma v Severni Afriki al-i točneje, Alžlru, Tunisu in Maroku in borba teh narodov za nacionalno svobodo.
Feuerbach Ludw!g: Izbor in djela. Zagreb, Matica Hrv-atska 1956. s-tr. 283. Feuerbachov materializem je, po Engelsovih besedah, vez med Heglovo filozofijo in dialektičnim materializmom. V taboru 'so navedena prav tista dela, k; s-o odločilno vplivala na razvoj marxistične misli.
Hauff Wilhelm: Pravljice. Ljubljana, Mladinska knjiga 1956. str. 395. Pravljice in pripovedke znanega nemškega klasika Hauff a so še vedno živo in izredno umetniško vzgojno berilo ža d-oraščajočo mladino.
GlovagnoM Raffaello: Spartak. V Ljubljani SKZ 19-56. str. 236. V »Spartaku« je pisatelj obdelal upor sužnjev zoper tedanji suižnjepos-es-tn-liški red in zoper diktaturo bogatašev nad množicami rimskega ljudstva.
PFEIFER Stjepan - Ivo Splller: Plače u privretli j plače državnih organa 1 ustanova u 1957 godini. Zagreb, Poduzeče za
izda-vanje čin dlstrlbuciju knjiga »IBI«, skr. 70.
Brošura -nam pove kakšne b-c-do pila-če v 1. 1957, na kaj vse je m.isljiti ipr-t i-z-delav-i novih tairitrnih postavk, na-vaja vse uredbe, ki se nanašajo -na plače, uvrstitev ta dopolnilne plače uslužbencev in delavcev pni državnih ustanovah.
J»000<XXXXXXXO000000000000Cl0000<X)0CX>000C<X)0<XX>Xl00CX»«XX)0(*X30C)000000CXD(XXXXXXXXX>XXX>0C<XXXXXXXXJ
Plašč sodi med vrhove iitaitija-nskeiga filmskega ustvarjanja. Za zgodbo mu služi istoimenska Gogoljeva po-vesit. Plašč, to je neizprosna obsodba brezdušnega odnosa do ljudi. To ni dolgočasna zgodba. Ne, to je zgodba o ljudeh, polna realizma, duhovitosti in človečnosti. Če -sj ga ne 'bi ogledali, vam b-o lahko žal. In žad -tudi, da gre tak film nekako tiho mirno naših filmskih dvoran.
Teodora naj bi bil Italijanski zgodovinska film. Naj bi bil, pravim, ker se je od zgodovinskih dejstev dokaj, če že ne povsem -odmaknil. T-o je dokaj zanimivemu in tehntčn-o dovršenemu filmu -le v škodo, saj -pači v gledalcu zgodovinsko podobo časa, o katerem film -govori.
Marjana moje mladosti. Pravijo, da je v tem filmu slavni francoski režiser hotel najti nekaj novega, da je eksperimentiral. Morda. Nekatere navduši, druge pa pušča hladne. Pre-več je v -njem preživele romantike, solzavost; in hrepenenja po nečem česar n-i.
Moj vohunček. Pravzaprav nič. To je vesel ameriški film, zmaj detektivke in farse. V filmu b; zaman tekali kaik globlji smisel. Le -tu in -tam, eni bolj drug; manj, sie bo-ste nasmej alti, sicer n.ič izvirnemu komiku Bobu Hopu.
Dekle z reke je povprečen italijanski film. Videli smo že boljše, pa tudi slabše. Vroča ljubezen, maščevalnost, diivji plesi in sclza-vi konec kaj lahko p resi epe gledalce, da b; napak ocenili plehkost zgodbe in povprečno igro »zvezd«, ki nadomeščajo svoje znanje z zunanjo dražijo..
Svengall. Če si boste ogledali ta film, najbrže ne boste v nje-m ničesar našli, čemur bi lahko rekl-i dober film. Zgodba o Svengaliju — hipnotizerju je polna naivne mističnosti in ne-umm-cifiti. Če ga ne b-oste videli, naj vam ne bo žal. Nič ne boisite zamudili.
