XII Mulit.
V Gorici, dne 28 aprila 1904.
17. itBvilka.
Izliaja vsaki četrtrk ob U. uri dopoldne Kukopisi st ne via-čajo. Ncltankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Z? m .1 n j premoZr.a za celo leto 3 krone, za pol leta K I SO Za Nemčijo jc cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
R »opise sprejema
.Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-ti!7TM -št. 9.
slovensko ljudstvo
v
Mm vero dom
Naročnino In na-znanih sprejema upravmMvo v Gorici, Semeniftka ulica 5. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšču nasproti mestnemu vrtu in na - Korenjsltem bregu (Riva Como) 5t. 14 po 8 vin.
Oglasi in^tslanict ^ se računijo po petil vrstah, in sicer: it i se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Marodna tiskana" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Centralna posojilnica
v Gorici.
(Dalje.)
fi. Krojaška zadruga v Gorici. »Centralna posojilnica« jc lokom pomladi posredovala pri poravnavi »Krojaške zadruge« z njenimi j upniki za blago. Zadruga se je tedaj vsled nakopičenih naročil nahajala v plačilni težavi, iz katere ji je pomogla posojilnica. Od tedaj se vrši uprava ,,Krojaške zadruge*4 v zmislu pogodbe, sklenjene med njo in »Centralno posojilnico«. Za »Krojaško zadrugo« se je angažiral znesek K 105.805-84, ista je do konec I. 1903 vrnila K 49.642-47, ostanek K 56.16337. Pripisane obresti za I. 1903 znašajo K 3.65575, tako da dolguje „Krojaška zadruga" koncem 1. 1903 K 69.819-12.
7. Čisti dobiček iz l. 1902 v znesku K 4015"82 se je razdelil po sklepu občnega zbora z dne 14. maja 1903 tako-le: a) v splošni rezervni zaklad K 1078-86, b) v raz-položni zaklad K 677-28, c) 5% dividende za 1. 1900-1902 K 2259-68, skupaj K 4015-82.
8. Rezervni zaklad je znašal koncem lela 1902 K 1196-20.
9. R a z p o 1 o ž n i zaklad, j V ta zaklad je došlo po sklepu občnega zbora iz leta 1903 K 677-28, ki se je porabil nastopno: Podpora »Šolskemu Domu« v Gorici K 300, podpora »Ljudski šoli« llruševlje-Neblo K 80, dar »Slov. plan. dru-Utvu« v Ljubljani 25 K, podpore 'dijakom K 60, prenos v novi letnik K 212-28, skupaj K 677-28. Podporo »šolskemu Domu« je sklenil občni zbor sam.
10. Čisti dobiček za tretje upravno leto 1903
LISTEK.
Velikonočni zvonovi.
(Konec.)
Isti zvonovi, ki so oznanjali svetu veselo Allelujo, doneli so par ur pozneje njegovi materi. Še tisti večer je zatisnila oči za vedno.
In kako se boji dr. Janko Sirnik sedaj onih glasov, ki so bili nekdaj priča njegovi obljubi, katero je dal materi na mrtvaški postelji, obljubi, katero je tako kmalu dozabil.
Kot mlad dijak zašel je v družbo »labib, razuzdanih tovarišev, kateri so mu iztrgali iz srca najdražji biBer njegov: sv. vero. Kmalu se je sramoval hoditi v cerkev in udeleževati se cerkvenih slovesnosti. Pozneje, ko je postal odličen odvetnik, mu tega, po njegovem mnenju, niti treba ni bilo, bil je bogat, spoštovan, kaj torej treba njemu Boga in molitve? Edino velikonočni zvonovi so ga '
znaša K 4.036-76. Predlog načelstva občnemu zboru glede vporabe dobička se glasi v smislu § 15. društvenih pravil: 10(l/o pripis rezervnemu zakladu K 403’67, 5% dividenda deležem K 1140-36, od ostanka:
I. polovica rezervnemu zakladu K 1246-37, II. polovica razpoložnemu K 1246-36, skupaj K 4036-76. Od svote nakazane razpoložnemu zakladu predlaga načelstvo, naj se odmeri splošnemu rezervnemu zakladu znesek K 500, tako da dobi splošni rezervni zaklad iz čistega dobička 1. 1903 skupno K 2150-04.
II. Poslovanje posojilnice kot zveze gospodarskih zadrug na Goriškem.
1. Zadruge člani. Doslej je pristopilo k »Centralni posojilnici« kot osrednji zvezi gospodarskih zadrug na Goriškem 14 kreditnih zadrug: Hranilnica in posojilnica v Biljani-Medani, v Biljah, v Čepovanu, v Črničah, v Dornbergu, v Kamnjah, v Kojsko-šmartnem, v Mirnu, v Pevmi, v Renčah, v Solkanu, v Št. Petru pri Gorici, v Štanjelu in v Štijaku; 1 proizvajalna zadruga: »Ljud-
(ska opekarna« v Biljah in 1 ra z-prodajalna zadruga: Krojaška zadruga v Gorici.
2. Revizij a. Formelna revizija zadrug je v letu 1903 z ozirom na novi revizijski zakon izostala, pregledalo se je pa privatno mnogo zadrug in uredile so se pri tem razne nedostatnosti v njihovem poslovanju in knjigovodstvu.
3. »Goriška zveza«. Z ozirom na novi revizijski zakon z
J dne 10. junija 1903, št. 133 drž.
' zak., sklenilo se je, da se opusti do-1 sedanje zvezino delovanje »Centralne posojilnice« in da se ustanovi v ta
pretresnili in zato se je bal njih glasu ter mu skušal uteči. Ognil se je glasu zvoaov, a spominu in vesti, onemu črvu, katerega je nosil v svojih prsih, ki mu je noč in dan razjedal srce, 8e ni mogel ogniti.
In ravno danes, ko je na kolesu hitel iz mesta, stopali so mu tako živo v spomin jasni mladostni dnevi, zlati ona velikonočna sobota in obljuba, katero je dal materi na smrtni postelji.
.Mati, mati!u zdihnil je iz dna srca, solza mu je orosila oko. Zdelo se mu je, kakor da mu vse okoiu njega kliče:
.Vrni se izgubljeni sin, še je čas, dokler ni prepozno1*.
„Ne in ue!u vzkliknil je dr. Sirnik, še krepkeje je pritisnil na stopala in kakor blisk zdrčalo je kolo po beli, peščeni cesti.
Ta, — močan sunek, dr. Sirnik je še čutil, da bo je kolo zdrobilo pod njim,
namen posebni zavod »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici«. Na povabilo »Centralne posojilnice« se je vršil v njenih prostorih dne 28. avgusta 1903 razgovor zastopnikov začlanjenih zadrug, na katerem se je imenoval ožji odsek, ki naj sestavi pravila za zvezo in sploh poskrbi vse potrebno za ustanovitev »Goriške zveze«. Odsek je svojo nalogo rešil in dne 20. ja-nuvarja 1904 se je vnesla tvrdka »Goriška zveza« v zadružni register.
