V Zenska vzgoja. (Spisuje Jos. Ciperle.)^^ ^ ^. In srcčo imeti, «*•Naj dcla vesclo Pa moli naj vmes." 33. Potočnik. Naopačno je tedaj razvijati najprej verske resnice iz kacega dogodka, in potem še le dostavljati, da tudi Bog to tirja od nas. Na tak način trudirao se tudi dostikrat razjasniti otrokom vsemogočnost, vsevednost, modrost božjo in dr., in še le slednjič dostavljamo, kar govori o tem sv. pismo. Na tak način dobe otroci premalo spoštovanja do Boga in njegovega nauka, ker so jih ravnokar iznašli tudi sami. Dalje je tudi zel6 naopačno, ako se pri pouku v veri poslužujeino vprašanj, s katerirai izražamo nekak dvorn o resnici tega ali onega nauka, ali te ali one božje lastnosti. Tako vprašanje je na pr. sledtče: Kako je to, da je Bog povsod, če tudi ga ne vidinio nikjer? — Ali ne bode otrok tudi sam začel dvomiti, je li to mogoče, ali če uže tega ne, bode vsaj dvomil, je li prepričan o tem njega vzgojitelj. A kjer se ukorenini dvom v otroških sercih, tam bode slabo napredovala vera. Še enkrat ponovim: Pri pouku v veri se iina najprej povedati verska resnica, in potem naj se ta skuša razjasniti, bodi-si s povestimi ali na drug način. Ali nikdar nima slediti ona iz kacega dogodka. Verske resnice naj se zapomnijo otroci dobro, ter se tudi ravnajo po ujih. Katerih ne mogo razumeti, tem se imajo popolnem podvreči. Kajti, česar ne razumemo, to nij vselej tudi neresnično. Marsikaj razumemo še le s časom, in mnogo tudi posvetnega nam ostane nerazumljivo vse življenje. Kakor povsod, ima biti učitelj ali vzgojitelj tudi sam prepričan o resnici verskih naukov. Njegova živa vera v Boga iraa biti vzgled otroku in v spodbudo. Ou naj ne tirja le, da se otrok ravna po teh pravilih, anipak da se ravna najprej on sain strogo po njih. Otrok, ki se je naučil ljubiti in spoštovati Boga, bode ljubil in spoštoval tudi svoje stariše in učitelje. Rad se bode učil, rad bode delal ter se trudil, kajti to tirja Bog od njega. Naj le skrbe stariši, da postano njib otroci verni in pobožni, in sicer to ne samo na videz, videli bodo, da bodo otroci vse bolj pridni, ubogljivi in krotki, kajti vera je mogočen nagib k dobremu. Toda govoriti imamo o Bogu z vso spoštljivostjo. Otrok bode Boga spoštoval, ako vidi, da ga spoštujemo tudi mi. Ne siuemo tedaj po nepotrebnetn in tudi ne v šali izgovarjati božjega imena. Mnogo ljudi ima grdo navado , da pri vsaceiu vskliku rabijo ime božje. Misliti si otrok ne bode mogel ravno nič posebnega o njem, kajti le imena onih, ki so nam malo važni, izgovarjamo brez vsega preniisleka. Ob enem se iuia učiti otrok inoliti. Moli naj le malo v začetku, a to s preinislekom. Spominja naj se, da govori z Bogom, kadar moli. Obnašati se ima zato dostojno pri molitvi; ne yme se ozirati krog sebe in opravljati še česa druzega zraven. Toliko ob kratkem o verski vzgoji. ,,Eine Jungfrau soll seyn, wie ein 10.Spittalsuppen. Eine Spittalsuppen hat keine Angen, also soll auch die Jung- frau keine Augcn haben auf die Kerl." ±>. Abraham a St. Clara. Vera je podloga nravnosti. Vera je tako rekoč teorija in nravnost nje praksa.Ako sino v naši Juliji utrdili živo vero v Boga ter spoštovanje do njegovih naukov.smemo biti prepričani, da bode ona tudi dobro in nravno dekle. 11* Toda zgodi se prerado, da stariši pač v prvi mladosti store rnarsikaj v prospeh nravnosti pri dekletih. Ali pozneje, ko vstopi ona v šolo, sc uže nianj brigajo za njo. In ko izstopi iz nje, ne hote kar nič več vplivati na njo. aSaj tako več ve, kakor mi", pravijo stariši. In drugi reko kar naravnost: MKakor si bode postlala, tako bode ležala*. Res je, vsak je svoje sreče kovač; ali zapoved veli, da imajo vzgojitelji tako vplivati na človeka, da si dobro postelje; kajti slabo postelje si tudi lehko brez vzgojiteljev. Tacemu abotnemu govorjenju je vedno vzrok, da stariši ne poznajo svojih dolžnosti do otrok. Zato znajo naše punice uže zgodaj govoriti o Ijubezni; vajene so uže lišpati se zato, da bi dopadle moškemu svetu; poznajo uže zgodaj po p. Abrahamovih besedah zraven imenovalnika tudi rodilnik, i. t. d. — In stariši? Ti so ali resnično, ali prostovoljno slepi za vse to. Zato odprite oči in ušesa stariši, in glejte, poslušajte, kaj delajo vaše hčere! Ali varujte se pred vsem, da jih sami ne pohujšate. To je pred vsem najpotrebniše. In kaj porečemo o onih stariših, ki so prostovoljno slepi za vse te naopake? In koliko vredni so oni, ki napeljujejo kar v greh svoje otroke? Nekdaj so obešale matere, ki so imele hčere za možitev, na okna kose prediva, kajti takrat so še predle dekleta, in ona je imela veliko veljavo, ki je znala urno vrteti kolo in sukati prejo; — a zdaj se obešajo bčere same na okna. Nij treba, da so vedno resne naše hčere, da pogledujo pred vsakim moškim v tla, da sede po cele ure v cerkvi; — a prevesele, prežive tudi ne smejo biti. Nij jim treba posedati po cele urc v gledališčih pri nenravskih igrah. In ne sme se nikdar trpeti, da se preveč smukajo kvog niožev. Zdanja vzgoja le preveč skrbi za to, da se izobrazijo ženske za svet, da se znajo obnašati v družbi, da so učene, dovtipne in predrzne. Stariši so ponosni na take hčere, ki se znajo dobro odrezati kacemu raožu, ali ki ga znajo s svojimi odgovori uganjati v kozji rog. Moški sploh sc ,ji potem laskajo, ter delajo komplimente nji bistroumnosti. 