Hilli 1
mmmm,
mšmmsšmm

Osnovna načela, ki jasno osvetljujejo pot bodočemu razvoju našega šolstva, so v glavnih črtah usvojena. S tem je opravljeno morda najvažnejše delo. ki je terjalo ogromno proučevanja. Marca meseca bo zvezna komisija za reformo šolstva verjetno že predložila Zvezni ljudski skupščini načrt o temeljnem Žako-. nu o reformirani šoli.
Eno je povsem gotova: osnova bodoče šole bo osemletka. Z uspešno dokončano osemletno šolo bo dijak odšel v strokovne šole (industrijske, vajeniške, ekonomske itd.) ali na gimnazijo. Gimnazija kot posebna organizacijska enota, bo imela samo štirt razrede. Vse vrste strokovnih šol bodo v rangu z gimnazijo izravnane.
Kakšne so sedaj naše naloge. Poglavitno bi bilo, da sedaj takoj pristopimo h -konkretnejšim organizacijskim in tehničnim pripravam, ki naj zagotove že v bodočem letu postopno uresničevanje reforme šolstva. Proučiti bi bilo nujno mrežo bodočih osemletk, gimnazij in strokovnih šol. Prav posebno skrb bi bilo tre-ba posvetiti učnemu osobj-u. ki je prej ko slej eden najpomembnejših čta-iteljev v vsakem sistemu šolstva.
Naše, to je sindikalne organizacije, zlasti okrajni sveti in republiški odbori seveda ne bi smeli ob tem. tako važnem opravilu, stati prekrižanih rok.. Zlasti v strokovnem šolstvu bo -njihova prizadevnost nepogrešljiva. T0 predvsem, ker je naše strokovno šolstvo še dokaj nedognano in neproučeno. Tudi tzven-žolsiko izobraževanje odraslih, ki je doslej vse preveč bilo prepuščeno stihiji, mora v bodoče postati del rednega šolstva.
Civilizacija L na Cipru
V minulem šolskem letu so tmglčške kolonialne oblasti na Cipru zaprle 376 grških osnovnih šol (vseh je 510), Zaradi tega se 50.000 otrok ne more šolati. Kolonialna uprava je od 1.330 grških učiteljev, kolikor jih je bilo pred letom dn; na tem otoku, odpustila 1.110 učiteljev. V minulem šolskem letu so 8 gimnazij popolnoma zaprli, 84 pa začasno. Več sto dijakov •o aretirali in jih obsodili na ta pome kazni ali pa so jih odvedli v koncentracijska tabo-Ifcšča.
Kljub tem dejstvom pa angle-Ika vlada še vedno govori o svoj; civilizacijski misiji na Cipru.
KONGRES ITALIJANSKIH SOCIALISTOV V BENETKAH
Združitev naj koristi proletariata
V sredo, 6. februarja, se je v Benetkah začel kongres Socialistične stranke Italije, ki razpravlja o možnostih za združitev italijanskih socialističnih sil. Zaradi tega vlada zanj v Italiji in v mednarodnem delavskem gibanju veliko zanimanje
Italijanska socialistična stranka, ustanovljena leta 1892, se je poslednjič razcepila leta 1947. Šibkejše desno krilo se je odcepi.o od socialistov im ustanovilo socialno demokratsko stranko. Cepitev socialistične stranke je oslabila italijansko delavsko gibanje. Kapitalisti so
sssamm
*	Iz New Yorka poročajo, da se bo 9. februarja začel kongres Komunistične partije ZDA. Posebna partijska komisija je že pripravila osnutek novega programa Komunistične partije, ki priznava različna pota v socializem in se zavzema za solidarnost delavcev vseh dežel, obenem pa za »neodvisnost in enakopravnost, za pravico bratske in konstruktivne kritike«.
*	Zveza avstralskih delavcev zahteva, naj Velika Britanija takoj preneha s poskusi atomskega orožja v Avstraliji.