4.	Zadružna e n k e t a. Po-sojilnični vodja se je udeležil kot zastopnik »Centralne posojilnice« zadružne enkete, ki se je vršila v Ljubljani dne 11. decembra 1903. Istočasno je bil delegiran tudi na občni zbor »Gospodarske zveze v Ljubljani«, katere član je »Centralna posojilnica«.	(Dalje pride.)
Strajh ogershlh železničarjev.
19. t. m. zvečer med 6. in 7. uro pričeli so na vseh državnih železnicah štraj-kati ogerski Železničarji, tako, da je bil železniški promet po celi Ogerski ob 8. uri zvečer popolnoma ustavljen. Vlaki, prihajajoči od raznih stranij v Budimpešto ali pa tndi odhajajoči v druga mesta, ustavili so se med 6. in 7. uro na istem mestu, kamor so takrat dospeli, in sicer večinoma na malih postajah in celo med postajami. Vsi potniki prišli so zaradi tega v strašne zadrege. O štrajku ni pred tem časom občinstvo ničesar vedelo, tako, da je prišlo v Budimpešti na razne postaje več ljudi, ki so hoteli z večernimi vlaki odpotovati in so v ta namen že tudi ukupili vozne listke. Drugi so pa prišli pričakovat znance in prijatelje, ki so imeli dospeti isti večer iz raznih mest in krajev. Vsi železničarji, nahajajoči se v službi pri raznih železnicah na budi-peštanskih postajah, so pa nekaj minut po 6. uri kar zapustili postaje ter na tihoma odšli, kamor se jim je zljubilo. Na raznih postajah, tako na priliko na črtah med Dunajem in Budimpešto, ka-
začutil je silen udarec na glavo, potem so mu je stemnelo pred očmi.. .
Globoko zamišljen zadel je v silnem diru v obcestni kamen, se pri padcu močno ranil na glavi ter obležal v nezavesti. Mimoidoči so mu naglo priskočili na pomoč, zavezali rano ter ga nezavestnega spravili na dom.
Par ur pozneje se je dr. Sirnik prebudil iz omotice. Zdravnik je stal ob postelji ter mu priporočal, naj bode miren, da ni nobene nevarnosti.
Okna v sobi so bila odprta, in skozi nje je donelo na bolnikovo uho veselo donenje velikonočnih zvonov. — Ravno po ulici, kjer je stanoval dr. Sirnik, imela je priti procesija. Od daleč se je čulo radostno petje verne množice, prva cerkvena zastava je zaplapolala mimo okna.
„K oknu, gospod doktor, k oknu !M prosil je bolnik zdravnika. Ta ga je uslišal ter dal posteljo prenesti k oknu. Ko-
kor tudi med Reko in Budimpešto, so prosili potniki železničarje, naj jih vendar za božjo voljo pripeljejo do zažclje-nega cilja, in našel se je semtertja kak mašinist, kateremu so se potniki usmilili, ali zastonj. Vsi drugi železničarji so se temu uprli in so rekli, da vlak ne pojde dalje, ako ne čez njihova trupla. Misliti si je lahko, kaka zmešnjava je vsled tega nastala in kake posledico že v prvem hipu. Tako n. pr. poročajo iz Budimpešte, da je že prvi dan podražil v Budimpešti živež za kakih 25% in bi bilo se bati gotove lakote, ako bi štrajk predolgo trajal.
Povod nepričakovanemu štrajku dala je prepoved železniške uprave, vsled katere je bilo prepovedano železničarjem iz raznih krajev udeležiti se velikega shoda železničarjev, ki s6 je imel vršiti v Budimpešti, in se jim je tudi zažugalo, da se bode postopalo disciplinarnim potom proti vsem onim, ki bi se pregrešili proti omenjeni prepovedi.
Do kakih velikanskih sitnostij do-vedo tak štrajk, služi v dokaz brzojavka iz Požuna, ki pravi, da so morali tam na dražbi prodati 20.000 litrov mleka in 160 kvintalov telečjega' mesa, ki je bilo namenjeno v Budimpešto, a bi se gotovo pokvarilo, ako bi še delj časa ostalo v vozovih onih vlakov, ki so stali na rasnih progah, kakor tudi dejstvo, daje med nekimi postajami blizu Požuna ostalo 200 vagonov polnih goveje živine, kateri niso imeli niti kaj dati jesti.
Posebno globok utiu je napravilo na stavkujoče cesarjevo povelje, s katerim so se 'sklicali rezervisti vse ogrske armade pod orožje in so se pridelili železniški službi ogrskih državnih železnic.
V	soboto popQludne je obkolilo pod poveljništvom mestnega glavarja Rud-naya 150 policajev na konjih, 100 drugih policajev, jedna stotnija honvedov in dva eskadrona husarjev glavni stan stavkajočih v Budimpešti. Najprej se je podal Rudnay v restavracijo Weiss, kjer je bil zbran glavni odbor štrajkujočih ter vprašal, kdo od odbornikov se imenuje Ivan Sarlay. Ko se je isti oglasil, mu je Rud-nay naznanil, da je aretiran, ker je razžalil Nj. Vel. kralja. Dal ga je takoj prijeti ter odpeljali na policijsko ravnateljstvo, ki ga je pa izročilo sodnemu obla-stvu. Potem se je podal Rudnay v spremstvu mnogih redarjev v neko drugo večjo
likor so mu dopuščale moči, sklonil se je dr. Sirnik v postelji ter gledal skozi okno slovesno procesijo. Ravno so dospeli cerkveni pevci mimo hiše in mogočno je donela v tihi, pomladni večer pesem, ki so jo spremljali glasovi zvonov:
Iz groba grehov duša vstani,
v življenje novo z Jezusom...
Dr. Sirnik se je globoko ginjen naslonil na posteljo. Ta trenutek je njegovo notranjost popolnoma predrugačil. Ni se več bal zvonov, nasprotno, žejno je pilo njegovo srce te mile zvoke, oznanojoče zmago ljubezni, praznik miru in sprave. D&, praznik miru in sprave je napočil tudi za dr. Sirnika. Skesanim srcem spravil se je drugi dan s6 svojim Gospodom in Stvarnikom.
Velikonočni zvonovi, ki so naznanjali vesoljstvu vstajenje Gospodovo, so naznanjali tudi njegovi duši vstajenje ix dušne smrti. Marica Potoika.
dvorano, nahajajočo »e v neki hiši, ležeči nasproti omenjeni restavraciji. V ti dvorani bili so zbrani stavkajoči Železničarji in tem je Rudnay pojasnil pomen cesarjeve odredbe. Najprej dal je popisati vse, ki so se tam nahajali, potem je pa neki častnik vročil vsem izmed njih, ki so bili rezervisti, pozivnico v vojaško službo. Rezerviste odpeljali so vojaki in policaji koj na določeni kraj ter jih izročili vojaškim oblastim, dočim so vsi ostali morali zapustiti dvorano.