1 Oj, abotneži! — Dobro in potrebno je, da je ženska bistroumna; a svoj bister um naj j liri in vadi na stvareb, ki spadajo v nje delokrog. Nevarno je naravnost za njo, ako si ga bistri na stvareh, katerih vsled svojih pomanjkljivih dušnih zDiožnosti nikdar popolnem ne more prebaviti. Ako se preveč izobrazuje njih utn, zanemarja se versko čustvo in sploh serce. Dokler bodo naša dckleta namesto jutranje molitve brale eno ali dve poglavji iz kacega šušmarskega romana, dokler se bodo mesto verskih resnic učile na pamet fizikaličnih hipotez, ostale bodo takc, kakor so dan danes, namreč: predrzne, nevedne in sploh malo- pridne. Zato je treba pri ženski vzgoji nastopiti vso drugo pot. Odpraviti je treba iz nje vsako nepotrebnost, ter ohraniti le to, kar je treba ženski, Bda bode dolgo živela, in da se ji bode dobro godilo na zemlji". Ali dobro se ji ne bode godilo, ako postane preučena doktarica, ali učiteljica, ali kaj druzega enacega. (Dalje prihodnjič.) Knjiga Slovenska V dobah XVI. XYII veka. II. Drugi v tcm veku je Fra Ciircgoi-io /tlasiu " ' Po tic toic zapouidi Ta chiast> inu cuala ta bodi Kir smo mnoghega slactBogu dana. Alleluia, alleluia. Jessica, i folc. Razun teh imenujejo sc iz te dobe slovenski pisatelji manjše pometnbe naslednji: 1. Miha Mikec, dr. sv. pisma in stolni dekan v Ljubljani, umrl sv. Jerneja dan 1. 1620. Navdušen po škofovem delovanji (BAn yezo Drukht raan zu Augspurg Cathechismum Slauicum cum Imaginibus ad usum simplicis Catholicorum Plebeculae" — pisal je T. Chron 18. jan. 1615") je dal na svoje stroške natisniti nTa mali Katechisraus ali Kerščanski Navuk". Spisal Miha Mikec. Augsburg 1615. 12. — flMit scbonen Holz-Schnitt-Figuren fiir die Lajbachische Jugend". (Valvasor II. 6.) 2. Jancz Čandik (Tscbandick), rojen v Višnjigoii, v redu Jezusovem učitelj v srednjih šolab, potem pridigar v Ljubljani, oskrboval v Gradcu tiskanje Hrenovih Evangelij in Listov, naposled umrl 8, okt. 1624 (Graecii cura epidemicis assisteret, ipse epidemia infectus). Priobčil je: Catecbismus Petra Canisia, tu je Christianski nauk (skus Janeza čandika) 1618. 12. nCujus cura jam nullum exei_plar amplius haberi potuisset, illud nova editione excudi fecit P. Marcus Viennae 1768. 12. (Bibliotbeca Carnioliae pg. 56)". 3. Adam Skalar, duhoven, sicer neznan. a) Rokopis njegov: Šulla tiga premišluvana — naznanjen po Kopitarju, prevod po nemškem virniku (Insbruck 1633): Betrachtungsscbule iiber das Leben Clnisti aus dem Deutschen des Franciskaner P. Johann Wolf, und des heil. Bonaventura (angeblicbes) speculum exemplorum s. dialogus animae et hominis, ins Krainiscbe iibersetzt vom Priester Adam Skalar, IIs. v. J. 1643. V slovnici je pisatelj kaj nedolžen, piše po izreki kmetovski pestim nam. pustiro; hudo nemčuje p. najdek neidig n. nevošliv itd.; vendar ima tudi bolj znaraenite besede in oblike p. sriep wild, grausara za strsl. sviržp itd. (Šafafik. Slow. Schrift. S. 130. 131). — Natisnjena je zdaj tudi b)\ Slovenska Persega za dačarja, ktera se med drugimi nahaja v registraturi nekdanjih kranjskih stanov v rokopisu 1. 1661 ter se po daljšem predgovoru v tedanji Bkancelijski šprahi" glasi: BVse letu kar ie meni sedai na prei derschanu, ienu branu, ienu sem iest dolschan sturiti, oblubirn iest vsech punctich suestu, prau, prauičrju, ienu guischnu derschati, koker meni Gospud Bug pomagai. Ienu niega Castita Matti Boschia Diuica Maria, ienu Vsi Svetniki. Araen." (Novic. 1865, str. 60). Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. X_I r s _x o m©@%©» ~b) Zgod.ov±ns~ki del. (Dalje.) Takrat so se ljudje, zlasti grofi in meščani, skoro povsod hoteli poprijeti nove lutrovske krivovere. Tudi v Krškem jih je to mikalo, in meščani so bili že odprli cerkev lutrovskemu pridigarju; ker so se pa temu dubovniki in ccsarji odločno uprli, potibnilo je bilo v Krškem in drugod po Slovenskem krivoverstvo okoli 1. 1600. Velika rabuka je bila 1. 1573. v Krškem. Na Hrvatskem in na bližnjem Štajerskem so se bili takrat kmetje grofom uprli in se hoteli tam in tudi po Kranjskem gradov polastiti. Od Brežic in Vidma jih je okoli 2000 pridrlo tudi v Krško. Tukaj pa jih je zgrabil vojaški stotnik ki je bil prišel z gorjanskimi Uskoki, ki so takrat vsi v vojakih služili, iz Kostanjevice nad-nje. Takrat je tukaj tekla kri, da je bilo groza. Veliko kmetov — pa tudi vojakov — je bilo posekanih, veliko jih je pa v Savo skočilo in potonilo. — V Krškem je bilo rojenih ali pa je tu živelo in delovalo nekaj imenitnih mož. V 16. stoletji je bil tu rojen Jurij Dalmatin, sin revnih starišev. Hodil je na Nemškem v šolo, pa se tudi navzel lutrovskega duha, v katerem je tudi na Kranjskem kot duhovnik pridigoval. Veliko zaslugo pa ima, ker je bil prvi preložil na slovenski jezik vse sv. pismo. Nekako v tistih časih je v Krškem učil sinove Dolenjskih graščakov Adam Bohorič. Ta mož je bil pozneje šolski ravnatelj v Ljubljani. Znamenit je pa posebno radi tega, ker je prvi spisal slovensko slovnico (v latinskem jeziku) in ker je bil on doloeil, da so za njim Slovenci nekako skozi 300 let pisali črke z (zdaj c), zh (zdaj č), f (zdaj s), fh (š), s (z) in sh (ž), kakor so natisnjene še nekatere stare slovenske knjige. — V Krškem je umrl tudi najslavnejši zgodovinar Kranjske, Janez Vajkard Valvazor. Mož je bil bogat graščak, in je imel več graščin na Kranjskem. Pa vse svoje življenje je potoval, učil se in pisal ter vse svoje veliko premoženje vtaknil v knjige. Njegova naj imenitnejša knjiga je pa: ,,Die Ehre des Herzogthums Krain" (u&itelj naj jo pokaže učencem), ki obsega 3320 strani in 533 podob. Ta bogati in učeni mož plemenitega stanu je na stare dni radi tega obubožal. Kupil si je 1. 