tržiški tekstilen 908TRŽIČ TRžIšKI teks 1989 ®58(497. ,121(085.3) 4001981,2 bombažna predilnica in tkalnica i tržič COBISS e LETNIK XXVIII april-1989 št. 2 UVODNE BESEDE V drugi številki "Tržiškega tekstilca",ki je tokrat praznična,boste našli marsikaj.Nekaj pa smo morali zaradi pomanjkanja prostora tudi izpustiti in prihraniti za drugič. Danes,na dan izida,smo praznični.Odpiramo namreč razstavo svojih izdelkov pod naslovom"0d zamisli do uspeha". Popoldne pa se bomo v Cankarjevem domu v Tržiču srečali z našimi upokojenci. "Tržiški tekstilec" Je tokrat kar se da pester.Upamo,da van vam bo všeč. Uredniški odbor DRUGI 0 NAS IS SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ PODALJŠAL UKREP DRUŽBENEGA VARSTVA ZA BPT DO KONCA LETA Prejšnji teden so člani izvršnega sveta skupščine občine T obravnavali program ukrepov in rezultate,ki jih je začasno družbeno varstvo prineslo naši tovarni. Desetmesečno prizadevanje ZKPO in vsega kolektiva BPT je članom izvršnega sveta .prisotnim novinarjem in tudi predstavnikom družbenopolitičnega življena občine predstavila direktorica Marija Lončar. Člani izvršnega sveta so prepustili dokončno oceno zborom skupščine občine Tržič, ki bodo zasedali v maju. Podrobneje predstavljamo gradivo o delu ZKPO v desetih mesecih in načrte za leto in naprej v naši prilogi k praznični izdaji"KAKŠNE CILJE SMO SI ZASTAVILI V LETU 1989." VSEBINA ISKRICE VSAKDANJIKA BESEDA JE VAŠA... dipl.iur.JAKA KORENČAN BISTVO ZAKONA 0 PODJETJIH Priloga TEMELJNI CILJI POSLOVANJA V LETU 1989 ZASNOVA BODOČEGA RAZVOJA FINANČNO STANJE NAŠE TOVARNE POKRIVANJE LANSKE IZGUBE ' KAKO BOMO PROIZVAJALI LETNO,SREDNJEROČNO IN DOLGOROČNO-ZAHVALA TEKSTILNE,OBUTVENE IN GUMARSKE ŠOLE-KRANJ KAKO IN PO KAKŠNIH CENAH NA DOPUST V ZMOGLJIVOSTI BPT HAM NA KAI II SREBRNI JUBILANTI TOVARNE MOŠKI PEVSKI ZBOR BPT NAŠA RAZSTAVA “OD ZAMISLI DO USPPEHA* EKONOMSKI IN TEHNOLOŠKI VIŠKI KAKO SE IZRAČUNA NAŠA PLAČA KADROVSKE NOVICE NAŠI TRGOVINI v_________________________________________________________9 27. april 1maj VSEM NAŠIM DELAVKAM IN DELAVCEM,UPOKOJENCEM IN VSEM OBČANOM TRŽIČA ISKRENO ČESTITAMO DELAVCI IN OBČANI TRŽIČA BOMO LETOŠNJI 1 .MAJ,PRAZNIK DEU, KOT JE ŽE NEKAJLETNA NAVADA,PRAZNOVALI NA BREZJAH PRI TRŽIČU. PROSUVA SE BO PRIČEU NA SAM DAN PRAZNIKA OB 11. URI. VABLJENI! N A J B 0 I . MAJ RES NAŠ PRAZNIK ITaSa delovna organizacija je tako globoko prežeta z bistvom delavstva in borbo za pravice delavcev,skozi vso njeno zgodovino, da je praznovanje 1. maja naša liha obveza.Fotografi ja nam kaže, kako so 1. maj Praznik dela, praznovali leta 1958 v Podi j ube1 ju.Praznovali ga bomo tudi letos.Zgodovina delavstva v BPT je tako prežeta z bistvom dela, vonjem po strojih, bombažu, mokrem platnu, z dolgimi urami pri ustvarjanju iznaših izdelkov,da je praznik dela res naš.Spremenila so razmerja moči in pomen stvari v našem sistemu, ni pa se spremenil naš odnos do dela.Pravzaprav nam je ostalo trdno le nekaj-želja, da bi delali in imeli kaj delati. PRAZNOVANJE 1. MAJA LETA 1958 V PODLJUBELJU KNJIŽNICA TRžie BESEDA JE VAŠA dipl. jur. JAKA KORENČAN član ZKPO zadolžen za splošne in kadrovske ter pravne zadeve,pomočnik direktorja Najbrže ni delavca v BPT,ki tega imena ne bi poznal. V kakšnih okoliščinah ste se srečali z njim, ne vem, zagotovo pa je to eno od najbolj občutljivih področij v vsaki tovarni. V tovarno je prišel skupaj z direktorico Marijo Lončarjevo in ostal zvest BPT čeprav je bilo včasih težko, kot poudarja sam."Vendar so tudi problemi svojevrsten izziv," Tako je njegovo delo potekalo med problemi pomanjkanja ustreznih kadrov,ki so bili osnovni vzrok za znane težave BPT in iskanjem novih organizacijskih prijemov in kadrovskimi rešitvami,ki bi vendarle dale želene rezultate. Sama imam pred njim zmeraj malo treme, saj je človek,ki ne trni "nesmislov",kot sam poudarja, “ko sem prišel junija v BPT,sem jih srečal toliko,da se jih ne da niti prešteti.Prav gotovo se agonija tovarne,ki je takrat vladala najbolj odrazi prav pri meni." Na vprašanje,kako ocenjuje kolektiv BPT, je odgovoril, da je jedro delavcev izredno zdravo, da je zasledil obilo pripadnosti to|varni,da so bili ljudje pripravljeni na marsikaj,samo, da bi tovarno rešili." "Vendar pa je bila ekonomska nuja reševanja vendarle hujša, zato smo v naglici iskanja znanja in ustreznih kadrov morebiti naredili kakšno napako,ki smo jo pozneje obžalovali,Tudi ostali člani ZKPO,kot vidi te,sva od prvotne ekipe ostala z direktorico Lončarjevo sama, so se premisii1i.ustraši 1i Odgovornosti, veliko škodo, nepopravljvo pravzaprav pa nam je naredil decemberski štrajk. Nismo iskali krivcev,čeprav jih poznamo,nobenih posledic ni bi lo.Moram poudariti,da ljudi pravzaprav dobro razumem,vendar se z načinom nikakor nisem strinjal.P pustimo to, zdaj so pred nami nove naloge,pridobivanje znanja v našo tovarno, na vseh ravneh nam primanjkuje znanja,čeprav smo jih -“ zadosti tudi že pridobili. "Kot vidite,Se zmerom pridobivamo kadre, borimo se prav za vsakega strokovnjaka,ki ga nujno potrebujemo.Ne bi želel reči, da domače ni dobro,saj smo na ključna mesta dali prav domačine. . . delavce BPT Stovarišem Korenčanom je mogoče prav prijetno govoriti.vendar je čas neizprosen.Zato bom del njegovega prizadevnja iz materialov,ki mi jih je dal na razpolago,pripravila sama. Kot je znano, je BPT od 1. septembra 1900 enovita delovna organizacija.Vsa področja njenega dela so razdeljena v sektorje: vodenje DO dipl.oec. Marija Lončar pomočnik dipl.iur. Jaka Korenčan razvojni sektor dipl.ing.Drago Pegan sektor trženja ing.org. dela Janez Satler ekonom, organ. sek. dipl.oec. Majda Haler finančno računovodski sektor........................ splošni ekstor dipl iur. Majda Maček splošni sektor proizvodni sektor ing. Marjan Šarabon sektor kontrole kakovosti dipl ing. Majda Mandeljc Najbrž se vidi, da so ključna mesta res zasedli domači delavci.vendar pa znainja in ustreznih kadrov znotraj tovarne prav vseh sektorjih močno primanjkuje.Najbolj nujno tovarna potrebuje finančnika, ljudi s področja trženja, tekstilce, eknomiste......... Organizacija samouprave je neprimerno bolj racionalna,saj je od prejšnji 37 samoupravnih organov ostal le eden,ki se je konstituiral v začetku letošnjega leta,to je centralni delavski svet,izvršilni organi pa soposlovni odbor,, komisija za delovna razmerja,komisija za družbeni standard in komisija za inovacije in razvoj sistema OD IN disciplinska komisija,komisija za energetiko,komisija za SLO in DS in uredniški odbor... Andr ina Jager 'i UREDNIŠKI ODBOR ŽELI,DA BI "TRŽIŠKI TEKSTILEC“ OHRANIL PODOBO KOT JO JE IMEL PREJE.OBJAVLJALI BOMO TOREJ ZAHVALE,OSMRTNICE,OBVESTILA,MALE OGLASE.SPOROČI TE NAM SVOJE ŽELJE,POŠTNI NABIRALNIK ŠE VEDNO ČAKA. Uredništvo V________________________________________________________7 KAKO SE IZRAČUNA PLAČA 15. MARCA SMO PRVIČ DOBILI PLAČE PO NOVEM,poskusnem sistemu nagrajevanja.Poskusno obračunavanje , se je pričelo z obračununom za februar, na ta način se bo OD obračunaval tri mesece.Osnova tega poskusnega trimesečnega obračunavanja je novi pravilnik o sistemu nagrajevanja. Osebni dohodki so se obračunali na osnovi novih kriterijev pri obračunu. v okviru obračunske osnove se je upoštevalo novo vrednotenje del in nalog(vobračunsko osnovo je vnešena tudi stara vrednost točke, zato jeobračunska osnova ustrezno večja), upoštevale so se nove vezave:obračun vezav iz tromesečnih povprečno pričakovanih delovnih rezultatov je osnovni izhod za obračun.Upoštevani so meseci oktober,november in december lanskega leta. po novem je obračunan dodatek za stalnost vsem upravičencem do dodatka za izkoriščenost delovnega časa je dodatek pri tem obračunu predstavljal 141.5oo din netto. kakovost dela pri tem obračunu še ni bila upoštevvana, ker so bili ustrezni kriteriji izdelani šele v marcu, tem krite rijem se prilagodi obračun.. v času poskusne uporabe novega sistema je zelo pomemben sistem vzvratnih informacij.Preko vodij oddelkov,obratovodij in posebne komisije, ki oblikuje predlog vrednotenja, se bodo posamezni kriteriji obračuna sproti zasledovali in sproti upoštevale vse upravične pripombe in morebitne nedoslednosti.Vse spremembe bodo upoštevane pri naslednjem obračunu OD. Na osnovi podatkov, s katerimi se primerja osebnidohodek med zaposlenimi v delovnih organizacijah tržiške občine je povprečni OD v naši delovni organizaciji približno 1.400.00 din na zaposlenega. Pomembno poglavje v našem proizvodnem procesu predstavljajo izredni dopusti, povzročajo nelagodje in strah, da bi morebiti izgubili delo, pozna pa se seveda tudi pri izplačilu OD.Zaradi prilagajanja potrebam tržiša in v imenu racionalnejšega gospodarjenjaso občasno delavci na začasnih-izrednih dopustih.Ta plačana odsotnost z dela se obračuna takole: 1oo obračunska osnova brez gibljivega dela OD(torej brez norm,vezav in ocene kakovosti , dodatek za stalnost dodatek za izkoriščanje delovnega časa v sorazmerju z dejansko opravljenimi urami v obračunskem mesecu. Tako obračunan OD predstavlja najmanj 7o odstotkov akontacije iz živega dela,največ pa 84 odstotkov,odvisno od števila ur, ko je delavec v obračunskem mesecu odsoten. Izredni plačani dopusti so včasih potrebni iz več razlogov. Glavni in napomembnejši, ki bo prinesel dolgoročne optimalne rezultate za vso tovarno, je podrejanje zahtevam trga in prilagajanje samo do tiste mere,ki jo trg lahko plača. Celotno proizvodnjo bomo naravnali tako, da bo delo zagotov -ljeno vsem našim delavcem,vendar trenutno zaradi uravnavanja medfaznih zalog to še ne bo mogoče. Medfazne zaloge predstavljajo za delovno organizacijo zaradi dragih kreditov za obratna sredstva ogromno breme. Ko se zadeve na tržišču nekoliko umirijo,, ko bomo z našim načrtnim delovnte zaloge zmajnšali in ustvarili večji del lastnih obratnih sredstev,bo tudi proizvodnja mnogo bolj usklajena in ne bo nobene potrebe več po takih,za delavca nedvomno hudih posegih. referent za nagrajevanje Janez Pajk ISKRICE VSAKDANJIKA ci»moja želja je.že od začetka, ko sem prišla v po tovarno bila, da bi obdržali dobro ime, ki se je držalo izdelkov da bi popeljala BP* -----— izdelkov in aa bi __ njihovo delo zasluzi med najboljše proizvajalce tekstilnimi agotovila delavcem take plače, ki jih ’ in s katerimi lahko spodobno preživijo. ZA ZDAJ MI JE USPELO SAMO NEKAJ-OBDRŽALI SMO DOBRO IME TOVARNE,KLJUB HUDIM TEŽAVAM^NAJBOLJ PA SEM PONOSNA, DA SE VRATA TOVARNE LANI NISO ZAPRLA. ... je na enem od sestankov kolegija dejala direktorica ZKPO v BPT MARIJA LONČAR Konec lanskega leta je zvezna skupščina sprejela Zakon o podjetjih, ki bistveno spreminja tako statusne kot tudi samoupravne odnose v sedanjih DO v smislu določb ZZD, hkrati pa prinaša tudi bistvene novosti, s tem da bomo v prihodnje poznali več oblik podjetju z vidiku sredstev v družbeni ali zasebni lasti. Navedeni zakon je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 77 (77 in prične veljati s 1.1.1989, s tem da so delovne organizacije s področja gospodarske dejavnosti dolžne uskladiti sedanjo statusno in samoupravno organiziranost najkasneje do 31.12. 