Knjiga Slovenska V XYIII. veku. XXV —VII. P. Joaimes Daina§cenu§. Carn. Neoforens. Ant. Felix Deu . . Utilis . . f 7. nov. 1786. Ejus «) Skupspravlanje Kraynskeh Pissanic od Lepeh Um§tnost. V Lublani. 1779. 8. Eger. — 1780. — b) Pisanice od lepeh umetnost na tu lejtu 1781. - To je v našem slovstvu prva poskušnja, po kteri so z združeno močjo jeli gojiti necerkveno pesništvo. P. Marka Poblin, čegar duh v njej veje, pripisuje v Bibl. Carn. to početje 1) P. Damascenu Tržičanu, o kterem ondi pravi, dajesostavil še druge za leto 1782 — 3, ki se hranijo sedaj v javni c. kr. knjižnici. — Suppan Jacob. Ludi et Chori Magister Kamnecensis, egregius Compositor et Musicus composuit melodias et modos musicos pro theatrali opera Carniolica: Bellin, ena opera quam composuit et 1780 in 8. evulgavit P. J. Damascenus (Bibl. Carn. 52). — 2) Michelitsch Joan. Carn. Kroppensis Parochus in Radzhah cecinit: a) Mila pesm, katero je on k' hvali teh Pregovorov pejl. ext. in collectione elegantiorum Carniol. litterarum seu skupspravlanje etc. Labac. typ. Eger. 1779, in 8. maj. b) Kraynski Pregovori (Adagia Carniolica) Ms. in 4. justi voluminis, servat apud se, quae si in ordinem, seu systema redacta evulgaret, Carniolicae litteraturae non modicum praestaret beneficium (Bibl. Carn. 36). — 3) Naglitsch Mart. Carn. Locopolitanus e S. J. Poeseos Magister Labaci, Academicus Operosus, scripsit suppresso nomine: a) Brief an die Verleger des krainer. "VVorterbuchs ext. m Lajbacher Kundschaftblatte 1776 den 22. Brachmonats, in 8. b) Nezhemernost tega svejta legitur in collectione elegantior. litterar. Carn. ad an. 1781, in 8. c) Coadjuvit versionem Biblior. Novi Testam. vid. Japel. (Bibl. Carn. 37). Ker sem o tej slovstveni prikazni pisal v Jezičniku XIV. 1. 1876 (Otec Marko Pohlin pa Valentin Vodnik) ter jo ondi razkazal v muogoterih vzgledih, naj se v pričujočem tečaju ponatisne le obseg vseh treh tiskanih, pa tudi še ne tiskanih DPisanic" po oinenjeni zbirki: L. 1779: Lubesn Jožefa II. Rimskega Cesarja pruti svojemu bližnemu. P. D**n. Epigramma. Dev. Mila Pesm, katiro je J *. M * *. k' hvalli teh pregovorov pejl. Wytestka Pesm, katiro je zložil P*. M*. D*. unemu za odgovor, katire je njemu na čast hvallo teh pregovorov pejl. Kraynska dužella želly tudi svoj nDikzijonarjum" imeti. Mila Pesm pejta P. Marku A. D. za odhodno, kader je v' lejtu 1775. iz Lublane na Dunej šl. Od W. V. — L. 1780: Novu lejtu. — Kraynskeh Modric žaluvanje čez tu predolgu gorideržanje svojega Bellina v' Laškeh duželah. Vesele Krayuskeh Modric na prihod njeh Bellina. Opereta. Zapopadk. Bellin (sonce) ena senca dobrutliveh Oblastnikov bode za svoje lubeznivoste, inu krotkoste volo od Rhodarjov za Boga goriuzet; za leto čast se Burja (vetr) teh nausrnileneh Gj^podarjov sgnca, zabstojn muja. On bo zavržen, ter iz špotam za svoje hudobnoste volo iz Rhodarskeh ottočec stiran. Na vesele prihod Njeh Excellenz, tega novega Gospuda Poglavarja Kraynske Dužgle. Pesm na enega domačega