1693. v Krškem še hišo (štev. 85 menda) pa bival tu le nekaj mesecev ter se potem v večnost preselil. — Za učenje mladine se do 1. 1786. v Krškem nih&e nij zmenil. V tem letu so pa začeli očetje kapucini redno šolo imeti, in so poučevali deško mladež v samostanu do 1. 1803. (Prvi učitelj v samostanski šoli je bil oče Emanuel.) Potem so prihajali v Krško posvetni učitelji, ki so veliko let šolo imeli le v zasebnih hišah. Tudi je bila do 1. 1875. enorazredna šola. A ko je bil 1. 1877. bogati Krški meščan in šolski prijatelj, Martin Hočevar, sezidal in podaril velikansko šolsko poslopje, otvorila se je bila v njej čveterorazredna Ijudska in trirazredna meščanska šola. Konečna opčmnja. Toliko in v tem le jeziku nekako bi zadostovalo pripovedovati o Krškem mestu malim učencem; vefcjim učencem (morebiti meščauskim) še nekoliko več. Učencem na drugih šolah se pa morebiti še toliko ne pove. Kdor pa hoče (učitelju je skoro treba) o tem še več vedeti, to naj bere omenjeni zgodovinski spis v nMat. letopisu" (1879) in v ,,Vrtci" (1883). — Bodoči opisi so sestavljeni na podlogi posebnih vprašanj. (Glej nUčiteljskega Tovariša" s 1. aprila t. 1.) (Dalje prihodnjič.) © P _ @ _• Iz Komna v dan 9. maja. (_becednik za slovenske Ijudske šole. Sestavil And. Praprotnik.) — Gospod urednik! Poslali ste mi en iztis svojega »Abecednika« proseč me, da bi ga ocenil, ter priporočevaje širil ga v svojih krogih. Jaz naj bi ocenil knjigo, ki jo je spisal mož, kojega vse slovensko učiteljstvo spoštuje zbog njegnvcga strokovnjaštva ? To bi bilo pač odveč. Vender ne bodete mi, gospod urednik, zamerili, da se predrznem izraziti svoje objektivno mnenje o Vašem dobro nam došlem »Abocedniku«; vsaj menim tako zadostiti Vašej prošnji. Vnanja oblika tega »Abecednika« je zelo mična in lepa, ter mi je zel6 ušeč. Knjiga, imajoča lepo vnanjošt, zel6 upliva na človeka, temveč pa na nežno šolsko mladino, ki je izvestno zelo vcsela, če dobi tako lično knjigo prvič v roke. Večkrat vidimo, da ima oreh lepo, rumeno lupino. Dosledno tudi sklepamo, da mora imeti dobro, zdravo jedro. No, vnanja oblika Vašega »Abecednika« je tudi lepa; po takem tedaj sodim, da tudi jedro nij slabo, in zares, v tej zadevi se nisem motil. — Knjiga, ki hoče ljudski šoli ugajati, mora ustrezati učnemu načrtu. Dr. Lindner, šolski svetovalec in ravnatelj učiteljišča v Kuttenbergu, pravi v svoji knjigi: »Encyklopiidiscli.es Handbuch der Erziehungskunde« : »Das Lehrbuch enthillt den Plan vorgezeichnet, dem sich die didaktische Thatigkeit des Lehrenden unterordnen muss«. Ako primerjamo, na pr. Vaš »Abecednik« z gosp. Klodič-evim učnim načrtom za Primorje, uvideli bodemo, da mu zadostuje. — Vaš »Abecednik« je ob enom sestavljen po pisal no-bralni metodi. Po tej poti je učencem m6žno, da se lehko priučijo vsega, česar jim je prvo šolsko leto vedeti treba. S tem si pa tudi položijo podlogo nadaljni oraiki. — Glede oblike posameznih črk moram priznati, da so skoro vse dosledno izpeljane. Črke — posebno v začetku — niso niti prevelike niti prcmajhne; torej prav dobro ugajajo otroškemu očesu tudi glede na posamezne poteze. — Dopada mi tudi to, da se vsaka črka in posamezne pisne vaje nabajajo mej črkami. To se mi zdi važno, kajti le tako morejo otroci lehko in dobro na načrtane tablice pisati. — Črke se lepo in se genetično vrste, kar prednašanje vsake posamozne črke zelo olajšuje. Le Bc" in ,,c" bi jaz pred ,e-om" postavil, ker se mi zdi za mladino lelikeje.1) Gospod pisatelj prednaša velike črke po sledeči vrsti: w. . <&. s: %<%, ys, &, -9/, % gf f, a pravilnejše se mi zdi tako: & &&2P.&. 38, <%>. <&. m.2) Jako se mi dopada, da gospod pisatelj zloge loči v posameznih besedah z ločnico (-), česar Miklosič v svojem »Abecedniku« nij stoiil, ter pustil je le nekaj prostora mej zlogi. To je za otroke važno. Hvalevredno je tudi, da se črke skoro od strani do strani veduo manjšajo, kajti otrok se s tem lahkejše privadi tiska navadnih knjig. ') (Dovolite, da tii tudi pisatelj ,,Abecednika" pove svoje mnenje, da se prijateljsko porazumimo!) Da je e pred c uvrsteu, inia svoje uzroke, ki so po našem mnenji ti-le: Učenci naj se kmalu privadijo peterih samoglasnikov. Berilna tvarina se na podlogi vseh samoglasnikov razširi. črko e izpeljujemo iz črke o, in sicer, da nastavimo na gornji konec začetne poteze mali obrof ek — prav tak kakor o, in sklenivši obroček potegnemo na vzdol spodnjo polovico črko e; ako preziramo označujočo zanjko pri e, tedaj nam ostane leva polovica črke o. Tako izpeljavo te črke priporočamo uže zaradi zvezc z drugimi črkami, recimo: v, b, r, ,s, š, c itd., za katerimi črkami pri prvencih e gotovo malokdaj stoji na ,,paradi". Le opazujmo nokoliko pisavo pri začetnikih! Da-si začetna poteza pri sc spominja na prvo potezo frke n, vender ne moremo zaiiikati, da je ravno ta del od c neka nova oblika, ki nima s sklepom pri v ali r nič vzajemnega; in to se vidi tudi pri prvotnih učencevih vajah, ki kažejo upogiijcni vrh pri c v vsakojakih grdih in nepravilnih oblikah. 2) Tu bi nam bilo jako ustreženo, ko bi bil gospod refereut tudi povedal svoje vodilne misli, vsled katerih hoče imeti pri verzalijah svoj red. Nas so vodili pri zvrstitvi ti-le razlogi: Precej časa uže je, kar boljši šolniki velike začetne črke pišejo tako kakor male. Učitelji so se radi poprijeli te šege, da-si se to z rimsko antikvo, iz katere je latinica postala, povsem ne vjema. Kar je v tem dobrega, smo pridržali; predaleč pa nismo segali, ker dobro vemo, da zadenemo na mnoga nasprotovanja. Prav po malih črkah so posnete in zato v prvo vrsto postavljene „71, TYL, U, V, Z, Ž". Črki nZ" in ,,Ž" nazadnje uvrstovati pred ,,D" so nam ne zdi opravičeno, ker zgornjo in spodnjo zavito kljukasto potezo od „,?" smatramo kot del n-~, in to bi tudi priporočali učiteljem razložiti učencem, ko črko nZ" analizujejo, recimo tako-le: zgoraj kljuko ),s~'u in spodaj kljuko nszsu, mej njima z vrha na vzdol pa tenko potezo „/", skupaj torej „0". Baš z omenjeno kljuko se začenjajo črke: „1, J, II, K", ki imajo vzajemno tudi prvo glavno potezo na vzdol. — Na to smo uvrstili ovalno potezo, katera je označena po črki O. Na to se naslanjajo črke »CL, C, Č, G ali Qtt. Spodnji del pri črki ,,Q " je glede na antikvo naopačen, in ta naopačna oblika je nastala po pisačih, ki so vsled hitrega pisanja in jaki gibčnosti pretirali poteze in predrugačili prvotno obliko. V ravno to vrsto spadati tudi črki S in Š, ki imati spodnji konec na levo zavit, torej v nasprotno stran ncgo pri črki C in V. L in E učenci navadno najbolj spakadrajo, zato smo ji kot zadnji te vrste privzeli. — Radi bi govorili še o tem, kako je L in E vclikih črk učencem razlagati; a kcr jc tu uamcn zagovarjati svojc dolo, zato opustimo daljno razpravo. — /-", 11, li, T, I1] J) so naj tcžjo, zato sino jim odločili zadnje mesto. Črki _' in F smejo pa tudi prcdnost imeti prcd P, Jt, Ii; glavna stvar ostane le metoda, po kateri učitelj te verzalije učoncem razklada pisoč jib na tablo. Na 28. strani se prično mali koščeki, namenjeni v vajo za izgovarjanje enozložnih besed. Zaznaraovani so s številikami od 1 do 15. Na 31. strani slede pa še mnogozložnice. Od tukaj naprej gospod pisatelj izpušča mej zlogi prej navedeno črtico, a pušča vender mej zlogi toliko prostora, da mladina še lehko po vidu loči zlog od zloga. Na 35. strani nahajamo: »Naloge«, ki so otroškomu umu zelii primerne. Vse te vaje niso dolge, ampak kratke; torej ustrezajo pravilu: malo a dobro. — Na 36. strani pričnejo se velike črke. Vrstijo se še precej metodično in genetično, kakor to zahteva prava pedagogika. Potem počno mali berilni odstavki, pesmice i. t. d., kakor je uže zadnji list: »Učit. Tovariša« poročal. — Sklep v »Abecedniku« je »cesarska pesen«. Otroci naj se v zgodnjej mladosti prisvoje lojalnosti in udanosti do prevzvišene cesarske rodovine. Koncem naj omenim še to, da gospod pisatelj ne rabi poluglasnega ne", kar se mi zdi dobro in pravo. To jc v kiatkem solnčnata stran tega »Abecednika«. — Zdaj pa mi dovolite, gospod urednik, da navedem še nekaj druzih opazk zadevajočib to knjigo. Upam, da mi tega ne bodete zamerili, ker to storim le iz dobrega namena. Morda pa tudi, da se v tej zadevi varam in da moje opazke niso temeljite in pedagogične. Motiti se, je človeško! Te malenkostne opazke so: Na prvi strani že navaja gospod pisatelj pri vsaki posamezni črki vejico, torej bi vejica na čelu vsake pisane in tiskane črke ne bila odvee.3) — Na 5. strani prednaša pisatelj črko Bo". Čemu ima pisana črka no" Se za soboj tanko potezo? Jaz menim, da je vender ona poteza že začetek naslednje črke, tedaj k črki ,o" več ne spadajoea.4) Eavno ista opazka velja pri pisani črki B.s" in „5" na 13. in 14. strani.5) Na 22. stnini prednaša gospod pisatelj črko Kp". Ta je pisana tako-le: ~A , mej tem, ko bi po mojem mnenji bolje bilo tako: ~A . Ohler pa jo priporočuje tako-le: ~A -6) Od 28. do 31. strani so zaznamovani koščeki se števili- kami 1 do 15. Jaz dvomim, da bi učitelj ob istem času (komaj '/3 knjig-e) že učencem razlagal štev. 10 do 15.7) Na 34. in 35. strani rabi gospod pisatelj veliko črko „ JV" v besedah : »Naglas« 3) Vejica mej posamičnimi črkami na prvi strani je ros odvcč, a pozabil jih je lesorezcc izdolbsti, kar smo mu pri zadnji popravi naročili; da bi pa dosledno moralo biti to pri vseh na čelo posamičnih vaj postavljenih črk, to se nam zdi ravno tako ncpotrebno, kakor ako bi v pratiko mej svetnikc tiskali vcjico. Ločnico (,) prvcnci še ne poznajo, ter prav za prav še ne gre v prvi razrcd, in Abecednik bi je v gramatikalnem obziru ne smel nikjer navajati. Žal, da se je ne moremo izogniti. Kjer je mej besedami in stavki zdaj vejica, morala bi po vsej pravici stati pika (.), a ne kot gramatikalna ločnica, temuč le kot prenehljaj, ki loči besedo od besede, misel od misli, katere niso v nobeni slogovi zvezi. Ker pa to v nobencm Abecedniku do zdaj še nij običajno, zato smo ostali pri vejici. 4) Vsi učitelji nekako blastno hrcpenimo po tem, da bi šolska, dcca kmalu prvotne težave čitanja in pisanja premagala, da proj ko prej začnfe skladati pn dva glasa v jeden zlog; istotako je pri pisanji. — Kadar pišemo, vežemo črke. Na zvezo je siliti mladino takoj iz početka; zato po našcm mnenji nikakor uij prav, ako učenci pri prvih pisnih poskusih delajo toisto črko posamič; vežejo naj jih, kar na pisavo mnogo vpliva in ima svoje dobro. Konečna poteza pri črki ,,yO'-" nij smatrati kot nje bistveni del, temuč le kaže, kako in kje naj potezo za prihodno črko nastavi. Odločno smo zopor to, da se črka o z vrha veže po običajni zanjki ali piki. čitatelj naj lc pogleda dotične vaje v pisankah naših okornih učencev, in preverjeni smo, da se bode iz pedagogičnih in estetičnih ozirov pridružil našim razlogom. Ako hoče pozneje drugače vezati, slobodno mu, ker se pisava zaradi tega ne bode pogrdila, ker oko in roka sta uže privajena daljave ali razmaknenosti pojedinih pismen. 5) Sklicujemo se na prejšnjo opomnjo. 6) Da smo črki p zgornjo ,,špico" odsekali, ima svoj uzrok v nerazvitih otroških čutih, vsled katerih gotovo ne bode večina dece prave mere prve potcze zadela. Ako pogledamo antikvo, tedaj vidimo čvcterno mcro malim črkam: 1. mero za kratke črke, 2. mero za črke z gornjo dolgostjo, 3. mcro za doljno dolgost in 4. mero s celo dolgostjo (f). 3/, mere niraa uobcna črka. Podaljšano črto vpoljala je razvada, kateri naj bodo vrata odprta v viših razrodih, nikakor pa 110 pri prvcncih. Ohler nara se zdi tu nekako zastaran, ker nij, da bi morali vsc kar ncn bloc" vzprejeti in pripoznati za jedino pravo, veljavno in merodajno, kar nam podajajo glasoviti možjc, ki se sicer v pedagogijski literaturi odlikujejo. ") Berilni odstavki na 28. do 31. strani imajo vsak svojo vrstilno štcvilko 110 zaradi učoncev, ki do 15 v istcm času res nc znajo še številiti, ampak postavili srno jih najvoč zar.idi učitolja, da ima vsak oddelek v beriln poaobej označcn tii na ta način, sprndoj z na čolo postavljono črko , zadcj pri tri- in vrčglasnih zlogib dotični dvoglas itd. Te štcvilke mu tudi služijo, kadar v tcduik zapisuje obravnavano tvarino. in »Naloga«.8) Pa otroci vender še ne poznajo velikih črk. Kaj bi ne bilo bolje, da bi rabil mali „«.", kakor tudi naj bi se na čelu knjige tiskalo »Abecednik« z malim ,,«".9) — Na 35. strani najdemo stavek: »skvorec vpije«. — Otrok ne ve, kaj je »skvorec«. Da bi stalo »škorec«, bi gotovo to vsi otroci umeli, ne da bi jim učitelj ono besedo pojasnoval. Bolje je tudi pisati »škorec« ali vsaj »škvorec«, nego »skvorec«.10) Tudi pisava pisne črke ,,/_" meni ne ugaja. Zakaj bi se tudi „__" ne pisal enako kakor to vidimo pri Ohler-ji in tudi pri dozdanjih Abecednikih? n) Če opazujemo pisane črke na 44. strani, razvideli bodemo, da se nepopolnoma vjemajo s prejšnjimi. Tako na pr. je pisan „6?" ves drugačcn nego na 40. strani.12) Pisane številike mi povsem ne ugajajo. Na pr. štev. „(}" in „9" gospod pisatelj tako piše: 6, 9 . Bolje bi bilo pa tako: ~~j2/_O_.13) Na 46. strani piše gospod pisatelj: »Kdor ne sluša, naj poskuša«. Ali bi ne bilo bolje: »Kdor lioče slušati, mora čuti«, ali pa: Kdor ne uboga, tepe ganadloga«? Na 47. strani rabi gospod pisatelj besedo: »Učilnica« za »Schulc« ; boljo je: »Šola«.'4) Nadalje piše na 70. strani: »vzpomlad«. Z ozirom na mečjo izreko bi jaz pisal »spomlad«.15) Pri tej priliki moram omeniti, da nahajamo v knjigi premalo pisanih vaj pri posamoznih kosih. Poglejmo nemško »Fibel«. izdano od gospodov dr. Ullrich-a, J. Vogl-a in Fr. Branky-ja in našli bodemo, da oni uvrstujcjo dosti več pisnih vaj. Skoro polovica te knjige je na eni strani pisana in na nasprotni strani ravno ista snov tiskana. — Mladina ima tako oboje pred očmi. Tudi v nemški, po analitično-sintetični metodi osnovani »Fibel«, od gospodov Ant. Frii hwirth-a in Al. Fellner-ja (oba ravnatelja meščanske šole na Dunaji), nabajamo več pisnih vaj nego v našem »Abecedniku«. Ta knjiga je doživela že nad 30 izdaj. Želeli bi, da bi se v bodoče na to oziralo. — Splob se mi zde vse pisane vaje do 28. strani v piimeri s tiskanimi premajhne, česar v nemških »Fibel-ih« ne najdemo.16) *) Pri berilni vaji pod n/-"-om (stran 34.) je uvrstena beseda nNaglas"5 ker smo hoteli učitelja opozoriti na to. Preverjeni smo, da brcz te opomnje bi marsikdo opustil na tem mestu nauk o naglasu. Ta beseda je torej le kažipot učitelju. Istotako je nadpis ,,Na-lo-ge" (35. stran) bolj naveden učitelju, nego učencem, in prav bi bilo, da bi beseda ne bila na zloge deljena in debelo tiskana, temuč tako, kakor proj ,,Naglas" in postavljeiia ,,inter parenthesis". 9) Da bi istotako moral, po mncnji našega kritika, naslov knjigi biti z malo črko tiskan, ne moremo pritrditi. Ko začetniki to knjigo v prvič v roko dobe, takrat je sploh naslov in še marsikaj druzega odveč v knjigi; še le ko otroci 35, oziroma 43 strani čitati znajo, tedaj so tudi zmožni ,,naslovni list prestudirati". V obče pa mislimo, ali ga bcr6, ali ne bcro, da je to pač vse jediio, in da se le v Abecedniku spoznajo od i pričenši do inclus. ^Cesarske pesni", potem je učitelj svojo dolžnost storil. ") Profesor Erjavec v svojem najnovejšem nPrirodopisu živalstva" (stran 79.), in tako tudi Levstik v ;,Nauku slov. županom" (str. 24.) pišeta ,,skvorec", kar je pravilneje. ,,Abecednik" pa ima tii to besedo tudi zaradi vaje besed s prednicami nskv", katere se morajo učenci tudi privaditi. 1') Našemu gospodu kritiku ne ugaja pisaua črka K. Razun to črke ,je še marsikaj, kar tudi nam nij všeč, a tega nismo toliko sami krivi, kakor lesorezec, ki je strokovnjak v rezanji, a sicer prav slab kaligraf, da smo imeli prav obilo truda odstraniti največe nedostatke. Sicer pa naj omenimo, da je v črki K vse kaj druzega izraženo, nego v črkah P, lt, Ji, zato nc gre v vrsto zadnjih staviti je. Spodnja sklepna kljnka, katero hočemo imeti pri začetnikih pisano M-ove vclikosti, izrazuje podlogo, moč in čvrstost, gornja pa iz one vzdigajoča se izrazuje lehkoto, vitkost in nežnost. Mej obema naj vlada neka ravnomernost v teži, katera je pretirana, ako je spodnji zaključek pri K prevelik ter sega čez w-ovo velikost. A tudi to, kar smo pri p navedli, nas je napotilo, držati se pri _ omenjene mere. ") Sami obžalujcmo, da je lesorczec zgrešil na 44. strani prvotnc oblike. Da smo uvrstili nekaterim črkam dvojno obliko, zgodilo se je zaradi dejanske uporabe v raznih rokopisili, katere naj konečno tudi mladina vsaj pozna. Nij torej, da bi učitelj vse oblike moral akcoptirati. Pokazati pa se morda vender smejo. Vsaj eksistujejo razne forme! ") Tako mislimo tudi mi, a mi smo pisali, lesorezec pa je uže zadnji čas mero pretiral in podobo po svoje popačil. Vse te in enake neprilično pisave bodo se pri drugem natisu skrbno popravile. Učitelj itak vsako številko posebej razlaga, toroj se mu nij ozirati, na ta predpis. Dobro pa je, ako učitclj vsaj katerikrat pri lepopisji številke pisati vadi, da zadobe lepšo podobo. ") Kar se tiče besede ,,učilnica" se nam zdi prav nedolžna, in prav je, da se v književnem jeziku bolj in bolj vadimo bescd domače korcnine. ls) BVzpomlad" je pravilneje; pa tudi prvenci naj se vadijo besed z bolj težkimi prednicami (vzpomlad , vzbuditi, vzprejeti . . .), kajti učencc naj se tudi pri branji vadi vseh oblik, katcre bodo iioznoje moral brati v raznih spisih. l6) Tudi mi tako menimo, in pisanih vaj bi bili imeli v ,,Abccedniku" radi več, kakor jih je; a taka pfsava more biti nalašč za to urezana, ia to bi knjižico jako podražilo. Nemci to ložeje store, ker Vsekako mi pa vse berilne vaje z nazornim ukom ugajajo in so livalevredne, ker so uredjene tako, kakor Comenius pravi: »Im Allgemeinen sei alles so eingerichtet, dass der Schuler sicher, leicht, grtindlich und scbnell lerne«. Novi ta »Abecednik« torej našim šolam toplo priporočam, ker je sploh najboljši, kar jili do zdaj imamo. Ne le vnajnost, nego tudi jedro te knjige je dobro in priporočljivo. Vrhu tega ima tudi to dobro, da se dajo prav lehko s tem »Abecednikora« porabiti »ŽummerEazin ger-jeve stenske table«. Gospod pisatelj mi ne bode zameril, da siin te malenkostne opazke navedel. Saj pravi gospod dr. Celestin v 5. zvezku let. »Ljubljanskega Zvona« v spisu »Naše obzorje«: »Malodušni Ijudje radi govore, da bi kiitika škodila, ker bi odkrivala naže slabosti. Jaz mislim, da nikogar ne varamo, če prikrivamo slabosti, saj jih vender vidimo sami, še bolj pa nam jih potem drugi očitajo če smo morda sami — kratkovidni in ne vidimo pota k boljšemu«. Sploh pa je dokazana resnica, da nij na svetu stvari, ki bi bila brez napak. Tako tudi ne najdemo knjige brez pedagogičnih, ali drugib pogreškov. — In ravno čitanke za ljudske šole spisati nij tako lehko'. Dr. Lindner piše o tem: »Man kann nodi vielseitig der Meinung begegnen, dass an dem Lebrbuche nicbts gelegen sei, dass nichts leichter sei, als ein Lesebucb. zu macben, dagegen milssen wir bomerken, dass die hochste wissenschaftl iche Tiichtigkeit filr sicb allein zur Abfassung eines guten Lcbrbuches nicht ausreiche, und dass hiezu vor allem die Vertrautheit mit den Bediirfnissen der Schule gehore, die man zunachst bei jenen voraussetzen kann, die da in Schulen lehren«. Vsaka knjiga ima torej nekoje napake. Vsaj tudi Jos. Heinrich pravi o svoji izdani »Fibel«: »Eine Fibel, die jedem Lehrer in jeder Hinsicht entspricht, kann es nicbt geben, weil eben auf diesem Gebiete jeder Schulmann seine besonderen Ansichten hat«. Upam, da bodo šolske oblastnije ta »Abecednik« po Slovenskem v naše šole uvedle. Nujno potrebno je, da se to zgodf, kajti dandanes ima skoro vsak šolski okraj drug »Abecednik«. To sicer stvari dosti ne škodi, a vender je enakost lepa reč. Nagel pravi: »Es bleibe zunacbst dem einzelnen Lehrer die Wabl des Lelirbudies fiir seinen Unterriclit; jedoch zur Erbaltung der notliigen Einheit des ganzen Sdiulwesens sowohl, als auch zur Abvvehr groberer — Missgriffe behalte sich die Centralbeboi de *) in jedom cinzelnen Falle vor, ihre Zustiramung zu ertheilen«. V to ime kličem z Gregorčič-em, na.šim pesnikom: »Bog daj!« Anton Leban. S Štajerskega. A) C. k. deželni šolski svet sc je v svoji seji v dan 29. marcija 1.1. posvetoval o odsekovih nasvetih, tikajočih se proračuna za Štajersko deželno šolsko zalogo in učit. pokojninsko zalogo; izrekel je stolnemu kapitnlarju dr. .1. Kahn-u izstopivsemu iz službe kot profesor verozakona na deželni višji realki zahvalo za njegovo uspešno delovanje; dovolil je Mariji Eisner v Judenburgu, da sme odpreti posebno šolo za pouk v ženskih ročnih delih, ter je na ljudske šole imenoval za učitelja: H. Diwisch-a v Eecliberg in Iv. Schwager-ja k sv. Štefanu v Eožnem dolu; za podueitelja: K. Sketh-a na deško mestno šolo v Mariboru (dozdaj provizorično tam); za podučiteljici: Eozo pl. Webenau v Gaishorn in Evg. Preitlacher v Obdacli. Nadalje je dovolil menitev služeb podučiteljicama: Js. Kofler v Št. Juriji na Stieflngu in El. Kieslinger v Predingu, imenoval je Elcon. Vockenhuber za učiteljico ročnih del v Trofajach, ter dejal nadučitelja Jos. Schlogl-a v Uuterpremstattenu v stalni pokoj. V seji v dan 12. aprila t. 1. odobril je nasvete odsekove, tikajoče se načina naloženja kapitalij Štajerske učiteljske pokojninske zaloge, rešil rekurse o razširjanji šol, vzel na znanje poročilo nadzorovanja priv. spodnje gimnazije knezoškofljskega deškega seminarja v Gradci, potrdil imenovanje dozdanjega voditelja trgovinsko in obrtnijske nkademije v Gradci, Arth. pl. Schmid-a, definitivnim ravnateljem tega zavoda, proglasil šolo v Wartbergu definitivno kot trirazredno, dekliško šolo v Fohnsdorfu za štirirazredno s paralelko, ter je imenoval za učitelje: K. Pestevšek-a v Slivnico pri Mariboru (imenovani je služil do 1. 1881. za učitelja v Žalcu pri Celji, se potem zavoljo bolezni službi odpovedal, a jo zdaj po ozdravljenji zopet nastopil), Iv. Lueger-ja v Št. Jakob v Gozdu, Fr. Šetinc-a (iz Šmarija) v Ponikvo na juž. žel. in za podučiteljico Marijo Sorger v Kainach. B) Odlikovanje. Nj. eks. minister zauk in bogočastje podelil je upokojenemu nadučit. v Stainzu, gosp. Kaj. Gotthart-u, vznamenje njegovega dolgega uspešnega delovanja pri šoli, naslov »ravnatelja«. na tisoče in tisočo knjig tiskajo in prodajajo. Skrčeni pisani vaji v Abecedniku (na str. 74. in 75.) sto vzetiiz črk, ki jihje tiskarnica ravno za rabo imcla, tedaj se tudi po obliki nevjemajosprejšnjimivknjigi. Vso take in cnakc noprilikc naj učitclj sam popravlja, kajti povsod je učitolj živa šolska knjiga. ¦) Vsled §. 8. šnlske nnovcle" — zdaj lchko rcčomo šolsko jiostave — dne 2. maja 1883. 1. dolori učnn knjige za ljudske šole c. k. deželni šolski svet po zaslišanji uradne okrajuc učiteljske kontcrunuu. Pi$ate\j. (T) Društveno življenje. Učit. društvo v Št. Lenartu je zborovalo v dan 1. aprila. Gospodičina M. Walter je razpravljala besede Goethe-jeve: »Kaiin uns zum Vaterland die Fremde werden?«, gospod Pečar pa je govoril o računanji na prvi stopnji. — Dne 5. aprilii je zborovalo K ozjansko. Na dnevncm redu sta bila govora gosp. BOhei tn-a »o sadjereji s posebnim ozirom na one vrste plemenitili dreves, ki se v našem okraji dobro obnašajo« in gospoda Bračič-a praktična obravnava berila »Apnenec« iz III. Berila. V odbor za to leto se izvolijo: Scliulmann, predsednik; Boheim, namestnik; Šket, tajnik; Čižek in Voglar, odbornika.— Isti dan zborovalo je tudi Ljutomersko učit. društvo. Gospod J. Karba je govoril »o učinkih ali o delovanji vode na zemlji«. — Pri seji Konjiškega učit. društva v dan 26. aprila je gospod Cvahte govoril o obravnavi narodnih pregovorov v ljudski šoli ter je to pokazal tudi na učnem poskusu. V novi odbor so voljeni: L. Tribnik, predsednik; Cvahte, tajnik; Dom. Serajnik, L. Serajnik in Klemenčič, odborniki. D) Sposobnostne preizkušnje. 0 izidu sposobnostnih preizkušenj v Gradci sem uže zadnjič poročal. Evo danes še pismena vprašanja: a) Pedagogika. 1. Wie kann man im Lelirerberufe seine freie Zeit in mirdigster und erspriesslicbster Weise beniitzen? 2. Weshalb ist die fragende Lelirform fiir den Elementarunterrichfc so \vichtig? 3. Es ist der Inhalt der von Maria Tberesia erlassoncn »Allgemeinen Schulordnung fur die deutschen Normalhaupt- und Trivialschulen in sammtlichen k. k. Eiblandern« kurz anzugeben. 4. Welche Disciplinarmittel sind nach der »Schul- und Unterrichtsordnung fflr die allgemeinen Volksschulen« zuliissig? b) Slovenščina. 1. Važnost in korist šolskih vrtov. 2. Eaba osebno-povračavnega zaimka se in svojivno-povračavnega svoj, -a, -e. c) Nemščina. 1. Fiir siimmtliclie Avten der Umstandssiitze sollen die Fiigew6rter zusammengestellt werden; jede einzelne Art ist mit Siitzen alss Beispiel zu belegen. 2. Was du sein willst, das sei ganz! (Aufsatz.) d) Zemljepisje in zgodovina. 1. Das Flussgeader des KOnigreiches Bohmen und 2. die wicbtigsten Ubergiinge und Piisse in Steiermark; beides niit Zeichnung. 3. Die goldene Bulle vom Jahre 1356. 4. Verdienste Erzherzog Johann's um Steiermark. e) Prirodopis. 1. Eintlieihing der Insekten mit genaucr Angabe der Unterscheidungsmerkmale. 2. Die wichtigsten Katzchenbiiume unserer Wiilder sind zu beschreiben. 3. Der Gi-anit und dessen Gemengtbeile. f) Prirodoslo vje. 1. Es ist die Decimahvage zu besdireiben und zu erklaren. 2. Die geistige Gahrung. g) Matematika. 1. Zwei gleiclizeitig geuffnete Eohren fiillen einen Teich in 18 Stunden. Die eine Bolire allein braucht 6 Stunden mehr alss die andere. In wie viel Stunden fiillt jede Eohre einzeln den Teich? 