1991. V nadaljevanju članka vas tokrat seznanjamo najprej s prvim delom citiranega zakona, kjer je opredeljena vrsta, oblika in vsebina DRUŽBENBGA PODJETJA kot osnovnega nosilca pravic in obveznosti v pravnem prometu, v prihodnji številki pa bomo podali pregled in bistvene značilnosti ostalih možnih oblik organiziranja podjetja (mešano, pogodbeno, zasebno, idr.). V uvodnih določbah Zakona je predvideno, da se delovna organizacija ustanovi in posluje kot podjetje, ki opravlja gospodarsko dejavnost zaradi pridobivanja dohodka oz. dobička s prodajo proizvodov in storitev na trgu. Podjetje je pravna oseba in glavni subjekt tržnega poslovanja ter nosilec vseh pravic in obveznosti glede na vsa sredstva, s katerimi razpolaga in ki jih uporablja. Organizacijska oblika podjetja je opredeljena po značaju lastnine sredstev, s katero se ustanovi in s katero posluje, in sicer poznamo: 1. DRUŽBENO PODJETJE -posluje s sredstvi v družbeni lastnini 2. ZADRUŽNO PODJETJE -posluje s sredstvi v zadružni lastnini 3. MEŠANO PODJETJE -posluje s sredstvi v družbeni lastnini. zadružni lastnini in sredstvi, ki so lastnina domačih fizičnih in civilnih pravnih oseb ter tujih oseb 4. ZASEBNO PODJETJE -posluje s sredstvi, ki so lastnina domačih fizičnih in civilnih pravnih oseb ter tujih oseb Družbeno podjetje 1. Ustanovitev Družbeno podjetje lahko ustanovijo druga družbena podjetja, SIS-a, KS in druge družbeno pravne osebe, družbenopolitična skupnost (če je za opravljanje določene gospodarske dejavnosti nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov na določenem območju), delovni ljudje in občani ter civilne pravne osebe ter družbene organizacije. Z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme delavski svet, ustrezen organ upravljanja ustanovitelja oz. ustanovitelji, pa se določijo vsi pogoji, pravice in obveznosti ustanoviteljev. 2. Notranja organiziranje in statusne spremembe družbenega podjetja Delavci v družbenem podjetju odločajo o organiziranju tozd ali druge oblike notranjega organizi- Kaj nam prinaša Zakon o podjetjih ranja pod pogoji in po postopku, določenim s statutom podjetja, kjer je lahko tudi določeno, da ima del podjetja določene pravice in obveznosti v pravnem prometu, nima pa lastnosti pravne osebe. 3. Posebne oblike in združevanje družbenih podjetij a) skupno podjetje b) posebna družbena podjetja (javna podjetja) c) združeno podjetje č) sestavljeno podjetje d) druge oblike združevanja podjetij e) družbeno podjetje na delnice f) opravljanje bančnih ali podobnih poslov v sestavljenih oblikah združevanja podjetij 3 a Skupno podjetje Kadar družbena podjetja ustanovijo skupno podjetje, imajo pravico na tej podlagi skupaj in enakopravno z delavci skupnega podjetja v sorazmerju z vloženimi sredstvi, upravljati posle skupnega podjetja in odločati o ustvarjenem dobičku. V skupnem podjetju se lahko oblikuje skupni organ upravljanja, z aktom o ustanovitvi pa se lahko kot skupni organ predvidi Delavski svet. Način, oblike in pogoji uresničevanja pravic ter medsebojna razmerja ustanoviteljev, se uredijo s statutom in pogodbo v pisni obliki. 3 b Posebna družbena podjetja (javna podjetja) ustanovijo družbeno-politične skupnosti in druge družbene pravne osebe in sicer za proizvodnjo in promet določenih proizvodov in za opravljanje storitev, ki so nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali za delo drugih podjetij na določenem območju. 3 c Združeno podjetje Združeno podjetje lahko ustanovijo 2 družbeni podjetji ali več družbenih podjetij, kakor tudi DO, ki opravljajo družbeno dejavnost za potrebe gospodarske dejavnosti. Združeno podjetje nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun v skladu s skupnimi interesi, določenimi s pogodbo o ustanovitvi. Družbeno podjetje v združenem podjetju zadrži lastnost pravne osebe s pravicami in obveznostmi v pravnem prometu, določenim s statutom združenega podjetja in v skladu s pogodbo. K združenemu podjetju lahko pristopijo tudi druga družbena podjetja, mešana podjetja, zadružna podjetja, pogodbena podjetja, zasebna podjetja in delovne organizacije, ki opravljajo družbeno dejavnost. 3 č Sestavljeno podjetje Dve ali več podjetij in drugih oblik družbenih podjetih se lahko združi v sestavljeno podjetje. V sestavljeno podjetje se lahko združijo tudi mešano podjetje, pogodbeno podjetje, združeno podjetje, zasebno podjetje, zadruga in delovna organizacija, ki opravlja družbeno dejavnost. Podjetje, ki se združi v sestavljeno podjetje, ohrani lastnost pravne osebe v pravnem prometu. Sestavljeno podjetje zastopa v pravnem prometu v imenu in za račun združenih podjetih ali v svojem imenu in za njihov račun, v svojem imenu in za svoj račun v skladu s statutom. 3 d Druge oblike združevanja podjetij Podjetje, zadruga in OZD, ki opravljajo družbeno dejavnost, se lahko združujejo v skupnosti podjetij, v poslovna združenja in druge oblike združevanja, ki imajo lastnost družbene pravne osebe. 3 e Družbeno podjetje na delnice Družbeno podjetje na delnice imamo takrat, ko družbeno podjetje pri ustanovitvi ali za potrebe svojega poslovanja zbira sredstva z izdajanjem delnic drugim družbenim podjetjem. 