*	V Varšavi bo prve dni aprila ustanovni kongres Zveze poljske socialistične mladine.
*	Generalni svet Kongresa britanskih sindikatov zahteva, naj v Veliki Britaniji čimprej ukinejo obvezno vojaško službo. Se pred tem naj znižajo vojaški rok na 6 mesecev.
*	Podpredsednik Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL-CIO) Walter Reuther je pozval sindikalne organizacije, naj iz svojih vrst izločijo vse sleparje in gangsterje. Dejal Je, da so ukrepi, ki so jih lani sprejeli v Miami Beachu šele prvi korak proti vsem škodljivim elementom v ameriških sindikatih. Te dni so
iz AFL-CIO izključili tri sindikalne zveze, ki so zlorabile fonde za socialno pomoč.
*	Zadnje dni minulega tedna so stavkali delavci britanskega vojaškega oporišča v Episkopiju na Cipru, večinoma Britanci.
*	V Franciji so stavkali uslužbenci socialnega zavarovanja. Stavkajoči so zahtevali, naj jim zvišajo plače za pet odstotkov. Stavko je organizirala socialistična sindikalna organizacija Force Ouvriere. To je prva večja stavka, ki so jo organizirali socialistični sindikati, odkar so prišli na »blast socialisti Molletovega kova.
*	Predsednik japonskega sidikata delavcev elektroindustrije je izjavil, da je na Japonskem 7 milijonov nezaposlenih delavcev. Vseh nezaposlenih je 14 milijonov, Torej je vsak drugi delavec nezaposlen. Dejal je tudi, da reakcionarni elementi pripravljajo v parlamentu zakon, ki naj bi prepovedal stavke. Delavci pa se mu odločno upirajo. Večina delavcev podpira program socialistične stranke, ker vidi v socialistični ureditvi dežele edini izhod lz revščine.
izkoristili" .reformistične socialne demokrate za boj proti socialistom in komunistom, ki so se tesno povezali. Pa tudi ta povezanost ni italijanskemu delavskemu gibanju veliko koristila, kajti stiki med komunisti in socialisti so S.oneli na stalinističnih načelih, ki so onemogočali revolucionarnim delavskim strankam, da 'bi izkoristile vse možnosti v boju za socializem.
Ze v začetku lanskega leta pst so se pokazale nove možnosti za ponovno združitev italijanskih socialistov. Razmerje med italijanskimi političnimi silami se je spremenilo v korist levice. Okrepili sta se obe socialistični stranki. Velike gospodarske in socialne težave, ki nujno terjajo radikalne reforme v prid revtnlm slojem, je nemogoče .rešiti brez sodelovanja široke leve fronte. Svetovne razmere so se zboljšale, stalinistična po.ittka je doživela k ran, socialistične sile iščejo pota iz zaSate. Vse to je vplivalo na okrepitev teženj po združitvi socialističnih sil v Italiji.
Vzroki, ki so privedli socialiste in socialne demokrate k akciji za združitev so zelo različni. O socialistih lahko rečemo, da so imeli pred očmi predvsem koristi delavskega razreda. Združena socialistična stranka bi po njihovem mnenju .lahko vzpodbud Ma politiko socialnih in gospodarskih reform v Italiji, v mednarodnem merilu pa okrepila sile miru.
V vodstvu socialno demokratske stranke pa si združitev zamišljajo kot dober lov; želijo namreč, da bi socialisti sprejeli vsa njihova sta.Kiča in se
skregali s komunisti, To je Sara gat povedal ponovno tik pred začetkom socialističnega kongresa.
Pred kongresom so bila v Italiji številna zborovanja, na katerih isp člani socialistične in socialno demokratske stranke razpravljali o združitvi. Ta zborovanja so pokaizala, da delavci odklanjajo strankarske spletke in da se za združitev zavzemajo zato, da bi se v Italiji glasneje slišala delavska beseda. Na enem izmed teh zborovanj je socialist iz rimskega predmestja dejal:	»Zavzemamo se za
združitev socialističnih strank, toda ne zato, da b; pobrali glasove komunistov. Delavci smo za enotnost, za združitev, toda ne proti komunistom, mi smo za enotnost vseh socialistov in komunistov«.
V prihodnji številki našega lista bomo o kongresu italijanskih socialistov obširneje poročati.
IN ZAHODNONEMŠKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Najdaljša slavita niških delam
Dne 24. oktobra 1956 je v zahodnonemški pokrajini Schleswig-Holstein začelo stavkati 35.000 kovinarjev in delavcev v ladjedelnicah. Danes smo 8. februarja 1957, stavka pa še vedno traja.. To je najdaljša stavka v povojni zgodovini nemškega delavskega gibanja
Pred dnevi so se pod predsedstvom Adenauerja sestali nekateri zahodnonemški ministri, sindikalni voditelji 'in predstavniki Združenja delodajalcev ter razpravljali o možnostih za sporazumno prenehanje stavke v ScMesvreg-Holstielrnu. Stavka 35.000 kovinarjev 'in delavcev ladjedelnic, o kateri so spočetka
sram V NEW Y0BKU
V	New Torku stavka 4.000 pristaniških, delavcev, ki zahtevajo zvišanje mezd. in zboljšanje življenjskih pogojev. Zaradi stavke grozi New Yiorku pomanjkanje nafte.
Aretacije v Johannesburgu
V	Johannesburgu (Južnoafriška unija) je policija zaprla 172 domačinov. Vsi aretirani so bojkotirali avtobuse in tramvaje, na katerih veljajo rasistični predpisi.
Egiptovski sindikati so se združili
Na skupščini egiptovskih delavskih organizacij, ki imajo kakih 250.000 članov, so ustanovili enotno sindikalno organizacijo Egipta. V Generalno konfederacijo dela — tako se imenuje ta organizacija — se je včlanilo 15 sindikatov.
Zborovanje stavkajočih delavcev v Schleswig-Holsteinu.
govorili kot o eni izmed manjših stavk (v Zahodni Nemčiji je namreč 18 milijonov zaposlenih), je presegla vsa pričakovanja.
Delavci zahtevajo, naj jim v slučaju bolezni plačujejo 6 tednov neokrnjene mezde, naj jim podaljšajo letni dopust za dva dni in plačujejo za vsiak dan dopusta 7,5 mark dodatka.
Stavkajoče podpirajo vse za-hodmoinemške sindikalne zveze, kajti. zahteve 35.000 delavcev Schleswig-Hdlsteina so pravzaprav zahteve vseh nemških sindikatov. Zmaga stavkajočih bi odprla možnosti za uveljavitev podobnih zahtev tudi v drugih pokrajinah in gospodarskih vejah. Njihov poraz pa bi povzročil še bolj odločno zavračanje vseh zahtev sindikatov.
Spočetka so delodajalci trmasto odklanjati vse zahteve de-
lavcev. Ker pa stavke niso mogli razbiti, so ob koncu lanskega leto pristati na pogajanja. Njihovih predlogov pa delavci niso sprejeti. Stavkovni odbor je organiziral referendum in 97°/o stavkajočih se je izreklo za nadaljevanje stavke do popolne zmage.
Stavka je povzročila ogromno škodo nemškemu gospodarstvu, ki jie izgubilo že nad 100 milijonov mairik.
Voditelji stavke poudarjajo, da njihove zahteve niso pretirane, saj se je od leta 1950 do 1955 povečala produktivnost dela v zahodnonemški kovinski industriji za 81°/», plače pa le za. 47%. Podoben dvig produktivnosti, so dosegle tudi ladjedelnice.
Pretekli ponedeljek so iz Bonna sporočili, da so stavkajoči delavci odklonili kompromisne predloge, iki so jih sprejeli na sestanku pri Adenauerju. Na referendumu je 76,24% delavcev glasovalo za nadaljevanje stavke, ici bo trajala dokler ne bodo delodajalci sprejeli vseh delavskih zahtev.
Somalija, nekdanja italijanska kolonija v Vzhodni Afriki, se pripravlja na neodvisnost, ki jo bo po sklepu ZN dobila leta 1960. Lani so Somalije! izvolili prvi parlament v svoji zgodovini. V parlamentu, ki ima 70 članov, si je zagotovila večino Liga somalijske mladine. Prvi koraki somalijske samouprave' vzbujajo upanje, da se bo obljuba o podelitvi neodvisnosti čez nekaj let spremenila v dejanje. — Na sliki: Prizor z lanskoletnih volitev.
PRVI USPEH
Na kongresu Zveze neodvisnih socialistov Italije, ki je bil v nedeljo in ponedeljek v Rimu, so sklenili, da se bodo neodvisni socialisti priključili italijanski socialistični stranki. Na kongresu je prevladalo mnenje, da je položaj za združitev socialistov dozorel in da bodo največ pripomogli k okrepitvi in pravilni usmeritvi italijanskih socialističnih sil, če se bodo vključili v socialistično stranko.
Predsednik zveze neodvisnih socialistov	Ma gnani se je v
svojem referatu zavzel za združitev vseh Italijan sikih socialističnih sil,
OB ZAČETKU RAZPRAVE O AL2IRU V OZN
Stavka je zajela ves Alžjr, vsa mesta in vasi, V njej so sodelovali vsi Alžirci, delavci, izobraženci, kmetje, trgovci. S to stavko so AlžJirci povedati vsemu svetu, da so francoske trditve o nekakšnih osamljenih alžirskih teroristih, ki jih podpira tujina, iz trte zvite.
Francoska kolonialna uprava je vedela za priprave na stavko
Velika enotedenska stavka, ki jo je pred začetkom alžirske razprave v OZN organizirala alžirska Fronta narodne osvoboditve, je popolnoma uspela. Alžirci so s to stavko dokazali svojo trdno voljo, da hočejo živeti kot svobodni državljani v neodvisni dežel'
in se nanjo pripravila. Strah pred tem, da bli stavka uspela in razgalila francoske kolonialistične težnje v Alžiru, jo je pahnil
INTERVJU NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA S SEKRETARJEM CENTRALNEGA SVETA POLJSKIH SINDIKATOV
»Izkušnje jugoslovanskega delavskega razreda nas zelo zanimajo in se bomo trudili, da bi jih prenesli poljskim delavcem
Pretekli petek je prispela v Jugoslavijo poljska sindikalna delegacija, ki šteje 11 članov, člani te delegacije razpravljajo te dni z našimi sindikalnimi. političnimi in gospodarskimi voditelji ter predstavniki delavskih sve-• tov o delovanju in načelih delavskega upravljanja v Jugoslaviji in o našem ekonomskem sistemu. Objavljamo intervju našega beograjskega dopisnika z voditeljem poljske sindikalne delegacije, sekretarjem Centralnega sveta poljskih sindikatov, Jesefom Kuiešem.
Kakšen je namen obiska poljske sindikalne delegacije v Jugoslaviji?
— Poljska sindikalna delegacija je prišla v Jugoslavijo na poziv Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Njen namen je spoznati delavsko samupravljanje v vaši dežel} in vaš gospodarski sistem. Obenem pa se zelo zanimamo za dejavnost jugoslovanskih sindikatov, zlasti za oblike sodelovanja jugoslovanskih sindikatov z organi delavskega upravljanja. Obisk naše delegacije, v kateri so sindikalni voditelji in delavci iz prizvodnje, pa bo vsekakor prispeval tudi k boljšemu spoznavanju delavskih razredov naših dveh deže) ter poglobil medsebojno prijateljstvo. Izkušnje jugoslovanskega delavskega razreda na$ zelo .zanimajo in trudili se' bomo, da bi jih prenesli poljskim delav-
cem. Poudariti moram, da je naša delegacija naletela v Jugoslaviji na izredno gostoljubnost na vsakem koraku in na nenavadno prisrčen sprejem.