Stavka je zdaj popolnoma prenehala. Železniški promet nveden je zopet na vseh državnih železniških črtah. Stavkajoči povrnili so se zopet k delu. Nastane pa vsprašanje, koliko od njih bo zopet vsprejetih v službo. Vlada je namreč med časom štrajka vsprejela mnogo novih ljudi v slnžbo, ki so se zanjo oglasili. Vlada je tudi odločno zavrnila prošnjo opozicijonalnih poslancev, da bi bili vsi stavkajoči pomiloščeni. Uvedla pa je nasprotno strogo preiskavo proti kolovodjem stavke in je mnogo njih že izročila sodniji. Kakor se vidi, je ta stavka vzela jako žalosten konec. Prizadela je sicer železniški upravi ogerskih državnih železnic neizrečeno veliko škode, a no manjšo škodo trp^ii bodo tudi stavku-joči, od katerih bo marsikateri z družino vred postavljen na cesto. Ni sicer lepo od ogerske vlade, da je zahteve ogerskih železničarjev toliko časa zavlačevala in vsaj deloma zboljšala železničarjem plač, ki so bile v razmeri s plačami drugih železničarjev n. pr. avstrijskih, veliko Blabše. Ali tudi postopanje železničarjev se ne more nikakor opravičevati. Način, na kateri so oni vprizorili stavko, ni bil nikakor korekten, in tudi ne lep. Ako so že hoteli stavkati, naznaniti so morali poprej to oblaBtvu in sploh vsaj javnosti. Izjaviti so imeli, da pričnejo ta in ta dat brezpogojno stavkati, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Ako bi bo to zgodilo, znali bi se potem ravnati od-pošiljatelji raznega blaga, kakor tndi potniki, ki so vsied nepričakovane stavke trpeli toliko in tako ogromne šk^de.
Rusko-japonska vojska.
Sovražniki Rasije bi pred drngim svetom stanje Rnsije označili radi kot jako kritično. Zato pa so začeli pošiljati v svet vesti, o neki intervenciji, za katero se je baje ponudil angleški kralj sam. Proti takim Rusije ponižujočim vestem pa je rusko časopisje nastopilo z vso odločnostjo' Tako je n. pr. ruski list »Svjet" zaključil svoj članek, ki se bavi s takimi govoricami z naslednjimi besedami;
»Rusija ni nikdar potrebovala pomoči, čeravno je drngim pomagala. Rusija ne zahteva pomoč in nobenega posredovanja. Za Rusijo ima važnost samo beseda carjeva".
Car pa je brzojavil Bvojemu namestniku Aleksejevo tako-le:
. »Ta boj ima konečno zagotoviti Ruski, premoč na obalih tihega Oceana. Da dosežemo ta namen, je neobhodno potrebno, da popolnoma premagamo Japonsko ter jo primoramo, da se konečno podvrže ter se jej tako odvzame možnost na even-tv^ir wijaška pustolovstva. Ako ne postopamo tako, zgubili bomo na vztoku vsak ugled tudi če zmagamo. Sedanja vojnH se zamore povzeti v sledeča vprašanja: Kdo bo imel premoč na azijatski obali tihega Oceana, Rusija ali Japan ? Nemogoče je to premoč deliti oziroma so o tem sporazumeti. Posredovanje bi samo škodilo ugleda in časti Rusije in je torej nemogoče".
* *
♦
General Kuropatkin je brzojavil carju Nikolaja sledeče poročilo generala Sasuliča od dne 24. t. m.: V zadnjih dneh se je opazilo v okolici Vidlu-a in 15 vrst na reki navzgor pri vasi Ligu, da pripravljajo Japonci čolne in drugi materijal za gradnjo mosta čez reko Jalu. Dne 23. t. m. je prekoračil japonski oddelek, sestoječ iz 2 stotnij in nekoliko konjenikov, 15 vrst na reki navzdol od mesta Liaopusikae, reko Jalu. General Sasulič je pomnožil sprednje straže. Tudi v smeri proti Liaopusikae in Pjokdongu se je opazilo sovražne oddelke. Dognalo se je tudi, da se pripravljajo Japonci navzgor ob reki, 20 vrst od Liao-Puszikae, da prekoračijo Jalu. — Dne 24. t. m. je bilo na južni obali reke Jalu vse mirno.
*	*
*
Reuterjev birč poroča; Velika množina min, položenih mej Port Arturjem in Dalnijem, ki se ob dotaknjenju razletč,
je prisilila japonske parobrodue družbe, katere preskrbjujejo promet v rumenem morju in ob pečilskih obalah, da opus te vožnjo onstran Čemulpa. Japonska križarka »Asena" je razstrelila mino, katoro je našla 40 morskih milj oddaljeno od šangtunskega rta. Trajajoče nevreme in silni morski tok je odtrgal mnogo položenih podmorskih min. Nekatere so bile že najdene ter uničene. Bati seje vendar, da utegnejo valovi še druge odtrgati ter jih zanesti proti jugu. Vožnja je celo po dnevu nevarna in do sedaj ni bilo možno najti nikukega praktičnega sredstva, da se tej nevarnosti odpomore.
* +
*
Namestnik Aleksejev je brzojavil v torek carju Nikolaju: Rekognosciranja na reki Jalu so dognala, da zbirajo Japonci severno od mesta Vidšu znatne vojne sile, menda celo divizijo ter da zbirajo čete tudi v Vidšu, odkoder je odstranjeno korejsko prebivalstvo. Poroča B8 o prevažanju tovorov, ki so podobni mostovom na čolnih. Nasproti otoku Ma-bikhe so ubili naši ogledniki dva japonska ogleduha, od katerih je bil eden, kakor je bilo videti, častnik. Naši ogleduhi so več dni rekognoscirali na levem bregu reke Jalu ter so se prepričali, da je južno od reke Pomakhua le malo japonske vojske, a Japonci napravljajo pa tam čolne. Tje se je podal naš rekognocijski oddelek, sestoječ iz 2 častnikov in 32 vojakov. Japonci so ga zapazili in v nastalem spopadu so ubiti trije vojaki. Štabni stotnik Smejzina in 11 vojakov je bilo težko, poročnik Puškin in 4 vojaki pa lahko ranjeni. Pod varstom dveh topov se je oddelek umaknil nazaj na naše obrežje.
#	*
#
Pariškemu »Matlinu" je došla včeraj iz Petrograda, kakor pravi, od verodostojne Btrani brzojavka, da je vladi-vostoška eskadra pogreznila v morje štiri japonske vojaške transporte in da bb je potopilo 4000 Japoncev.
Politični pregled.
Državni zbor. — V torek se je v poslanski zbornici nadaljevala obstrukcija. Najprej je trajalo čitahje došlih spisov, interpelacij in drugih vlog skoro tri ure. Mnogo časa so vzela tudi poimenska glasovanja, katerih je bilo šest. Grozen hrup je nastal v zbornici, ko je poslanec Ellenbogen stavil neka vprašanja na zborničnega predsednika glede stavke ogerskih železničarjev in glede odškodnine, katero bi morala uprava državnih Železnic povrniti vsem onim tostranskim državljanom, ki so pri poši-ljatvi svojega blaga vsled stavke trpeli škodo. Ellenbogen je pri ti priliki tako strastno in hudo napadal ogerskega mi-nisterskega predsednika zaradi njegovega postopanja proti železničarjem in proti socijalistom, da mu je predsednik odvzel besedo potem, ko ga je večkrat brez-vspešno pozval k redu imenoval je grofa Tiszo krvoločnega trinoga itd. itd, ter rekel, da bi cesar s takim človekom ne smel sedeli pri isti mizi. Zaradi velikega hrupa je predsednik zaključil sejo.
