tei§f_e _Ł§! tiiafffifelil€e. Zasluge žensk na polju iznajdb so večje, kakor so navadno znans. Tudi v časih, ko le ni bilo v poklicih*delujočih žen v modemem smislu, so ža bile iznajditeljice, ki »o slovele. Znana je gospa Barbara Uttmanrj, ki je dobila kot prva neinška nieščanka v Annaberju spoaienik- kot iznajditeljica čipkanja lcta 1561. Z baš omenjeno iznajdbo je nekoliko šepava. Čipks so bile znane na Nizozemskem mnogo poprej, nego je zagledala gospa Barbara v Niirnbergu na Nemškem luč sveta. Njen spomenik pa jc upravičen, ako postavimo to gospo kot ustanoviteljico ncmške čipkar»ke industrije. Leta 1823 je prejela Francozinja Binolst patent na iznajdbo cevi v obliki črke S, ki je važnega pomena pri izlivih v kuhiBJi in na straniščih, ker zabranjaje Izpuhtevanje smrdečih plinov. Francozinia je prišla do te iznajdbe gotovo samostojno, fckoravno so poznali S cevi na Angleškem Že lsta 1773, kjer si je pustil to iznajdbo patentirati urar Aleksander Curnming. Berlinčanka, Marija Trenn, je iznašla taksometer uro, katero uporabljajo fijakerji. Njeno iznajdbo so patcntirali na Pruskem leta 1847. Žalostna jc bila usoda druge bsrlinske iznajditeljice MarJdalenc Eichler (roiena leta 1809.), ki je izdolovak umetne noge tcr roke. Iz ljubosumnosti jo |e umoril njen mož. Na Angieškem so se ženskc poscbno Rdejstvovale na polju tchnike. Leta 1910 j'e bilo izdanih na Anglsškcra za iznajdbe ženskih rok 1500 patentov. Angležinj. so izpopolnile s čisto novimi iznajdbami parne stroje, parns kotle, avtomobile in zrakoplove. Ena od Angležinj je prejela patent na zboljšanjs ladijskega ogrcdja leta 1.908. Pet Angležinj je isnašlo proti urczanju varne britve. Mcd svetovno vojno sta zaslcve!i dvc iznajdbi Angležinj. Herta Hyrton je izumila napravo za odstranitev dušljivih plinov, Ernsstina Hart je isnašla postopanje: tkanine talio prepojiti, da ae propuščajo nobsne tekočine. Veliko ;'e pa takih slučajev, v katerih je imela žena pri iznajdbi moža toliko zaslug kakor on sam.