wolteka. Normalšola t~ narmlajše teh modric. Na Škaikona. Napis na pokopnici enega psa. Spevorečnost na Kraynske spevorečneke, katiri kake zvezane govorjenja narejene imajo, de be njeh med ludy dali (Gedicht, womit krainerische Reimschmiede aufgefordert werden, ihre Gedichte, Lieder etc. dem Publiko mitzutheilen, verfasset auf den Hammerschlag der Schmiede). Lubezn Jožefa II. Rimskega Cesiiija pruti svojemu bližnemu iz Kraynskega, na Neinšku prestavlena. J. N. Graf v. Edling. Na gn. G. Prestavlavca. Der Zwist der Fursten besungen von Sined den Barden 1778. Na Kraynsko spevorečnost prestavlen. Perva. Druga. Treta Pesm. Pudelball. En posnetk iz Gottfrid Benjatnina Hanketa. Pogovor med Špelo, inu Metho, čez fante, katiri se skryvajo; ke se boje de be Djeh v'žovd navzeli. L. 1781: Prošna na Kraynsko Modrino. V. Mile pogovor med Dunavo, inu Savo pod Wglem gradam od smerte Marie Terezije svitle cesarice itd. Občutenje tega serca nad pesmejo od Lenore. Kraynske Modrine žaluvanje nad smertjo Marie Terezije premodre cesarice itd. V*. Kdur nawuga je brez Buga. Teb staišov kletvine nasrečne konc. (Jur Kletwod). Zadovolne Kraync. V*. Sodne dan enega pijanca. Paradiž. F*. D*. Nečeniernost tega svejta. N*. Nazvestoba. Amynth na očy svoje Elmire. B. E. Dvuwoj. Pavl Ritter. Klek. V*. Pav, inu slavc. Gartroža, inu mercisa. — Ta poslednja se glasi takole: Eok' wela se ked sneg, k' Rosini prave Mina: Mordej ki kredo ješ, de te tok bledo st'ry? 0 kajše! prave ta: le napijem jest vina Ked ti, katiru te kufreno naredy. V rokopisu za 1. 1782 — 3 je za geslom: Visitat, non vitiat (ena čebela na roži) pa z rekom: Nulla salus bello, pacem deposcimus omnes (Virgil.) najprej slovenska popevka z naslovom latinskim: BOrtbographia pure Elementaris Linguae Carniolicae", ki se v začetku glasi na pr.: Pred tebe, o Belin! in' vas svete Modrice! Ponižnu verže se en člov'k na svoje lice, Ter mole vas, in' tu, kar on v' rokah deržy, Svete Divice vam pod noge položy. On prose, de be se, če vam se bode zdelu, Tu, kar on pisal je perjaznu gorivzelu, In', de, kar bode on od Kravnskeh fierk zapejl, Be vsakatiri Kraync perjaznu gori vzel. Za to nasledvajo pesni: BNa vhod Lublanskeh žovnirjov v' Ležiše ta 19. dan velkega Travna 1781. Na kratkust človeškega živlenja. Na sladnost (Satyra). Na enega gologlavca. Na svojega nekedanega Dobrutneka. Na tnuštro Lublanskeh žovnirjov pod šmarno goro v lejti 1781 (po eni turški viži). Na Kraynske Fante. Na prazne obgte. Putigram, inu en Povž. Na Paulo. Na nahvaležnost. Na Skopina. Na novega lejta dan 1782. Zadovolne Jgtnik. Na enega naraernega obiskavca. Na prihod vikšega Moškovitarskega Vajvoda v Lublano ta 12. dan Prosenca v' lcjtu 1782. Na eno sramožlivo ženo. Na vesele prihod PiusaVI. Rimske Papeža V Lublano ta 16 dan Sušeca Anno 1782. Zadnja slove na pr.: Piska rožič: Pius prideTukej čaka na očeta Šliše Kraync, ter skup izydeOn syn brumne, ter obeta Na vseh cestah se gorefi,Si od njega bloger reč. v' veseli ti minuti Le tvoje