3 f Opravljanje bančnih in podobnih poslov v sestavljenih oblikah združevanja združevanja podjetij V združenem podjetju, sestavljenem podjetju in drugi obliki združevanja podjetij, se lahko organizira opravljanje bančnih ali podobnih poslov, za kar se lahko ustanovi skupna finančna organizacija, ki ima lahko lastnost pravne osebe, posli pa se opravljajo samo za potrebe združenih podjetij. Združevanje sredstev zaradi skupnega poslovanja Zaradi skupnega poslovanja lahko družbeno podjetje združi sredstva v družbeno podjetje. Delavci družbenega podjetja, ki so združili sredstva, sodelujejo pri upravljanju podjetja, v katero so vložili sredstva in imajo pravico do dela dobička v sorazmerju z vloženimi sredstvi, oblike, načine in pogoje uveljavljanja vseh pravic pa uredijo s pogodbo o združitvi. Zbiranje in vlaganje sredstev občanov Občani lahko vlagajo stvari, denarna sredstva in materialne pravice v družbeno podietie. Za sredstva, ki jih družbeno podjetje zbere od občanov, imajo občani pravico do vračila njihove vrednosti in do nadomestila za njihovo uporabo v obliki obresti oz. druge ugodnosti v skladu s pogodbo. Če občani obdržijo lastninsko pravico na sredstvih, ki so jih vložili v družbeno podjetje v znesku, večjem od polovice celotnih sredstev družbenega podjetja in če imajo pravico do upravljanja, lahko podjetje nadaljuje s poslovanjem kot mešano podjetje. Medsebojne pravice in obveznosti družbenega podjetja in občanov se uredijo s pisno pogodbo. Uresničevanje samoupravljanja, upravljanje, kontrola in odgovornost Samoupravljanje uresničujejo delavci z osebnim izjavljanjem, po delegatih v delavskem svetu in s kontrolo dela organov in služb v družbenem podjetju. Delavci odločajo z referendumom o statutu s tem, da je dana možnost, da z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja odločajo tudi o drugih vprašanjih, kar se določi s statutom. Delavski svet oz. njemu po položaju in funkciji ustrezni organ upravljanja družbenega podjetja opravlja najpomembnejša dela upravljanja dela in poslovanja družbenega podjetja ter drugih funkcij tega podjetja — ne more pa odločati o vprašanjih, o katerih delavci odločajo z osebnim izjavljanjem, niti o vprašanjih, ki so delovno področje poslovnega ali drugega organa. V družbenem podjetju z manj kot 50 delavci le-ti vsi opravljajo funkcijo delavskega sveta. Predvidena je tudi ustanovitev enega ali več izvršilnih organov delavskega sveta, ki se mu lahko zaupajo določene izvršilne funkcije. Delovno področje delavskega sveta je določeno na splošen način, novost pa je določilo, po katerem lahko delavski svet, če oceni, da so v delu družbenega podjetja nastale motnje pri poslovanju, ali da del podjetja ne izpolnjuje svojih obveznosti v delovnem procesu, odloči, da proti temu delu nastopi z ustreznimi ukrepi (s tem podjetje samo preventivno deluje in tako odpravi razloge za začasne in druge ukrepe družbene skupnosti). Poslovodno funkcijo v družbenem podjetju opravlja direktor ali kolegijski poslovodni organ, kar bo odvisno od specifičnih pogojev in potreb konkretnega podjetja. Izvolitev in imenovanje direktorja oziroma članov kolegijskega poslovodnega organa sta prepuščeni popolni svobodi delavcev družbenega podjetja oziroma razpisni komisiji, s čimer je zagotovljena odločilna vloga delavcev v procesu imenovanja tega organa in odpravljen dosedanji vpliv družbeno politične skupnosti in sindikalne organizacije. Dosedanje delovno področje poslovodnega organa je razširjeno med drugim tudi na odločanje o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam, prav tako pa predlaga tudi imenovanje in razreševanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Glede razrešitve direktorja oz. poslovodnega organa je predvideno, kar je novost v primerjavi z dosedanjo prakso, da se morajo razrešiti tudi pred potekom časa, za katerega so bili imenovani, če delavci ne sprejmejo poročila o rezultatih poslovanja družbenega podjetja po letnem računu, pod pogojem, da delavski svet ugotovi odgovornost teh organov, da podjetje ni doseglo poslovnih rezultatov. Nadalje so v zakonu navedeni samoupravni splošni akti družbenega podjetja, ki urejajo družbeno ekonomske in druge samoupravne odnose, medtem ko so določbe o statutu kot temeljnem konstitutivnem aktu natančneje urejene. Novost v primerjavi z dosedanjo prakso je predlagana tudi osebna in materialna odgovornost članov vseh organov upravljanja in drugih organov v podjetju zaradi popolnejšega in učinkovitejšega uresničevanja samoupravljanja ter opravljanja samou-pravljalskih in poslovodnih funkcij. KAKO NA DOPUST LETOS IN PO KAKŠNIH CENAH Če bodo morebiti letošnji prvomajski prazniki kisli in j ih IToste preživeli doma, pa naj vas nekoliko pozabava vsaj misel na bližajoči se dopust.Pri odločanju naj sodeluje vsa družina, potem pa pohitite s prijavami,da boste dobili tisti termin,ki ste ga izbrali. Če vas skrbijo cene, naj vam povemo, da posebej poceni letošnje morje ali pa .planine res ne bo, vendar bo pri aas možnost, da si plačamo dopust v treh zaporednih obrokih •To bo marsikomu zmajnšalo skrbi, kako na morje, mnogim pa morje sploh omogočilo. Prijave že zbira tov. Omerovič v Kadrovske« oddelku. CENE IN MOŽNOSTI LETOVANJA POČITNIŠKI DOM “MATERADA“ V POREČU Letovati je možno v času turistične sezone CENE delavci BPT in upokojenci na dan zakonci .... .. I05.000 din M otroci delavcev BPT " otroci od lo do 16 let M dijaki,študentje in naši .... M štipendisti direkcija Beograd Zdravstveni dom in SGP Tržič II otroci do lo let (direkcija BG ,ZD Tržič,SGP TRŽIČ, na dan otroci od lo do 16 let na dan tuji gostje na dan otroci do lo let otroci od lo do 16 let II zdomci na dan otroci do lo let dan otroci od lo do 16 let 215.000 din na dan gostje iz tujine dan Cena vključuje polni penzion in vso oskrbo, AVTOCAMP PRIKOLICE 2 PRIKOLICI "FINIDA" (avtocamp pri Umagu) _______65.ooo din na dan 1 PRIKOLICA "LANTERNA"(avtocamp pri Poreču)------- 65.ooo din 1 PRIKOLICA "TERME ČATEŽ" .......80.000 din PRIJAVE PRIČAKUJEMO ČIMPREJ 1 ODPRETI VRATA BPT ima dve svoji trgovini in svoje stalne kupce po Sloveniji in Jugoslaviji,želimo pa tudi odpreti vrata v Evropo.Ta pri 1 j ul* ljeni slogan je pravzaprav,danes nujnost, če hočemo spodobno preživeti.Prodajni oddelek si prizadeva za vedno nove trge in nove kupce.Naše prednosti so: ugodna lega pred vrati Evrope,lastna energija in tehnološka voda in kvalitetni izdelki, ki so dokaj znani.Prodajni center Deteljica, kjer je naša tovarniška prodaj al na pomeni eno od možnosti naše prodaj je,druga je v ekskluzivni prodajalni v MODNI HIŠI PRISTAVA BLED, iščemo pa naprej... Deteljica nakupovalno središče bombažna predilnica in tkalnica i tržič EKONOMSKI IN TEHNOLOŠKI VIŠKI TenieIjna izhodišča za enotno reševanje problema ekonomskih in tehnoloških viškov Zgornji naslov najbrže tudi vam vzbuja srh,kajti ekonomski ali tehnološki višek lahko danes postane vsakdo.Izvršni svet skupščine občine Tržič je na eni od svoji zadnji h sej obravnaval gradivo,ki ga je pripravila družbena pravobranilka Skupščine občine Tržič,Breda Milič. V Sloveniji je problem tehnoloških ali ekonomskih viškov močno prisoten. Tudi če bi prestruktuirali gospodarstvo,bi v SLOVENIJI OSTALO BREZ DEU PRIBLIŽNO I00.000 ljudi.Glavni problem ni v pomanjkanju delovnih mest,marveč v t.i."neproduktivni* zaposlenostiče bi torej ta problem hoteli rešiti radikal no,kar bo v najkrajšem času najbrž potrebno,bomo morali rešiti ta problem neproduktivne zaposlenosti in o njej odkrito spregovoriti. Vendarle pa zakon predvideva dve vrsti viškov:ekonomske in tehnološke.Tehnološki nastanejo zaradi modernizacije,racio-. nalizacije,preusmeritve poslovanja..... Ekonomski višek pa jetakrat, ko zaide DO ekonomske težave. Razlika je v različnih obveznostih, ki jih DO ima zaradi takih težav.Status delavcev je v glavnemres izenačen,vendar ne v vseh primerih. Delovno razmerja v primeru ekonomskih presežkov lahko preneha le,če je DO na podlagi zakona o sanaciji zašla v likvidacijo in če resnično ni možnosti,da bi delavec opravljal svoje delo v drugi OZD- V vseh ostalih primerih pa delavcu preneha delovno razmerje, če je zaradi zgoraj opisanih razlogo-ODKLONIL DRUGO DELO-V zvezi s temi ugotovitvami je IS SO Tržič sprejel nekatere obvezujoče sklepeiOrganizacije združenega de-so dolžne do 3o. junija letos ugotoviti dejansko stanje in urediti vsa vprašanja v zvezi s tem. S svojim zaposloval -Iškimi plani in razvojnimi plani so dolžne te probleme optimalno uskladiti,tudi za to velja datum 3o.junij. Pri izvršnem svetu bo na tem problemom bdela posebna skupina. SREDNJA TEKSTILNA,OBUTVENA IN GUMARSKA ŠOU IZ KRANJA NAM JE POSREDOVAU TAKLE DOPIS: KOMENTAR NAJBRŽE NI POTREBEN Minilo bo leto dni, odkar srao vas seznanili s programom obnove šolske tkalske in predilske delavnice. Takrat smo vas tudi povabili k sodelovanju pri zagotavljanju finančnih sredstev. Z razumevajočim odzivom smo lahko pričeli z uresničevanjem program. S pričetkom tekočega šolskega leta smo načrtovana gradbena, obrtniška in izolacijska dela tudi dokončali, pri čemer je tudi izbrani glavni izvajalec pokazal veliko razumevanje, saj potek del ni bil v celoti usklajen s postopnim dotokom finančnih sredstev in trenutno dokončni obračun še ni realiziran Pri zagotavljanju sredstev smo se vseskozi zavedali splošnih neugodnih ekonomskih razmer in tudi težkih objektivnih okoliščin posameznih tekstilnih delovnih organizacij. Zato smo odobrena sredstva še bolj cenili; predvsem pa srao se trudili, da smo jih racionalno izkoristili. V imenu delavcev in učencev šole ter odbora, ki je vodil uresničitev programa, se vara zahvaljujemo za vaš prispevek. Z njim ste omogočili, da bo praktični pouk naših učencev potekal v higiensko in pedagoško ustreznejših pogojih. NAŠA RAZSTVA 'OD ZAMISLI DO USPEHA“ Kako dolga pot mine od zamisli do uspeha,lahko razume samo tisti, ki ustvarja.Veriga ustvarjanja je dolga in v njen so vsi členi enakovredni,vsi morajo biti usklajeni in uglašeni.Veriga v BPT se prične v glavi ustvarjalcev v Razvojnem sektorju ali v sodelovanju s priznanimi zunanjimi sodelavci.Idejo predlaga trg ali pa mi snubimo trg z z našimi idejami. Ko je ideja rojena, se prične dolga pot do uspeha, ki pa seveda mora dati potrditev v finančnem uspehu.To je najblrj trda in tudi edina oblika preverjanja uspešnosti neke ideje. V razstavi, ki je odprta od danes do konca praznikov v Paviljonu NOB ,si bo moč ogledati marsikaj. Razstavo so oblikovali:stalna in dolgoletna sopotnica ustvarjanja v BPT dipl.ing arh. Biba Bartok, aranžerka, Marjeta Gregorčič,brez katere ne mine nobena večja predstavitev izdelkov BPT,del eskponatov, ki so jih uporabili, je moč videti v stalni zbirki Tržiškega muzeja, ki je tudi prispeval strokovno pomoč kustosa Janeza Štera, Največ pa je vloženega dela delavcev Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. utrinki iz razstave Otvoritev razstave BPT,ki je naslednica stoletja dolge tradicije izdelovanja tkanin v TržičUTo je vsekakor priložnost,dragi obiskovalec,da si vzameš trenutek časa,ki ga v hitrem ritmu našega vsakdanjika niti ne boš zaznal.Oglej si,kako nastane ideja,vzorec,tkanina in tudi,kaj je oblikoavnje ................to je le del besedila,s katerim BPT TRŽIČ VABI SVOJE GOSTE IN OBISKOVALCE NA RAZSTAVO ................vendar pa je namen razstave tudi drugje,. Razstava je prav gotovo trenutek potrditve vedno nove in vse globlje potrebe po oblikovanju,po povezovanju različnih strok pri nastajanju in izboljševanju izdelkov vrhunske kakovosti.Nenapisana obveza današnji rodov,naslednikov tradicije je, da se kvaliteta nadaljuje,da dosegamo danes tako dobre rezultate,kot so jih nekdaj tržiški predilci, tkalci.barvarji in tiskarji. ( moto stoletne izkušnje... KAKŠNE C INE S H Ü SI ZAP A L I V LETU 1989 Poročilo o poteku sanacije v naši tovarni smo deloma obravnavali ze v prvi številki našega glasila. Sanacijska ekipa je izdelala sanacijski program,ki udejanja dolgoročno poslovno usmeritev.Program se vzporedno z dopolnjuje.Morebiti bi najprej omenili splošne ukrepe,ki so odvisni od zunanjih dejavnikov:Navkljub izredno težkemu,že kar katastrofalnemu stanju, je bila BPT lani deležna le malo pomoči: 17o mio din iz sklada skupnih republiških rezerv sredstva za kadrovsko prenovo 800 mio din, od zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije.Notranji navedeni taktični ukrepi boe bodo prav gotovo nujno potrebni in se že izvajajo.Ker smo o tem že dosti pisali,jih samo na kratko naštejemo:zmajnšanje št< števila zaposlenih na 9oo ljudi do konca leta.V glavnem bo šlo za naravne odlive.Treba bo pospešiti proizvodnjo in sekati izredno dolg proizvodni procesa.Obrat kapitala od preje do gotovega izdelka je predolg,posebno v teh pogojih gospodarjena.Nekatere faze bo treba tudi povsem opustiti. Marsikdaj lahko tovarno reši t.i. “Ion" dodelavni posel, ki ima že znanega kupca in tako zagotovljen denar. Pri vsakem izdelku sebomo vprašali,ali se nam splača,Največ sprememb bo doletelo predilnico,kjer je oprema tudi najbolj zastarela. V tkalnici računica narekuje izdelavo tkanin višjega cenovnega razreda..Ti ukrepi bodo ptegnili za sabo celotno DO. FINANČNO STANJE NAŠE TOVARNE Finančno stanje naše tovarne je še zmeraj zaskrbljujoče. Vprvih treh meseci smo za obresti plačali 15 milijard din, prodaja pa je znašala 32,7 mio din.Skoraj polovico priho d-ka torej damo za obresti.zanje smo dali še enkrat toliko,kot potrebujemo za plače celotnega kolektiva.Likvidnostne problem« so nekoliko ublažile vrnjene obresti,tako je LB, vrnila KAKO SMO POKRILI IZGUBO Ocena Dejansko prid. sred. od tega za j.okriv. izgube izgubo lo.988.000.000 Il.557.665.7i9 1. Bred.s,.up.rezerv OZD na območju Tržiča 370.000.000 5i.S9i.340 51.S91.34o 2. Rezerv.sred.BPT 5I8.000.000 513.198.250 513.19S.250 3- Sred.skup.rezerv drugih DO I.500.000.000 1.268.816.600 1.214.836.093 4. Sred.za prekv.kadrov 800.000.000 800.000.000 — 5. Odpisi dobav, in kup. kreditodajalcev I.300.000.000 4l.617.5o9 17.4o4.18o 6. Vračilo izplačanih prisp. za 1988 800.000.000 I.008.135.000 - 7. Odpisi obresti, dolg. kred.LB TE G Kranj 2.400.000.000 I.200.000.000 I.200.000.000 8. Odpis obresti pri Jugobanki l.ooo.ooo.ooo 914.0 43.877 874.476.577 9. Odobritev kredita za trajna obr. sr. 2.300.000.000 2.500.000.000 _ lo. Revalorizacij.odhodki 7.685.859.279 Skupaj lo.988.000.000 8.297-702.576 11.557.665.719 V skladu z novim zakonom o finančnem poslovanju izgube, ni mogoče pokriti s sanacijskimi krediti. Dobljene sanacijske kredite smo zato uporabili za finančno sanacijo delovne organizacije in pa za pokritje izgube. V tej obliki je ael sredstev rezerv ter 1.500.000.000 uin krenita Dl S preko bave Kranj ter 1.000.000.000 preko Elan Begunje (ta je trenutno se kratkoročni kredit), boo.000.000 din za prekvalifikacijo tudi ni bilo možno uporabiti za pokritje izgube. Kismo pa še prejeli obljubljenega oupisa obresti od Jugobanke. • KAKO BOMO PROIZVAJALI 1,2 mio din, Jugobanka pa 87o mio din. Banke pa so seveda vrnile le realne, ne pa tudi realizacijskih obresti. Vendar pa banke niso realizirale najbolj pomembne stvari,niso odobrile 17 mio dolgoročnih kreditov, s ksterimi bi odplačali kratkoročne kredite,katerih obresti povzročajo naši tovarni stalne probleme z likvidnostjo. Podatki iz tabele kažejo izgubo za lansko leto in njeno pokrivanje.Kako pa je z zadolženostjo v začetku letošnjega leta? Kratkoročni krediti bremenijo tovarno za 3o,5 mio din, 16,97 znaša vsota dolgoročnih kreditov,podatek pa kaže, velja za konec letošnjega marca,da je zadolženost majnša.kot v decembru lani.Razmerje med povprečno zadolženostjo in (gre za kratkoročno zadolženost), in mesečno realizacijo se je zmajnšaio iz 4,4 na 2,8.Uspeh pa bomo beležili takrat, ko bodo obresti za kredite znašale toliko,kot mesečna vsota za uOD.ZDAJ PA OBRESTI ZNAŠAJO ENKRAT TOLIKdiKOT MESEČNA VSOTA ZA PLAČE V BPT. Glede na prikazano finančno stanje tovarne je najbolje, da se ozremo v prihodnost.Povsem jasno je,da je najboljša pot optimalna proizvodnja.To pa z drugimi besedami pomeni. Delati samo tisto,kar prinaša denar in kar je tržno zanimivo. Želimo tudi,da bi se povrnilo nekaj tistega nekdanjega leska, ki ga je imela BPT-Kako bomo to dosegli? ž ABSOLUTNO POŠTFNOST, JO DO OPRAVLJENEGA DELA- NA VSEH RAVNEH- TEMELJNI CILJI POSLOVANJA V LETU 1989 Pri oblikovanju ciljev za leto 1989 izhajamo iz temeljev sanacijskega programa,ki naj bi dolgoročno rešil našo tovarno. Doseči moramo takšne dolgoročne učinke,ki bodo zagotavljali neoviran razvoj BPT-Ekonomski poqoii so rentabilnost,povečanje produktivnosti,ekonomičnosti,.zagotovitti je potrebno D0LG03 ROČNO LIKVIDNOST-PROIZVODNI PROGRAM MORA BITI PREDVSEMuTRŽNO ZANIMIV.Utrditi moramo tržne deleže na že osvojenih trgih,ter jih po možnosti utrditi z agresivnim markentinškim nastopom.Dopolniti bo treba proizvodni program s tržno zanimi vimi izdelki.prizadevati si je treba za kupce višjega cenovnega razreda,naj več pa si v teh pogojih gospodarjenja lahko obetamo od kooperacijskih poslov,ker tako povečali obseg in kvaliteto zunanjetrgovinske menjave. Seveda tudi v BPT ne bo šlo brez posodobitve,inforamcijskih sistemov,in striktnega moderniziranja proizvodnega procesa. Da bi dosegli zastavljeni načrt,moramo natančno prevetriti vse izdelke in poiskati take,ki bodo tržno zanimivi. POSTELJNINA se vedno zavzema najobsežnejši del proizvodnih kapacitet. Izdelana je iz netkanih tkanin inpravih tkanin,ki gredo skozi ves naš proizvodni postopek.Posteljnina je močno podvržena sezonskim spremembam,zato bo prva naloqa oblikovanje stalnih sezonskih kolekcij.Večji poudarek bo na kvalitetni posteljnini,zato bo potrebno izdelat kvalitetne tkanine z visoko stopnjo dodelave.(izboljšati program tiskanja in barvanja). PROGRAM NAMIZNIH GARNITUR Postaja vse bolj znan, z vključitvijo v opre» gostinskih lokalov,domov in drugega dobiva novo proizvodno razsežnost. Izbor bo potrebno še povečasti.Tržišče naj bi izbiralo med j izdelki iz žakardnih tkanin,listnih damastov,gladkih tkanin v različnih vezavah, barvnih variantah in z možnostjo tiska,vezenja,del izdelkov bo dodelan z apreturrami za lahko nego.Tukaj bo nujno potrebno slediti modnim trendom. TKANINE ZA TEHNIČNO REPRODUKCIJO SEM BI ŠTELI NOVOSTI-UMETNO USNJE,POGONSKE JERMENE IN TEKSTOLITE. lo področje zahteva tkanine do širine ISo ca,s klasičnim krajem v platno.keper ali atlas.Sprotno je prilagajanje zahtevam trga. TKANINE Z NANOSI Tje področje,kjer se BPT,če bi program tržišče sprejelo, odpirajo neslutene možnosti. tkanine za čevljarsko industrijo,lahko so obdane s tennolepil nimi,polnimi ali pikčastimi nanosi. artikli za kopališke zavese,kjer so začetni proizvodni programi že bili izdelani,izdelke bo potrebno še modernizirati in kvalitetneje obdelati. svetlobna zaščita(rolo zavese in lamelne) Pomembno poglavje predstavljajo prti raznih velikosti z nanosi,ponudbo bo potrebno razširiti gledat na barvo in tisk. Posteljne podloge so ena izmed možnosti posebnih nanosov, možnosti so tudi v haljah in drugih oblekah,ki so mišljene kot delovne. VAS ZANIMA,KAKŠNI SO NAČRTI PROIZVODNJE DO LETA 1992 Uresničevanje tega programa nam lahko celo uspe,vendar moramo vanj verjeti od prvega trenutka,ko smo ga potrdi li.Če naj bi nam uspel,si moramo proizvodnjo v naši tovarni predstavljati kot vertikalni poslovni proizvodni proces,ker eno brez drugega ni možno. Iz anačize možnosti naše tovarne izhajata dve osnovni ekonomski predpostavki:v razvoju BPT STA MOŽNI DVE ALTERNATIVI,KI DRUGA J DRUGO IZKLJUČUJETA.PRVA JE V POSODOBITVI PROIZVODNEGA PROCESA DRUGA V POSTOPNEM PREHODU V FINALIZACIJO IN DOKUP POLIZDELKOV. REŠITEV TEGA VPRAŠANJA JE GLAVNA SANACIJSKA NALOGA BPT V LETU Oblačilni program - določen je z izdelavouni.pestro tkanih in tiskanih artiklov v različnih vezavah tkanin ter z različno stopnjo dodelave.Prvi pogoj je pravočasna izdelava sezonskih kolekcij,zato bo potrebno skrbno slediti svetovnim modnim trendom in ponuditi trgu najboljše.Ena možnost,na katero mnogo stavimo, so hlače "termo11,kjer bi z dodelavo kosmatenih tkanin in lepjenjem na keper blago izdelali prvovrstne termo hlače. Jasno je, da tako raznolik program zahteva trdne vajeti in močno usklajeno proizvodnjo. V kar najbolj kratkih obrisih smo vam predstavili program BPT za letos,srednjeročno in dolgoročno. KAKO BOMO TO VIZIJO URESNIČILI? 1989, v njej morajo sodelovati vsi zaposleni v BPT,kajti tovarna se optimalno rešuje zanje. nosilec tega programa KOLEKTIV BPT Najprej bo potrebno ugotoviti,kolikšni so kadrovski-tehnološki- VIŠKI,potrebno bo skladno z novimi načrti spremeniti strukturo zaposlenih in način zaposlovanja.Viški delovne sile se bodo reševali povsem regularno in za delavce sprejemno za tiste,ki bO(Jn delnvnn nmanizaciio zaDUStili. Pri pridobivanju novih kadrov iara ta program.ki je sodoben tržno naravnan.pomembno vloao.Delovna organizacija.ki ima program jasen.uspešen in dorečen,je za dobre kadre privlačna Vzporedno s tem ci 1 lem,pridobivanjem novih kadrov, bo potrebno tudi dosledno izpeljati novi sistem nagrajevanja po učinkovitosti dela in kakovosti opravljenega. Planinski dom na KALU, ZASNOVA BODOČEGA RAZVOJA- V ŠTEVILKAH 1. Tekstil za dom (posteljnina, prti, plenice) 8.9I0.000 m' 2. Tehnični tekstil 2.660.000 m' 5. M dni tekstil x n l.ooo.ooo ni 1. Tekstil za dom 7°.9 % a) oprema postelje b) namizne garniture c) kuhinjski seti d) seti za otroke f).OGo.ooo m l.ooo.ooo m2 250.000 m' I.700.000 m£ 1 Opremq postelje O - široke tkanine 0 25o cm 5.600.000 C. m ? m 0 - pnevmatski 0 14o cm 9I0.000 - žakard 150.000 m4- - netkani^tekstil (Malipol, 2 Koket, Šuspol) 1.5°o*°°o m Od tega 60 % konfekcionirano 3.396.000 p m 4o % v metraži 2.569.000 p Namizne garniture - Prt tiskan z nanosom + paspula 5o.000 m2 - Prt barvan z nanosom + paspula loo.ooo uT - Prt tiskan robljeni - feston 70.000 p m ' -Prt saten vezen, feston 2I0.000 m2 - Damastni prti Žakard 3I0.000 m2 Listnati damast 260.000 m2 Kuhinjski seti - Kuhinjska krpa - tiskana loo.ooo m2 - Kuhinjska krpa - pestro tkana 5o.000 m2 - Brisače loo.000 m2 d) Seti za otroke - plenice 1.700.000 m' 2. Tehnični tekstil 21,2 % a) Tehnične tkanine z nanosi 800.000 mc b) Tehnične tkanine za reprodukcijo 1.260.000 c) Tehnične tkanine za JLA 450.000 m‘ d) Tehnične tkanine za športno opremo 150.000 m‘ a) Tehnične tkanine z nanosi - čevljarska industrija 54o.ooo m - zavese - kopalniške, rolo, lamele loo.ooo m - bolnišnice I60.000 m b) Tehnične tkanine za reprodukcijo - gumarska industrija - knjigovezništvo - pohištvena industrija - steklene tkanine 500.000 m 210.000 m2 250.000 500.000 m2 Ä PIŠITE NAM O SVOJEM DELU, USPEHIH, PROBLEMIH PRIŠLI-ODŠLI * * * * * * * * * * * * V času od 1. januarja do 28. marca so v delovno organizacijo prišli naslednji delavci: PROIZVODNI SEKTOR Janez SATLER Janez ISTENIČ obrat tkalnica Breda BOJANO Darko BOŽEK FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR obrat oplemenitilnica Vanda PAPLER Irena MEGLIČ Marjeta POKLUKAR Mladen SLABE obrat konfekcija Frančiška JANC Nikolaja BELE Suzana OMAN Natalija STEVANOVIČ RAZVOJNI SEKTOR Janko KERMELJ EKONOMSKO ORGANIZACIJSKI SEKTOR Janez KALAN šivalnica Hrib Jože LEVSTEK VEO Jože PJEVČEVIČ Jože JALOVEC Tomaž BEČAN Brane SKANTAR Vladimir LIVK SEKTOR TRŽENJA Anton MEGLIČ Milena RADOVANČEVIČ SPLOŠNI SEKTOR kadrovska služba Marjana ZUPAN pripravniki Maja ZAVRNIK Suzana JEVTIČ Leonida GRAMC V istem času pa so delovno organizacijo zapustili delavci : SEKTOR TRŽENJA Milan BAJŽELJ Jelka LIČEN Breda KOROŠEC Marjan DOLINAR FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR Zdenka MEGLIČ Jana BEGANOVIČ tile obrat tkalnica Milena BREJC Vinko GRIČAR v JLA Marija MAJC Ivanka BODLAJ Antonija PERKO Janko ROBLEK Ana VALJAVEC Esad KASUMOVIČ - v JLA Semir PAJIČ EKONOMSKO ORGANIZACIJSKI SEKTOR obrat oplemenitilnica Erna MOKOREL Jolanda STELZER SPLOŠNI SEKTOR splošna služba Ernest LOMBAR kadrovska služba Francka DOLŽAN pripravniki Nijaz ČORAGIČ PROIZVODNI SEKTOR obrat predilnica Ankica ČANČAR Karel BEČAN Mijo MATIJAŠEVIČ - v JLA Mustafa MUŠINOVIČ - v JLA obrat konfekcija Hermina AŽMAN Ivana DROBNIČ Silva VRHOVNIK Ruža GREGORINČIČ šivalnica Hrib Marija MOHAR Marija CAR VEO Jurij DOVŽAN Marjan ROZMAN Franci SVETEL Franc KUHAR Vlado ČOSIČ Igor LIVK - v JLA Milan DUUKOVIČ - v JLi Za Kadrovski oddelek MARJANA MRAK PET LET UBRANEGA PETJA MOŠKI PEVSKI ZBOR BPT Na fotografiji so člani zbora na letošnjem pevskem zletu v Stični na Dolenjskem, sicer pa ga dobro poznamo, saj nam je s svojim ubranim petjem polepšal marsikateri svečani trenutek. Danes, na dan izida "Tržiškega tekstilca" bodo člani zbora zasedni kar ves dan.Dopoldne bodo. nastopili na otvoritvi razstave"Od zamisli do uspeha" in popoldne na proslavi 1. maja za upokojence BPT.Jeseni, ko zbor praznuje peto obletnico dela, bomo o njem napisali kaj več. 25 LET SKOZI ISTA VRATA NA DELO slika Tole prijetno družbo na sliki prav gotovo poznate.Saj jih morate. To so delavci BPT,ki so se zadnje dni marca zbrali v gostilni "Pri Jaku" na skromni slovesnosti.Praznujejo namreč 25. letno zvestobo BPT.To pomeni, da v vseh 25 letih niso zamenjali "svoje tovarne".Priznanja jim je izročila direktorica ZKPO v BPT Marija Lončar, ki je v teh, za vso dolgo zgodovino tovarne,najtežjih časih že postala "naša"- VSEM JUBILANTOM ISKRENO ČESTITAMO! DO31TKIKI PRIZNANJ SO: KAREL BEČAN, ERANO POGAČNIK, SLAVKA SMOLEJ, TOKE JURJEVČIČ, TEA JURJEVČIČ, DORA KUHAR in KLEMENČIČ BOŽA Slovenske šege April - mali traven April je mesec, ki »odpira« zemljo za novo rast, Tudi slovensko ime mali traven govori o mladem zelenju. Težko pričakovani čas oranja in setve je tu. Ob setvi se je bilo treba držati starili pravil Med setvijo prosa pa je bilo treba molčati - tako je zahtevala stara vera. Najboljše, da si je sejalec-v usta zabasal prosa, da ni pozabil molčati. Zadnjo pest semena pa je dal vrabcem, da so tudi oni nekaj dobili, seme na njivi pa potem pustili pri miru. Marljivo pomladno delo na polju lahko prekinejo le veliki prazniki, kot so velika noč in v jugovzhodnem delu Slovenije še jurjevanje. Davno pred nastopom krščanstva so vsa ljudstva Evrope v času setve slavila zmago dobrih pomladnih duhov nad zlimi zimskimi demoni. Krščanska doba je poskušala ta stara slavja zatreti ali pa jim dati krščansko podobo. Tako je že danes v velikonočnih praznovanjih vrsta poganskih prvin. Velikonočne raglje, ki delajo trušč pred cerkvijo, pomenijo spomin na starodavno obrambno dejanje, zaščito pred zlimi silami, ki naj bi jih pregnal ali prestrašil hrušč in trušč. Slovenija KAJ JE MENICA? Menica je upanje, ki jo je podpisal obupanec. Francis Bacon Menica je papir, dvakrat daljši kot je širok, ki sta ga podpisala dva bedaka, da bi se trelji, pameten, z njim okoristil. P. Rastovčan ČE STE V ZADREGI KAM,PO ČEH,S KOM It! ZA KOLIKO BI POTOVALI? ODGOVORE DOBITE V POSLOVALNICI AI.PETOURA j Na cesti JLA 2.tel:52-370. TRŽIŠKI TEKSTILEC“:gIasilo delovne organizacije BPT Tržič Ureja uredniški odbor:Andrina Jager,Irena Pagon, Franc Cerar,Janez Slapar, Bojan Hafner,Nada Košnjek Naslov uredništva:BPT Tržič, 64290 Tržič, Tel:50-571