Krvavi izgredi na Ogerskcm.
—	Neodvisna ogerska stranka je sklicala za nedeljo shod v Eledezu. Pri tem shodu bi imel govoriti Kossutb in drogi poslanci neodvisne stranke. Zaradi stavko železničarjev pa Košuta in drugih poslancev ni bilo. Mesto tega pa prišlo jo na shod iz Varaždina nekaj pristašev neodvisne stranke. Na shod pa je prišlo več Romunov in mnogo socijalistov. Prvi prišli so z namenom, da bi preprečili, da bi se na shodu govorilo v madjarskem jeziku. Drugi pa so prišli za to, da bi sploh preprečili shod. Župan sprevidel je koj, da na shodu ne bode pravega reda, zato je brzojavno naprosil za vojaško pomoč. Namenjenih je bilo v ta namen iz Varaždina jeden eskadron huzarjev. V Lem času pa, dokler niso dospeli huzarji, trudili so se orožniki, da bi pomirili razburjene duhove. Hkratu pa se začuje strel. Neki sooijalist ustrelil je namreč iz revolverja ter smrtno nevarno ranil orožniškega stražmeštra Resza. Zdaj pa so orožniki kar slepo začeli streljati na zborovalce. Ubili so jih 23, nevarno ranili pa nad 40. Iz Varaždina odposlali so koj še drugo vojaštvo na lice mesta. V bližnjih občinah Ref, Barod, Vrjlso, Lugos so bili potem hudi izgredi. Razjarjeno ljudstvo zažgalo je mnogo b>š.
Dopisi.
Iz Doruberga. — Naši »liberalci" kaj hitro napredujejo. V čem pa? Odgovor je kratek: V plesih in zapravljanju. Lansko leto so se zadovoljili le z nekaterimi plesi, letos so pa že tako bogati, da mislijo malone vsako nedeljo plesali. Ker županstvo jim ne da dovoljenja za pogostne plese, jih prirejajo pa pod krinko »društveni plesi", dasi vsak ve, da so javni. »Liberalci* imajo namreč zloglasno »Tamburaško-sokolsko-napred-no Naprej" društvo, ki ima v svojem naslovu več pismenk, kakor šteje udov. Po Veliki noči jim je prvo nedeljo škripala harmonika, drugo nedeljo so jim tolkli »tamburaši", prihodnjo nedeljo jim bo pa piskala »banda" iz Podgorja (Lo-kavca). In tako, pravijo, pojde »da capo al fine* skozi celo poletje. — Duša temu n&roduemu — bolje nerodnemu — življenju je, kajpak, naš »štacijonar" g. Marinka, kot glava in predsednik društva. Če bi prašali g »štacijonarja", kaj je namen plesov, katere prireja; ali ne morda, da bi ljudstvo zapravljalo, posu-rovelo ter materijalno in moralno propadalo, nam bo sladko odgovoril: O ne, nikakor ne, ampak plesne zabave so, da se ljudstvo izobraža. Tako, g. Marinka I Torej tista gorka »klofuta", katero ste Vi
o	priliki Vašega plesa o pustu prejeli, pa »cebada", katero ste baje Vi 17. t. m. pri Vašem plesu nekomu pomerili, so znaki napredka, izobrazbe in omike?! Vas pomilujemo, g. Marinka, pa še bolj Vašo oliko. Ko bi nas hoteli slušati, bi Vam to-le svetovali: Pustite »liberalce" in »klerikalce", pa držite se Vaše postaje. Ne zapravljajte po plesiščih, ampak obrnite denar, ki ga imate tam zavreči, raje za obleko in obuvalo ženi in otrokom. To, vidite, bo za Vas in za Vnšo družino koristno, napredno, olikano. Ako pa nočete sebi in svojcem dobrega, drvite pa naprej. Bodete že še spoznali, kaj dajo plesi in plesalci, samo da bi to spoznanje ne bilo prepozno, ko Vas bo že glava bolela.
Iz vipavske doline, 15. apr. (Konec.) Skladovna cesta, ki pelje od velike ceste nad Vipavo, čez Kras, je vedno v dobrem stanu, ker vipavski cestni odbor reB skrbi za njo, akoravno jo popravlja en sam delavec-cestar od državne ceste tje do primorske meje v Branici. Nedavno pa je načelnik cestnega odbora g. M. odpravil iz tiste službe marljivega cestarja. Pravijo, da radi tega, ker ni po liberalni želji volil v starešinstvo v L. ter jo postavil njegovega brata za cestarja, ki se kaže tudi pridnega delavca na isti skladovni cesti. Mesečna plača cestarja pa ni velika; ima le 36 kron na mesec; vendar pa je načelnik obljubil, da mu hode isto povišal, ako bode — priden, na celih 40 kron mesečnih I — Znano je dalje sploh, da liberalci držč z oderulr in oderuhi z liberalci tudi na kmetih, ki ne poznajo prave ljubezni do bližnjega, marveč ljubijo le to, kar je njihovega. Med dragim naj navedem tu en izgled Tako jo pred časom poHodil en znan oderuh nekemu kmetu 700 gld. ter se vknjižil na njegovo zemljišče zahtevajoč protipostavne obresti po 7% M drugih deležnikov tirja celo po 8% do 10%!) Te dni pa mu je posojilo odpovedal, ker bi rad prišel v posest istega zemljišča, ki je vredno dobrih 1000 gld., meneč, da mu ne bo mogel vrniti posojila in da tako dolično zemljišče gotovo njemu ostane (nekateri lakomniki so ros željni zemlje tako, kakor krastača, ki se neki le od zemlje hranil).
Ko ga je dolžnik vprašal, zakaj mu je odpovedal vknjiženo posojilo, saj mu plačuje dovolj po 7% letnih obresti, mu je ta naravnost odgovoril, da le za to, ker istega, oče ni volil po liberalnem recepta v starašinslvol Take so te kmečke pijavke in se tega še ne sramujejo javno povedati I Toda bližnja posojilnica katol. narodne stranke, ki je tudi v dejanju zares domoljubna stranka, je obljubila rešiti stiskanega kmetiča iz oderuške roke, — akoravno ni isti njen ud — s tem, da mu bode znesek posodila, od katerega bode plačeval le po 5% ali 5'/2% obresti. Tu vidite prav jasni razloček med li-beralizmom-oderuštvom in pravim domoljubnim narodnjaštvom in zakaj so liberalni oderuhi nasprotni posojilnicam pravo katol. nar. stranke I Zato ni čuda, da se ljudstvo povsod obrača proč od liberalizma, in da ta beseda velja tu že sploh za vse reči, ki po slabem diše Tako n. pr. pravijo tukaj ponarejenemu vinu in petijotu, to je »liberalček" itd. ..