serce občute, Zdej, ke vos svet ga sem peleKar V trope zdajci se veseleLe tvvJC oci« uu_, Želne Kraync us skup zgosty.Ti sam v'stanu nise zreč. Ceste, ulce, vos obsuje,Tu veš, de samu od sebe Ter ga brez velike mujeSercc vnetu sile tebe Si odpelat' napuaty.Tvojim za pastirjam teč. Te on vide, serce vnameStoj Kraynct Oh nikar namudi Se, ter v' duhu te objameVoz! Zakaj najin čaka tudi Oča syna svojega,Želnu vsoka Vajvodna, Zvesto svojo za ovčicoV brumnosti serce nje vnetu On spozna te, in' z dcsnicoHrepenj7 k' svojmu očetu, Svoj pastirske žegn da.Pust', de on ga k' nji pela. Pride, kar ponižnost sfrila Tukej je obojeh bila, Je vesele Angelsku. Vmokni torej pišve moje Glasl ter pusti, de tu poje Le Kardelu Angelsku. XXVIII. Miklos I_uzinic9j po rodu Slovenec iz zapadne Ogerske, katoliški župnik v trgu sv. Benedeka stolice Železnovarske in dekan ondašnje pokrajine slovenske konec minulega in početkom sedanjega stoletja. Po Šafafiku je spisal Niklav Kuzmič kakih osem knjižic svojim rojakom na pr.: 1) ABC za Szlovencze na Vogerszkera krog 1. 1780. 2) Szlovenszki silabikar z steroga sze decza steti Kiore navcsiti, z nikimi rejcsiniczami navkiipe pod prespan stompanja dani. V Soproni pri stampari Siefs Josef Janosi 1780. 8. 13 1. (Cat. Bibl. Szecseny. Csaplovics S. 83). 3) Knjiga pesraena i molitvena (Šaf. 80). 4) Szveti Evangeliomi pouleg reda Rimszkoga na vsze Nedele i Szvetesnye dni z obcsinszkoga szvetoga Piszma na szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi, plebanusi i Vice - Esperesti. Z dopiiscsenyoj_ Poglavarstva. 1780. 8. 160 (Šaf. 101. Slov. Glasnik IV, 3). 5) Kratka summa velikoga Katekizmusa z szpitavanyem i odgovarjanjem mladoszti na navuk vu czaszarszki i kraleszki drsanyoj. Sze najde v' Radgoni pri Weitzinger Aloysi 112 str. 8. (Slov. Glasnik IV, 2). 6) Sztaroga i nouvoga testamentoma szvčte historie kratka summa na sztari szlovenszki jezik obrnyeni po V. P. Goszpoudi Kiizmics Miklosi, szvetoga Benedeka Fare Diibovniki, ino Okrogline Szlovenszke Vice-Osporossa. Z dopiiscsenyom Kraleszke Viszoke soule Stamparie. 135 str. 8. (Slov. Glasn. IV, 2. Šaf. 127). 7) Kniga molitvena za bolnike (Šaf. 142). 8) Molitvena knižica za vsakega kristjana, posebno za Slovence na Vogerskem; pr. Kniga molitvena, v-steroj se nahajajo razlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga naroda na szvetlost dana. 320 str. 8. (Slov. Glasn. IV, 2. Šaf. 146). Iz tega se vidi, da je ogerskim Slovencem poleg Števana tudi Niklav Kiizmič velike pomembe s svojimi korisUiimi knjigami, kterih nekaj jc po svoje popravljenih priobčeval pozneje Peter Dainko. 0 jeziku in o pisateljih teh Slovencov je pisal Raičev Božidar v Napreju 1. 1863, v Letopisu Matice Slov. 1. 1868: Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru (str. 53-76), pa v Letopisu 1869. II: Prckmurski knjižniki pa knjige (sr. 57—84), kjer za vzgled jezika tega pisatelja po svoje podaja blagovest: BNedela po novom leti". Evangjelium sv. Mataja vu II. tali: