Razne vesti.
165
— (Ekscel. dr. Ivan vitez Žolger.) Uradna »Wiener Zeitung« je objavila v številki z dne 24. junija t. 1. povišanje sekcijskega načelnika v predsedstvu ministrskega sveta d r a. Ivana Ž o 1 g e r j a v viteški stan. In koncem avgusta je bil imenovan za ministra.
Beležimo ti vesti s posebno radostjo, ker je sin preprostih slovenskih staršev v uradniški karijeri dosegel čast in uspeh, kakor še nikdo pred njim. Dr. vitez Žolger je samonikel mož, ki se je brez protekcije in ne da bi se odrekel le enemu svojih načrtov in idealov povspel vsled svoje izredne darovitosti in naravnost železne volje že v mladih  letih
Razne vesti.
V Ljubljani, 15. decembra 1917.
166
Razne vesti.
do odločujoče vloge v enem najvažnejših državnih osrednjih uradov in sedaj dosegel tudi ministrsko dostojanstvo s prevažnim delokrogom.
Rojen leta 1867. v Devini pri Slov. Bistrici na Spodnjem Štajerskem, vstopil je po končanih pravniških študijah v Gradcu in Parizu 1. 1804. v državno politično službo na Štajerskem in je služboval dokaj časa pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Leta 1895. je bil promoviran »sub auspi-ciis« na graškem vseučilišču za doktorja prava. Tri leta pozneje je že izdal prvo svoje znanstveno delo o avstrijskem naredbenem pravu (»Osterreichisches Verordnungsrecht«, gl. »Slov. Pravnik« 1. 1898 na str. 84 in 282), ki je vzbudilo občo pozornost. To delo je tudi povzročilo, da je bil pozvan v naučno ministrstvo in pripuščen k docenturi na dunajskem vseučilišču za upravni nauk in avstrijsko upravno pravo.
Leta 1901. je bil poklican v predsedstvo ministrskega sveta in dodeljen najprvo tiskovnemu oddelku. Glede na njegove izredne umstvene zmožnosti so mu pa poverili 1. 1908. vodstvo novoustanovljenega državno-pravnega oddelka, ki mu je načeloval do zadnjega, ko je postal sam član ministrskega sveta. Imenovani oddelek je zadobil posebno važnost od tedaj, ko se je osredotočilo v njem vse, kar se tiče nagodbe z Ogrsko. Vitez dr. Žolger je postal na tem polju prava korifeja v Avstriji; poglobil se je tako natančno v to silno zamotano in težavno snov, kakor še nikdo pred njim. Sadove svojih študij, ki so ga dovedle do popolnega spoznavanja težkega ogrskega jezika in ogrskih zakonov, je priobčil v svoji znameniti knjigi »Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen Osterreich und Ungarn«, ki jo je tudi »Slov. Pravnik« 1. 1911. po zaslugi ocenil. V tej obsežni knjigi je podal Žolger avstrijski pravniški znanosti prvič natančen in kritičen prevod ogrskih zakonov nagodbe, razbistril marsikako nejasnost, prišel do prezanimivih sklepov, na podlagi katerih sedaj lahko drugi naprej grade.
A tudi pozneje se je bavil z državnopravnimi problemi. Tako je še 1. 1915. priobčil v »Zeitschrift fur offentliches Recht« temeljito razpravo o »državnopravnih temeljih vojne sile avstro - ogrske monarhije«, ki je izšla tudi v posebnem odtisu. In pred kratkim je izdal novo znamenito knjigo, s katero se obširno bavi sedanji zvez&k »Slov. Pravnika«.
Ni čuda, da je mož tako bistre glave in tako jeklene vztrajnosti našel v centrali primerno upoštevanje. Leto za letom smo v domovini s ponosom opazovali, kako se dviga vedno višje in višje. L. 1911. je bil imenovan za dvornega svetnika, leta 1915., 48 let star, pa za sekcijskega načelnika, in medtem je zapovrstjo dobival visoka odlikovanja, tudi naslov rednega vseučiliškega profesorja.
Pri svojem težavnem delu, ki mu je jemalo skoraj ves čas, pa je dr. vitez Žolger še vedno našel možnost, da se je živo zanimal za svoj narod, iz katerega je izšel in je podpiral čegar težnje in stremljenja tiho, širši javnosti nepoznano, a z gorko vnemo in lepimi uspehi. Svojo pozornost je posebej in dejansko obračal na slovensko pravniško vedo in je že leta 1891. priobčil v »Slov. Pravniku« razpravo o »jamstvu za
Razne vesti.
167
poškodovanje ob uporih« in potem v jubilejnem zborniku 1. 1894. razpravo »o sistemu skupnih zadev v avstro - ogrski nagodbi«.
Dr. vitez Žolger je prvi Slovenec, ki je postal v Avstriji minister. Poverjen mu je nanovo ustanovljen delokrog. Po cesarskem pismu od 30. avgusta, s katerim je bil imenovan, ima nalogo, da se od slučaja do slučaja na željo ministrskega sveta bavi z enotno upravo takih, z vojno v zvezi stoječih zadev avstrijske vlade, ki se nanašajo na področja več ministrstev, in da jih tako pripravi za sklepanje in soglasno rešitev v ministrskem svetu.
Odličnemu uradniku in znanstveniku, vzor-rojaku želimo od vsega srca, da bi zamogel svoje izredne moči še dolgo vrsto let uporabljati svojemu narodu v korist in ponos! A. -j- M.
(Urad ministra dr. vit. Žolgerja.) V ta urad sta poklicana na službovanje podtajnik dr. Rud. A n d r e j k a pl. Livnograd iz notranjega ministrstva in oficijal And. Jug iz trgovskega ministrstva.
(Odlikovanja.) Z redom železne krone III. vrste: višji sodni svetnik dr. Jakob Toplak v Ljubljani, višji sodni svetnik in okrajni predstojnik Jos. Sitter v Brežicah; z vojnim križcem za civilne zasluge drugega razreda: ministrski podtajnik v ministrskem predsedstvu dr. Le-onid P i t a m i c in deželnosodni svetnik dr. Božidar S t e g u v Trstu.
(Osebne vesti.) Podeljen je: značaj uradnika četrtega činov-nega razreda ministrskemu svetniku v pravosodnem ministrstvu dr. Jan-kotu B'a b n i k u, značaj in naslov dvornega svetnika višjemu sodnemu svetniku dr. Andreju S a n z i n u v Trstu, značaj in naslov višjega sodnega svetnika sodnemu svetniku in predstojniku okrajnega sodišča Ivanu P o-gačniku v Kranju. — Imenovani so: za sekcijskega svetnika v pravosodnem ministrstvu ministrski tajnik dr. Milan S k r 1 j, za sodne svetnike okrajni sodniki: dr. Metod Dolenc v Gradcu, dr. Fran Mohorič v Ljubljani, dr. Silvo H r a š o v e'c v Novem mestu in dr. Viljem S t e-pischnegg v Celju, za sodnega svetnika in predstojnika okrajnega sodišča dr. Fran P e i 11 e r v Višnjigori; za okrajne sodnike sodniki: dr. O. I l'a u n i g v Št. Lenartu, dr. Fran V i d o v i č na Krškem, dr. Rud. A 11-z i e b 1 e r v Ormožu, dr. Pavel S t o r n i k v Št. Vidu, dr. Rud. K r i s 11 v Brežicah, dr. Pavel Skaberne v Ljubljani, Peter K e r š i č v Postojni, Fran P e č n i k v Šmarju, dr. Rud. S c h m i d t v Radečah, Jos. Janša v Kamniku, Rud. Potočnik v Idriji, Fran K ii s s e 1 v Žužemperku, Josip Lenart v Ljubljani, Ivan Žemljic v Ormožu, dr. Leo T r i 11 e r v Krki, Ivan S e r n e c v Šmarju pri Jelšah, Alojzij E h r 1 i c h v Doberli-vesi, Herman D e u v Kočevju, dr. Ivan Hitzelberger v Metliki in dr. Alojzij Gradnik v Gorici, vsi na svojih mestih; za sodnike v okrožju višjega deželnega sodišča Graškega avskultantje: dr. Fran L i p š a, Julij K u d e r, Kajetan vitez P r e m e r s t e i n, dr. Adalbert Hočevar, Leop. V i š a r, Lud. Zagoričnik, Vinc. S t r a s s e r in dr. Ernest K o b e; za namestnika državnega pravdnika v Novem mestu sodnik Ant. O h m -Januschowsky vitez Wischehrad; za avskultanta pravni prakti-
168
Razne vesti.