Dne 5. ali 6. maja prijezdi 43 višjih štabnih častnikov z načelnikom generalštaba fzm. baron Beckom v Vipavo; nekateri (12) z načelnikom bodo gostovali v (zdaj praznem) gradu grofa K. Lanthiera, ki je tudi huzarski ritmojster in poveljnik goriških veteranov, ostali pa v dragih gostilnah, katerih je v Vipavi kakih 12—14.
O tej priliki misli vipavsko starešinstvo z dragimi veljaki sprožiti pri načelniku B. prošnjo gledč podaljšanja vipavske železnice iz Ajdovščine preko Vipave do Postojne, kakor sem slišal. Želeti je pač to gorenji Vipavi, ker je tako osamljena od svetovnega prometa. Če bo kaj iz te moke, Vam bom že svoječasno sporočil. —
Vrlega dopisnika iz ..goriške okolice" A. K., ki tako zanimivo opisuje znanega očitnega grešnika v »Gorici", tod vse občuduje ter mu čestita, med katerimi je tudi pisec tega I
Neznanovič.
Lokve, 24. aprila 1904. — Milo-stiva — gospa »Soča" — je čitala v ..Prim. Listu", da vabi fajmošter Plesničar liudi, naj pristopijo v ..Delavsko podporno društvo" na Lokvah ; za to predrznost ga je oklofutala. —
Mi, koji vselej čislamo dvorljivost . proti nežnemu spolu, mu privoščimo te klofute: zakaj ni hotel dvoriti Milontivi vsaj v toliko, da bi jo prsšal bil za svet ali jo prosil za dovoljenje in blagoslov ? Zakaj' je mnenja,’’da zadostuje, ako c. kr. namestništvo potrdi pravila?
Pa — čitajmo prav pozorno te pisane klofute, in kaj iztaknemo ? Pod besedami »on ima vse druge namene" se bere med vrsticami še to-le:
1. Milostiva zavida trnovskega preroka za čas. kojo ta uživa:
2. on« hrepeni po tej časti.
Nul Če kdo prosi kruha, mu no moremo ponuditi kamna; in če je naše načelo, da zadovoljimo po moči že prošnjo moških, koliko boli homo 'ustregli prošnji nežnega spola! Milostiva ima do nss tako prošnio — kakor sa*reče »anb rosa" — in zato jo imenujemo z današnjim dnem prerokinjo za Gorico in okolico, oprostivši jo priRtojhine za koleke in takse. —
S tem imenovanjem zavržemo vsako pritožbo od strani trnovskega preroka zaradi monopola ali spola, in motiviramo razsodbo tako-le:
1	Prerokovanje trnovskega preroka, da ..Delavsko podporno društvo" na Lokvah ne bo imelo vspeha, se je izjalovilo, ker takoj pri prvem vpisovanju se je oglasilo 61 udov.
2. Zgodovina starih Grkov nas uči, da je Pitija, duhovnica delfičnega orakla (preroškega boga), prerokovala kralju Krezu, da bo razdjal veliko kraljestvo — in razdjal ga je tudi. . . Naša Milostiva ; prerokuje, da si bo fajmošter Plesničar
s tisočaki iz »Del. podpornega društva" napolnil žepe, in — ker to ženska prerokuje — smo uverieni, da Re tudi uresniči to prerokovanje.	.
3. Ako je več prerokov v deželi, je lem večja konkurenca, zato pa honorar manjši. Tako imajo liberalci lepo priliko, da si dajo od prerokinje prerokovat, kdaj bodo kaznovani zaradi omike; klerikalci pa lahko izvejo dan. kdaj si bo fajmošter j Plesničar žepe napolnil s tisočaki, da jo pepihne ž njimi v Ameriko: tako ga lahko sodniji dan poprej izročč, da ne bodo trpeli vsi zaradi enega . . .
Ker smo pa vsestransko nevtralni, svetujemo temu fajmoštru:
1. Naj ponudi tisto lice, po katerem ni bil še oklofutan, da ga Milostiva oklofuta v znak, da je oproščen radi neka-valirskega postopanja proti nji.
2. Naj klofuto voljno trpi in naj ne ' odgovarja na nadaljne klofuto od strani ' Milostive, dokler nima tisočakov v žepu in dokler se ne začuti varnega v Ameriki.
3. Iz Amerike še le naj pokaže zobe Milostivi; in — če bi prišlo do dvoboja, kar ni nič novega dandanašnji, da se tudi ženske moškim stavijo — se mi že vnaprej ponudimo za sekundante. —
Blagor tedaj potrpežljivim : kdor vslraja, zmagal
Tisočaki so zagotovljeni, to vč Milostiva dobro; in — ker je praktična — vč, da brez tisočakov se ne kupujejo f palače; vč tudi, da so hribovci v zdravju vtrjeni, da so korenjaki, da dočakajo visoko starost brez bolezni: — da torej društvo bo samo prejemalo, a nič izdajalo; zato morajo zrasti tisočaki ....
Nedubovnik,
ud »Del. podp. društva" na Lokvah,
Iz baške doline. — (Novice.)
  ^Komunsko balo11 so prepeljali zGra-
j hovega v Hudajužno. Ni bilo „kajt“. Slara raarajna“, raztrgala zantava, nekaka polica, 1 svečnik in — prr/.na ka^a. Več ni bilo videti. Za polo kolo je bil Munihov Andrejec. Prva starešinska soja je bila 21. t. m. v Hndajnžni.
Med Tolminom in Grahovim vozi od srede aprila pošta dvakrat na dan. 'rav bi bilo, da bi še naprej do Pod-rda posebno, ker po novem urniku od-ajaob 6. zjutraj iz Podbrda, pa bo že ^pred poladnem vrne.
V	Bredo, 20. aprila, so razstrelili v Iludajužni veliko mino s srednjim vspo-"'hom. Prižgat jo je prišel poseben mojster z Dunaja.
Neki italijanski akordant je širil svojo kultur s tem, da jo zapeljal (oBkru-nil) nedoraslo deklico. Žandarji bo mu kazali pot iz doline.
Dohtar Zakotnik pred tunelom neutrudno piše — pastirsko listo. Prvega je razposlal volilcem. Sedaj je napisal novega duhovnikom. Poln je prelepih, ganljivih naukov.
Roko proč od občine! Tako uči dohtar duhovnike. Roko proč od občine, bo zaklicali tudi doli v Istri nekomu, ki je bil za občinskega tajnika. Zakaj, vedo že po baški dolini.
Vrag je — ujet! Pastirski list piše o duhovnikih : „Vraga so klicali in sedaj ga imajo11. A pozabil je povedati, da la vrag nima repa. Rep je ostal pred tu-elom.
Iz baške doline. — Neko človeče je izrazilo v „Soči“ pobožno željo, naj e duhovniki ne vtikajo v občinske za-( eve. Zbralo je vse svoje „ napredne11 moči okopaj in izbruhnilo vso svojo duhovitost v petih besedah: ^Duhovniki roko proč od občine1'.
Verujemo, da bi ta falirani modrijan zelo rad brez vsakega nadzorstva gospodaril čez občinsko premoženje. In ker baje tuja občina ni bila več varna pred njegovo roko, moral bo je privleči domov in poskušal je zdaj tukaj barantati z županstvom. Pa mešetaril je brez-vspešno. Nekat ri možj*» bo kmalu zavohali, da ta človek preveč diši po — smoli. Zato so mu pokazali vrata in ga poslali p< „trošt“ v .Sočo11. Mi mu ga
[privoščimo.
Iz ŠebrelJ. — Ni v modi, da bi iz naše vaši prihajali pogostoma dopisi, vendar sedaj prosim, da sprejmete par novic od nas.
Na velikonočno nedeljo priredil je nam gospod župnik Kragelj procesijo z Najsvetejšim po vaši. Bilo je krasno jutro, ko se je pričela procesjapo lepo razsvetljeni vasi mod gromenjem topičev in neprestanim pritrkavanjem zvonov. Kaj takega še nismo videli v Šebreljah; očaro-joče bilo je razsvetljeno župnišče, in hiše po vasi so se kosale v razsvetljavi en a z drugo.
Vsa čast gospodu župniku, daje vpeljal ob vstajenju Gospodovem tako slovesnost, ki ne blaži samo oči, ampak tudi v srcu si vsak misli, kako lepa je naša sv. cerkev v svojih obredih. Želimo, da bi se ta vpeljava ohranila tudi poznejša leta. —
Dne 24. aprila obhajali pa smo slovesnost cerkvenega patrona .v. Jurjo. Končal se je bil nBejm“, tudi v krčmah še precej ob pravem času.
Iz Broinbergi na Dolenjem Avstrijskem smo prejeli sledeče vrstice: Dne 16. t. m. odpotovalo nas je kakih 30 delavcev iz Borjane in okolice na delo v svet. Peljali smo se na dveh vo-zeh skozi Čedad do Kormina. Od tam pa naprej čez Laško in potem v Bromberg. Vožnja vršila se je v najboljšem redu. Pri vsem tem pa so se našli zlobni je-ziki, ki so raztrosili v domačem kraju vest, da smo se stepli. Take govorice označujemo mi kot grdo obrekovanje, in svetujemo onim, ki so jih raznesli, da naj raje pometajo pred svojim pragom.
No
vice.
Cenjenim naročnikom naznanja oprava „Prim. Listau, da v kratkem d& tiskati nove naslove; ako je naslov katerega naročnika nepravilen, prosimo, da nam to takoj sporoči.
Cenjene naročnike opozarjamo tudi, da je že minul četrti mesec v letu. Kdor n> še plačal naročnine, prosimo, naj nam jo dopošlje takoj, ker imamo z listom ogromnih stroškov. Nekateri naročniki niso plačali naročnine za 1. 1903., nekateri celo še za 1. 1902. ne. Prosimo to raj, da storijo vsi svojo dolžnost. Gena
listu od zdaj naprej do konec leta znaša za premožne 2 K 6t stol., manj premožne 2 K.
Somišljeniki, razširjajte ..Primorski
List1*!
Vinorejcem, ki so naročili 'itrijol ali žveplo pri »Goriški zvezi", naznanjamo, da oboje blago je deloma že došlo, deloma je na poti. Nadejamo se, da v dveh ali najkasneje v treh tednih bo vse naročeno blago v Gorici, in tedaj dobi vsakdo, kar je naročil, po kolikor mogoče nizki ceni. Ker so pa nekateri naročo-valci v skrbeh in bi radi že zdaj imeli blago, da bi škropili ali žveplali, javljamo, da naročniki 2e zdaj lahko dobijo polovico naročenega blaga, drugo polovico pa v dveh ali treh tednih. Ko dobijo vse blago, treba bo, da tudi plačajo; prvo polovico dobijo na račun brez plačila. Kdor je naročil blago v .Centralni posojilnici" v Gorici, ga dobi tam; kdor je naročil pri domači posojilnici, ga dobi pa doma, ako ni drugače dogovorjeno. Vinorejcem želimo obilno blagoslova božjega pri njih napornem in trudapolnem delu.
Odlikovanje. — TukajSujemn državnemu pravdniku g. vit. Štefanu 7 i-dulichu je podeljen naslov in značaj višesodnega svetnika.
Imenovanja. — Ravnatelj učite-teljišča v Kopru, g. Viktor B e ž e k, je imenovan članom istrskega deželnega šolskega sveta.
Imenovan je privatni docent g. dr. Friderik Pregl, rodom Ljnbljančan, za izrednega profesorja iiziologidne kemije v Gradca.
Za slovensko sirotiSče oziroma za „kat. društvo detoljubov" so darovali: P. n. gg. Antonija Hrovatin 1 K, Terezija Mercina 8 K, Anton Boiko 1 K 50 v., Frančišek Rojec 50	v., Frančišek
Novič 1 K, neko društvo za izgovorjene ptujke 1 K 7 v., Franc Rojec (Sovodnje) 50 v. — Za „Skalnicou in sirotišče: Ivan Vidmar, dekan, 5 K, Ivaa Wester, župnik, 5 K, Jo8. Pavletič, dekan, 8 K, Josip Skočir, dekan, 5 K, Josip Omers, župnik, 3 K, Valentin Pregelj, c. kr. prof. v p. 5 K, Ivan Leben, karat, 4 K, Jakob Rejec, župnik, 6 K.
Mnogi gospodje, da, skoraj vsi, so nam poslali za „Skalnicou po 1 K ali po
2	K. Izrekamo vsem iskreno zahvalo. Bog plati!
Za „8olskl Dom“ je prejela uprava .Prim. Lista": Neko društvo za izgovorjene ptojke 1 K 07 v.
Umrla je v torek predpolodne v Pevmi baronica Teafenbach, rojena baronica F o r m e n t i n i. Pogreb se vrši danes. Troplo pokojnice prepeljejo iz Povrne na tukajšnje pokopališče, kjer se položi v družinsko rakev.
Romanje na Sv. Goro se je spo-ncslo v nedeljo prav veličastno. Skoraj cel minuli teden je bil deževen, v soboto zvečer pa se je nebo zjasnilo. Sto in sto src B6 je razveselilo. Prej nas je res skrbelo, ali bo mogoče v takem vremenu napraviti izlet na lepo Skalnico.
V soboto zvečer je bilo v cerkvi sv. Ignacija mnogo vernikov pri sv. spovedi. Ob 7. uri je imel govor č. g. dr. Andrej Pavlica. Geslo njegovega govora je bilo z ozirom na društveni praznik varstva sv. Jožefa: ..Pojdite k Jožefu in kar vam poreče, storite". 1. Mojz. 41. Po govoru je bil sv. blagoslov. Po končani službi božji zapel je delavski pevski zbor iz „Skalnice“ pesem: Molitev na poklonih.
V nedeljo zjutraj je maševal č. g. dr. Andrej Pavlica ob 3‘/2. Po sv. mafii je pristopilo ogromno Stavilo vernikov k sv. obhajilu. Procesija je šla iz cerkve ob 4Vj- Vodil jo je preč. prelat dr. Josip Gabrijevčič, vodja centralnega semenišča. Ako prištejemo rasna droštva, ki so se pridružila procesiji deloma v Gorici deloma mej potom, lahko rečemo, da je bilo do 3000 ljudi. S posebno pohvalo moramo omeniti izmed raznih dragih draštev „Marijino dekliško družbo11 v Podgori in „KatoIiško delavsko društvo” v Podgori. Ti dve društvi sti prišli vsaka se svojo zastavo. Marijine hčere so bile v belo oblečene. Obe društvi je spremljal g. k a r a t G o 1 o b. Ko bi ne bilo deževalo dan poprej, bi bila vdeležba gotovo trikrat tolika. Navdušenje med vdeleženci, zlasti med našimi vrlimi delavci, je bilo veliko. Po potu smo peli litanije in pa razne pesmi iz „Skalnice“.
Procesija je dospela na Sv. Goro ob 81/*- Cerkev ni bila že dolgo tako polna. Ob 9. uri je stopil na prižnico preč. prelat dr. Gabrijevčič, ki je se svojim globoko premišljenim govorom napravil na poslušalce močen
vtis. Priporočal je, da naj so v vseh okoliščinah zaupno zatekamo k sv. Joželu in Mariji, materi dobrega sveta. Častiti govornik je potem maševal. Pri sv. maši je pel prav izborno in ginljivo delavski pevski zbor, ki ga je izvežbal č. g. Ko-košar, župnik, za kar mu izrekamo prav toplo zahvalo. Pevski zbor je vodil na sv. Gori g. organist Bajt.
Ob 11. uri smo imeli bv. blagoslov. Celebrant je bil č. g. župnik Jakob Rejec. Pomagala sta mu č. g. kurat Josip Golob in č. g. župnik Plesničar. Po blagoslovu smo se kar na celem izmislili imeti veselico pod milim nebom na trati za cerkvijo. Gospod Makuc iz Gorice je izpustil nekaj strelov, delavski pevski zbor in zbor podgorskih Marijinih hčera pa sta izpela cel venec krasnih cerkvenih in rodoljubnih pesmic, liilo je prav prijetno.
Popoludne ob dveh so imeli podgorski romarji, katerih je bilo nad 200 svoj blagoslov, pri katerem je pel pevski zbor Marijinih hčera.
Vsa slavnost se je izvršila ob krasnem vremenu in v veliko veselje in tolažbo vseh vdeležencev. Izrekamo iskreno zahvalo vsem gospodom, ki so pri slovesnosti pomagali, zlasti preč. prelatu dr. Gabrijevčiču, gospodu kuratu Golobu, gospodom spovednikom, dalje oo. frančiškanom na sv. Gori, zlasti g. gvardijanu za ljubeznjiv sprejem. Sreča je hotela tudi, da je preč. P. Kali st Medič obhajal v nedeljo svoj 60. rojstni dan. Na mnoga leta!
Lepa slovesnost nam ostane v spominu. Kakor čitamo v .Družinskem Prijatelja11, se bodo drugo leto na varstvo sv. Jožefa pridružila naši procesiji tudi razna katoliška društva iz tržaške škofije. Tako bo praznik varstva sv. Jožefa, ki je vsako leto v začetku pomladi, postal majski praznik vseh krščanskih delavcev.
Lepo slavnost bodo imeli zavodi „Šol. Doma" v Gorici v soboto 30. aprila. Katehet č o. V i I i b a 1 d je nabral med prijatelji „Š. Doma11 in ačeče se mladine toliko milodarov, da je priskrbel .Šol. Doma" lep kip M. B. iz tovarne J. Majerja v Mnihovem, ki se slovesno blagoslovi prihodnja soboto v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico. Cerkveni obred opravi papežev hišni prelat monsignor Gabrijevčič, na kar se prenese in postavi blagoslovljeni kip v veži „Šol. Doma11. Cerkvena slovesnost bo bo vršila ob osmi uri zjotraj.
Veselica „Kat. delavskega društva v Mirnu“ ne bo v nedeljo dne 8. maja, kakor je bilo poročano, ampak v nedeljo potem, dne 16. maja.
Porotno zasedanje. — Predsed-ništvo višjega deželnega sodišča v Trstu naznanja, da prične prihodnje porotno zasedanje na tukajšnjem okrožnem sodišča dne 6. junija t. I. in ne dne 6. julija, kakor je bilo poprej določeno.
TojaSki nabor. — 26. t. m. se je pričel vojaški nabor za mesto Gorica. Predstavilo se jih je iz prvega in drugega razreda naboru 145 mladeničev. Potrjenih je bilo v vojake iz prvega razreda 51, iz drugega pa 4.
V	torek 26. t. m. se je predstavilo naborni komisiji 30 mladeničev iz III. razreda, od katerih so bili potrjeni sp.mo trije. V druge občine pristojnih, a v Gorici stanujočih se je predstavilo naboru 51 mladeničev, od katerih je bilo potrjenih 21.
Branil sc je priseči zi Avstrijo, in kdo je bil ta? Novinec Miha Simšič. Kakor se vidi, Italijan „puro sangue11, doma iz Podturna v Gorici. Ko bo imeli namreč potrjeni novinci v ponedeljek po končanem naboru priseči, se je zgoraj omenjeni Simšič branil prisege, češ, da za Italijo že priseže, a nikdar ne za Avstrijo. Vsled tega, in ker se je hotel šiloma odtegniti prisegi, so ga redarji aretirali. A imeli ao ž njim mnogo sitnosti, kajti Simšič soval je in brcal kakor kaka čička mala. Konečno pa bo ga vendarle spravili pod kljnč. V torek bil je pa dragega mnenja: prisegel je tudi za Avstrijo. Da ni bil v ponedeljek popolnoma trezen, ni potreba posebej omenjati. Sicer je pa Simšič znan nemirnež. Pred par tedni bil je obsojen na tri mesece ječe zaradi javnega nasilstva. Poleg njega ? retira!' so tudi njegova dva prijatelja, nekega JovBiča in nekega Selvo, ki sta začela vpiti na redarje, naj ga izpušte.
Korajžni Šanrokarci. — V nedeljo po noči, ko so rodarji izgnali iz raznih krčem pijane in trezne ljudi ter 80 se morale krčme zapreti zaradi pozne ure, začeli ao oni, ki so morali it krčem,
in katerih se je vse polno nabralo na trgu (bilo jih je kakih 200) pred cerkvijo sv. Roka, vpiti na redarje, ko bo se po dokončanem poBla vračali v notranje mesto, in poleg tega so tudi za njimi žvižgali. Ko so se pa redarji obrnili tor potegnili sablje iz nožnic, prestrašili so se korajžni Šanrokarci tako, da bi Bi bili kmalu noge polomili pri teku.