Kaj lahko rečete o delavskem upravljanju na Poljskem?
— Delavski sveti na Poljskem delujejo že nekaj mesecev. Doslej smo jih ustanovili le v dveh gospodarskih vejah:	v industrij; in
gradbeništvu. Tradicija proizvodnih posvetovanj. kj pri nas obstaja, jim je olajšala prve korake,
Lani smo sprejeli zakon, ki uravnava načela delavskega samoupravljanja. Poljska združena delavska partija, naša vlada in sindikati. pripisujejo velik pomen ustanavljanju delavskih svetov, oblikovanju njihovega profila in vsebine njihovega dela. Delavski sveti ustvarjajo in razvijajo občutek, da je delavec res gospdoar v svojem podjetju in v vsem gospodarstvu svoje dežele. V delavskih svetih se ustvarjajo pogoj; za večjo iniciativo in večjo politično aktivnost. V tem je njihov politični pomen. Gledano z ekonomskega stališča pa se je pokazalo, da delavski sveti ;zipodbujajo znatno večjo zainteresiranost delavcev za poslovanje lastnega podjetja, da ustvarjajo nov odnos med podjetjem in delavcem, ki v njem dela. V delavcu se dram, občutek, da je podjetje, v katerem dela, njegovo podjetje.
Mi se trudimo, da bi s pomočjo delavskih svetov ustvarili pogoje, ki bodo zagotovili možnost izgradnje samoupravljanja na najvišji stopnji. Podjetja sicer dobivajo vedno večje pravice, vedno večjo samostojnost, godimo pa, da mora skupnost zagotoviti svojo kontrolo, da b; v svojih rokah obdržala možnost načrtnega razvoja. Pri nas se vsi strinjajo, da takšne vezi morajo obstajati in da moramo v njihovih okvirih določevati stopnjo samostojnosti podjetja. Trudili se bomo, da bi s predpisi, ki smo jih že sprejeli in ki jih še bomo sprejeli, vskladili interese- posameznega podjetja z interesi celotnega gospodarstva.. Sodimo, da smo na področju delavskega upravljanja že precej naredili, seveda pa je ostalo mnogo, kar bomo morali še storiti.
Predvsem bomo morali uveljaviti sistem delavskega upravljanja tudi v drugih gospodarskih vejah. Kot sem že dejal, imamo zaenkrat delavske svete samo v Industriji in gradbeništvu. Nadalje moramo najti najboljše oblike, v katerih bi vskladili splošne koristi s koristmi podjetja. Pri tem posvečamo veliko pozornost individualni in kolektivni vzpodbudi. Najti moramo najboljši način za zagotovilo osnovnega centralnega planiranja proizvodnje nekaterih izdelkov, ne da bi zavirali iniciativo podjetja. O vseh teh problemih pri na.s veliko razpravljamo. Ustvarjamo organizacijske oblike, ki bodo bolje odgovarjale novemu sistemu.
Kakšen za Sejm?
je pomen januarskih volitev
— Volitve v Sejm so potrdile krepitev tistih smeri, za katere je dal pobudo VIII. plenum centralnega komiteja Pojske združene delavske partije. V tem je njihov osnovni pomen. Glavna točka predvolilnega programa Fronte nacionalne enotnosti je bila: demo-. kratizacija političnega gospodarskega in
kulturnega življenja dežele. Obenem se ta program zavzema za boljše življenjske pogoje v mestih in vaseh. Njegovo geslo 3e: izkoristiti vsa sredstva za zboljšanje življenjske ravni poljskega delovnega človeka-V medna,rodnih. odnosih pa: neodvisnost m enakopravnosit ob istočasni nadaljnji krepitvi stikov z vsemi državami, zla st j s socialističnimi. Volilni rezultati so dokazali, da je poljsko 'ljudstvo v celoti podprlo ta program.