kant dr. Jak. H o d ž a r. — Prideljen je v službovanje ministrstvu za so-cijalno skrb svetniški tajnik na vrhovnem sodišču dr. Janko P o 1 e c. — Premeščeni so: okrajni sodnik in sodni predstojnik Jak. Antloga iz Logatca v Krško, notarji: Alojzj Pegan iz Idrije v Radovljico, Fran T a v s e s iz Senožeč v Idrijo, Ivan K o 1 e n c iz Kranjske gore v Slov. Bistrico. — Otvorili so pisarne odvetniki: dr. Ign. M a 1 n e r i č v Črnomlju, dr. Ant. Andrejčič v Trstu, dr. Jos. C o s u 1 i c h v Lošinju. — Umrli so: dvori svetnik višjega dež. sodišča v Gradcu Jos. Schwentner, sodnik v Ilir. Bistrici dr. Anton vitez pl. P a n t z, notarja Anton Svetina v Pliberku in Emil Orožen v Kamniku ter odvetnik dr. Fran Šolar v Trstu. — Odpovedal se je službi notar dr. 11. NViesthaler v Slovenski Bistrici.
(Občno obubožanje.) Švicarski mesečnik »Der Armenpfleger« piše v št. 10 letos: Banke plavajo po vseh deželah v izobilju; novi milijonarji rastejo povsod kakor gobe; hranilne vloge ljudstva se množe, celo v Rusiji; mezde gredo kvišku, industrije cveto, delavci se iščejo, kmet prodaja po visokih cenah — skratka, za vse narodno gospodarstvo se zdi, da je vzlic vojni, ali celo uprav vsled vojne napočila doba prosperitete. Ali ta lepi videz je goljufiv! Vsa ta nova bogastva — slepe; za njimi ni ni-kakih pozitivnih dobrin; pomnožila so kapital, ne pa bogastva narodov; z njimi so le obstoječa resnična bogastva postala vodena, ki se tako zmanjšujejo; celo naravnost so znamenja, da ljudstva rapidno padajo v revščino, čim več ustvarja vojna kapitala brez realnih protivrednosti, tem hujše je razmerje, tem nevarnejša je gospodarska napetost. To velja za vse dežele in zlasti tudi za Švico. To, da na videz raste naše narodno premoženje po produkciji nepotrebnih dobrin (fabrikacije muni-cije) ali vsled špekulacije z višjimi cenami produktov, je nevarno tudi za naše narodno gospodarstvo; tudi naša dežela obubožava, če tudi ne v tisti meri, kakor vojujoče se dežele, če se zamore občno obubožanje na pr. v Nemčiji ceniti na najmanj 25 odstotkov, velja to za Švico znabiti s 5 odstotki. Že so to nevarnost spoznali prvaki tudi v Nemčiji in Angliji in jo skušajo oblažiti z visokim obdačenjem vojnih dobičkov do 50 odstotkov. Prisiljeni bodo seči še višje. Že govore o totalni konfiskaciji vojnih dobičkov. Velekapital bo moral biti direktno obdačen, naj se tega še tako brani. Le tako si mogo države preskrbeti imetje, ki bo ogromne vojne dolgove kolikor moči v kratkem izravnalo, vzpostavilo .prejšnje razmere in obvarovalo Evropo obubožanja.
.Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsakega meseca in ga dobivajo člani društva ..Pravnika" brezplačno; za nečlane pa velja za vse leto 10 K, za pol
leta 5 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 18.