Grozen umor župnika. — V Strilju, v občini Vrgovac, je živel žopnik Nimica, ki j« imel še precej premoženja v gotovini. Župnik bil je jako priljobljen. Živel je sam v župnišču in imel je v službi nekega 14-letnega dečka. Njegov vnuk Ančič iz Imoskega in njegova žena sta žo delj časa hudo hrepenela po stričevem denaro. Dne 22. marca prišla sta na obisk k strica. Odstranila sta za nekaj časa 14-letnega dečka ter ga poBlala v Vrgovac. Ko se je pa deček vrnil, rekla Bta mn, da je župnik nenadoma odpotoval v Metkovič ter da se vrne še-le čez kakih 8 dni. Hiša da mora biti ta čas zaprta. Dečku sta pa dala nekaj denara, da se teh osem dni drugje preživi. Prebivalcem vasi Strilj se je sicer iz začetka čudno zdelo, da je župnik tako nenadoma odpotoval. Ko ga pa čez osem dni ni bilo nazaj in tudi čez 14 dni ne, in ni bilo o njem sploh nobenega glasa, postala je vsa zadeva jako sumljiva. Naposled se je županstvo odločilo šiloma odpreti žopniŠče. In kaj so našli v župnij^? ISmrdeče truplo zadavljenega župnika Nečak Ančič in njegova žena sta mu oagirpč; za njunega bivanja ob nenavzočnosti dečka vrgla vrv za vrat, ga zadavila in pobrala ves denar. Nato sta pa zbežala najbrže v Ameriko.
Vojaki, ponarejalci denara. — Že par mesecev* trosili so po mesta neznani Ijodje ponarejene srebrne goldinarje v Puljtf. Puljski policiji, posebno njenemu načelniku Haseku, pa se je posrečilo priti na sled ponarejalcem denara. In zasledil jih je v neki vojašnici, v kateri je nastanjen 87. pešpolk. Z dovoljenjem, vojaške oblasti bila je namreč tam preiskava, in zasačili bo ret ponarejalce v osebah vojakov Ignacija Iskrata in Ivana Brimarja, ki sta vršila to obrt 2e od Božiča sem. Imenovana vojaka, katera bo kpj aretirali, sta že pritnala tvojo krivdo.
Spuščaqje vojne ladlje v morje.
—	Dne 29. t. m. te bo spattila vojna ladija .Friderik14 v Trsto v morje. Te slovesnosti se bo ndelelilo med dragimi tadi štirideset državnih poslancev.
Ameriške novice. — Zadnji čas so bile v Ameriki velikanske povodnji, ki so uničilo cele dele mest in mnogo naselbin, ter napravile ogromno škodo. Kakor čitamo v .Novi domovini", bilo je posebno mesto Ohio v veliki nevarnosti. V okolici imenovanega mesta je voda porošila Že nad 100 mostov.
V	mesto Manzanillo v Mehiki bil je pričetkom t. m. močan potres, vsled katerega se je posalo mnogo hiš.
Krojaštiega pomočnika
išče
France Luin,
krojaški mojster
u Gabrovicl pri Komnu.
Zahtevajte
* tvoj prid Tielaj
prirtm Kathreinerjavo
Kneippovo sladno kavo
> r «wojih i TintrcBti mamko hpaika Kneippa Is « imenom tat se ikrbno kogibajte «MŠ moj Tiadoik peiaamkoT.
L
Krojaška zadruga
Qoriea, (gosposka ulica 7,
naznanja,
da prodaja cMačiia za dame in gospode, perkale, 2ephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najniže mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
ISilB			im	lil	mm
					
Loterijske številke.
23. aprila.
Dunaj............... 20	84	11	15	2
Gradoc.............. 74	90	43	69	66
.t) Pozor! Pozor! v
Na prodaj je belo in črno briško-, vipavsko, furlansko in istrijansko vino. Odpošilja se na vse kraje ▼ sodčkih od 66 litrov naprej. Postreiba je točna, cene zmerne.
-Se priporoča s spoštovanjem
Josip Toroš,
Via del Ponte Isonzo hšt. 6.
j^nton JFbn,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Anton Kuštrin
Gosposki ulic* h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstva v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Jhvh, Cejlon, Porto-rico i. dr, Olje: Lucca, Sl. Angelo, Korfii ietersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funla. Testenine iz tvornice Žnideršič A Valenčič v U. Bistrici. Zveplenke družba 6v. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranja in z Jochmann-ovega v AjdovSčini. Vse blago prve vrste.
Prosiva zahtevati listke!
>1
o TJ
c3 P , bo | ca
a
o
a
o
(h
M
h
O
N
O
k
Naj večja trgovina z železjem
Konjedic & Zajec
Gorica, (red naiffitfljo štet. 5 in podružnici v MSI Juta".
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebšč'r>“, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Pocinkana iica aa vinograde po jako ani&anih cenah / Pozor I
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove ainerlkanske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga.
LJ F i
i
'tih
35
krojaški mojster v Gorici na Placutl 28.
Priporoča si* vsem prijateljem in znancem in drugim gospodom za obilna naročila.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Komu v (iorici
odlikovan z častno diplomo najvlšjogs prlznanjn jubilejne razstavo na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 g zlato svetinjo
izvršuje naročila vsa!«.vrstnega peciva, tudi najfinejega, /.a nove maše in godove, kolaču za birmo in poroku itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Anton Potaztky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovati*«« nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne strojo.
Potrebščine
aa krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
HiSna Otu ala za se letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
And. Fajt,
pekovski mojster Gorica,
Gledališka ulica št. 5.
I-
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor aa nove maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raaličtte moke, jina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Prosiva zahtevati listke!	g
V novi prodajaloiti z jestvinami in Monijalnim Napi v Gorici
Anton-a Zamparo
Semeniška ulica 12,
se nahaja bogata izbera navadnih in finih vin. Specijaliteta: Grška vina, Malvasia, Mavrodaphne in Ahajec. Napolitanske in ilirske testenine, čaj, biškoti in različni drugi likeri.
Vse po najnižji ceni.
S155555555555$5$55§58i
Mina slov.
I
oau uuiuvulCa
v nlici sv. Anion i At. 1
Podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v nieslu iti (udi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor cevlj za vodo, žlebe za stavbe, kuhinjsko pripravo. Prevzema Uidi vsako popravo po prav nizkih conah. Zagotavlja točno in solidno postrežbo udani
Karol Čiifor,
klop. mojster.
Viktor Tolfoli
v Uorlci. vin Tcntro At. SO
(nit stari pošti)
velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Za luč . . . kr. 32 Jedilno . . „ 40 „ boljše „ 44 dalmatinsko ,, 48 istrijansko . „ 66
Corfu	...	kr. 56
Bari	...	„60
Lucca	...	„70
Nizza	...	„80
Najfinejše . gl. 1
Priporočam č. duhovščini In cerkvenim oskrbnikom.
A. Krušič
trgovec in krojaški mojster
Gorica, nlica Gins. Verdi št. 33
naznanja slav. občinstvu, da jp dobil ravnokar sveSe angleško in avstrijsko blago, kakor tndisveaih iagotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono.
/n
Izdelek iz lastnega blaga jamčim.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarno Oironooll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno ponišlvo, kakor: toaletne rniW, različna obešala, preproge za okna i Ul. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parohrodih.
V zalogi ima najelegatnejfio sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. ii. občinstvo!
Sprejema
hranilne vloge
katero obrestuje po 41/a°/0 polumesefcno; ne-vzdignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davok plačuje posojilniba sama.
Posojija
udom uh uNebul kredit po «% in iia vknjižbo po 6'/i/#
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poStnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po 2 E. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru.
Uradne ure
vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ur<3 popoludiie.