V	Fronti nacionalne enotnosti so združene vse napredne sile naše dežele:	Poljska
združena delavska partija. Kmečka stranka, Demokratska stranka, sindikati in druge množične organizacije ter katoliške skupine. Predvolilna bitka se je bila okrog tega, ali se bodo delovni ljudje zbrali okrog programa Fronte ali ne. Danes, po volitvah, lahko trdimo- da je cilj dosežen — ogromna večina je podprla program Fronte nacionalne enotnosti.
Ostrina predvolilne kampanje je bila na eni strani naperjena proti' reakcionarnim in avanturističnim silam, ki so pokazale težnje po aktivnejšem delovanju v političnem življenju, na drugi strani pa proti konservativnim elementom v delavskem gibanju in izven njega.
V	predvolilnem boju so naši sindikati odigrali pomembno vlogo. Podprti so program Fronte nacionalne enotnost; in razviti živahno aktivnost v prid volilni zmagi Fronte.
Volitve v Sejm pa so bile tu* * velik korak naprej v demokratizaciji življenja Poljske. V posameznih volilnih okrdžjih je bilo veliko več kandidatov kot mandatov. Med kandidati so bili člani Poljske združene delavske partije, člani ostalih, strank in nestrankarski kandidati. Volivčj so se popolnoma svobodno odločali, brez kakršnegakoli pritiska. Rezultati volitev so dokazali, da so poljski delovna ljudje popolnoma odobrili program Oktobra, ki ga sedaj uresničujejo v življenju Poljske,	Z. S.
—---wyywvv-^-rY-»v-innnr-rirYyifyyyXXX>QC)OCXCOOOQOOOCOOOOOOOCOtXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOCOOOO
OOOOOCOCJOOCOC
»ooooooooooooooocoooooo
v grozotno nasilje. Francozi .so uvedli obsedno stanje, obglavljali alžirske borce, zapiral, Ai-žirce, odpuščali delavce n uslužbence, jih obsojali na hišni zapor, spremenili alžirske mestne četrti v koncentracijska taborišča — kratko rečeno: vzpostavili so vladavino strahu m krvi. Stavka pa je kljub temu uspela. Po nepopolnih podatkih so med stavko aretirali več tisoč Alžircev, odpustili z dela dve tretjini alžirskih pristaniških delavcev in 500 državnih uslužbencev, nad 2000 uslužbencev pa obsodili na hišni zapor. V mestu Alžiru so vzeti prodajna dovoljenja 800 trgovcem.
Med stavko so divjali ogorčeni boji. Iz Pariza poročajo, da je bilo v januarju ubitih 411 Francozov, nad 500 pa ranjenih. Alžirska osvo-bodiilna vojska je imela v istem času 1300 mrtvih in ranjenih.
V	znak solidarnosti z osvobodilnim bojem alžirskega ljudstva so v preteklih dneh stavkali tudi delavci v vseh arabskih deželah in alžirski delavci v Franciji.
V	ponedeljek, ko je francoski zunanji minister Pineau v Združenih narodih odrekel OZN pristojnost za razpravo o Alžiru In ko je iskal krivce alžirske tragedije povsod drugod, samo ne v Franciji, je v Alžiru ponovno izbruhnila splošna stavka.
Alžirska razprava v OZN se ja šele začela. Vse' kaže, da bo burna in da ne bo kratka. Upamo, da bo dosegla svoj namen. Združeni narodi morajo podpreti pravico. Pravica pa je na strani Alžircev.
Guatemalsku tragedija
Guatemalska vlada je namreč prepustila ameriški družbi United Fruiit velike koncesije za Izkoriščanje sadnih nasadov. Ta družba je leta 1955 s pomočjo svojih hlapcev napadla Guate-ma.lo in strmoglavila svobodno izvoljeno demokratično vlado.
Glasilo sirilikatov Slovenije izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoptsno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani - 1 L uUtona ^ufarjevl^ ulcal -^ Dom sindikati. - Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-048 - Poštni predal 284 - Račun prt Mastni hram Intel v Ljubl jani 601-606-1-221 -
Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polletna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din.
— Naslov uredništva In uprav« List Izhaja vsak petek —
Rokopisov ne vračamo.