2. Eine Arbeit kann von 20 Arbeitern in 7 Tagen a 10 Stunden vollendet werden. Wenn nun 15 Arbeiter 4 Tage a 12 Stunden gearbeitet habeu, wie viel Tage haben noch 25 Arbeiter zu thun, wenn sie taglich 10 Stunden arbeiten? 3. Man kauft 456% Brtitto bei 12 «Ł Tara zu 84'/2 fl. per 100% Netto. Provision Z%, Sensarie \%. Wie thcuor ist das Kilogr. Netto zu verkaufen, uui 10%' zu gewinnen? 4. Einem Kreise vom Eadius 12f/n, wird ein gleichschenkliges Trapez einbeschrieben, so dass eine Gnmdlinie einen Durchraesser bildet, die andere aber den auf ihr senkrecliteu Halbmesser halbiert. Wie gross ist die Flšiche des Trapezes? 5. (Za kandidate.) Auf horizontalem Boden visiert nian tmcli der Spitze eines Thurmes und findet eine Elevation von 69°, 38', 47". Das Visierinstrument steht 1-2 "/ tiber dem Boden und ist 14-6 m/ vom Thurme entfernt. Wie hoch ist der Thurm ? 5. (Za kaudidatinje.) Ein cilindrisches Gefass von \d/m Durcbmesser und 2^jm Huhe sei mit TVasser gefiillt. Man legt zwei Kugeln von je \d]m Durchmesser hinein. Wie viel Liter Wasser fliessen aus und wie viel bleibt im Gefiisse? h) Pisanje in risanje. 1. Der Satz: »Ernst ist das Leben, beiter ist die Kunst«, soll in den drei gebraucblichen Schriftarten geschrieben werden. 2. Eine Tafelzeicbnung (Eenaissance - Ornament) ist zu copieren, wobei die Grossenverhaltnisse abzuschatzen sind. 3. Perspectivische Darstellung eines Holzmodelles (Kombination) nach der Natur. E) Popotnik. Gradivo »Popotnikovo« v 6. štev. je: 0 priliki šeststoletnice združenja Štajerske z Avstrijo (Pesen, Savo Zoran). Čutila in kako naj so gojijo (Koprivnik). Smreka; učni poskus (Dragoslav). Bakrenasti krešič; učni poskus (Kryl). Narodno blago; steklena gora (J. St.); pravljica o cerkvi sv. Eadegunde (F. P.). Dopisi: Iz Maribora. Iz Vurberga (Kolarič). Iz Lembaha (J. C). Iz Eogatca (B-r-n). Iz Brežic (S. M.). Od Velikenedelje (Ebeil). Novice in razne stvari. Premembo pri učiteljstvu na Štajerskem in Kranjskem. Listnica. — V 7. štev. ima sledeče: Pismo vredniku »Popotnika« (Dr. Ahasverus). Čutila in kako naj se gojijo (Koprivnik). Bučelica in golobček; učni poskus (J. Lasbahar). Zemljepisje v narodni šoli; Dulmacija (J. Kelc). Slovstvo. Narodno blago; povodni mož (Zlogonski). Dopisi: Iz Vojnika (Brezovnik). Iz Laškega okraja (Gabršek). Iz Šmarije pri Jelšab (Šetinc). Iv. Kocmut; nekrolog (F. P.). Novice in razne stvari. Premembe. Listnica. Eazpis službe. Naznanilo. — V 8. štev. nam je prinesel: Harmonična (soglasna) vzgoja otrok (Gabršek). 0 veselosti mladine doma in v šoli (M. Kokot). Čutila in kako naj se gojijo (Koprivnik). »Varičnost«; slovniška obravnava berila (V. Jarc). Iz botanične pušice (—pr—). Slovstvo. Narodno blago; Turški zid pri Eušah (F. P.). Dopisi: Iz Lembaha (J. C). Iz Maribora (H.). Sv. Kri.ž na Murskem polji (Karba). Novice in razue stvari. Eazpis službe. Naznanili. Glasbenska priloga pesni natisnjeni v 6. »Popotnikovi« številiki (Vglasbil dr. G. Ipavic). Tone Brezovnik. Iz Celja. »Celjsko učiteljsko društvo« bode imelo svoj prihodnji mesečni zbor v dan 7. junija t. 1. v okoliškej šoli v Celji. Začetek ob 11. uri dopoludne. K obilnej udeležbi uljudno vabi Odbor. Iz Sežauskega okraja. Jako žal mi je bilo, da sem bil prepozno uporabil priliko objaviti vabilo našega učit. društva za Sež. - Kom. okraj v »Učit. Tovarišu«. Bodi mi zatoraj danes dovoljeno, da s tem vsaj nekoliko nadomestim svojo opravicitev ter poročam tudi o izidu našega programa. Dnevni red občnoga zborovanja v dan 10. maja t. 1. v Sežani, bil je sledeči: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Prebral se je zapisnik min. zborovanja. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Volili so se 3 pregledovalci računov. 6. Eazgovor o bodočem dr. delovanji. 7. Volitev volitvenega odbora. 8. Volitev novega odbora. 9. Občnemu zboru so se predložila po odseku izpremenjena pravila društva. 10. Eazni nasveti. — Zborovanje začenjalo se je z gosp. predsednikovim pozdravom v lepej, krepkej besedi, poudarjajoč važnost snidenja v prid in korist našej šoli. Prebial se je potem zapisnik min. zborovanja, koji točki je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo. Ko so že izvoljeni pregledovalci račune pregledali in poterdili, razgovarjali smo se o bodočem dr. delovanji. — Do zdaj so se v našili zborovanjih predavanja, poročila le brala; od zdaj pa bomo tudi faktično kazali, namreč kak dpjanski poskus v šoli, bodi-si iz kolikaterega prcdmeta, kar se bode vsestransko kritikovalo. Ta predlog nam je ustrezal, kojega smo vsi brez kake ovire in radostno vzprejeli. — Volitev novega odbora se je veršila pod nadzorstvom volitvenega odbora prav mirno. Agitacije ni bilo, ker vsak izmej navzočih društvenikov je vcdel in znal oceniti možc, ki bodo skrbeli v razvoj društva. — Predsednikom in pevovodjem izvolili smo jednoglasno očeta mladih učiteljev, g. Ant. Benigarja, nadučitelja v Tomaji. Možu stare korenike pa smo pridružili v podporo kot podpredsednikom maiijivega g. M. Kante-ta, druzega učitelja v Sežani. Tajnikom je izvoljen g. Ant. Kosovel, učitelj v Dutovljah, blagajnikom pa g. Jos. Hrovatin, nadučitclj v Sežani, katori nam že ves čas, odkar se je naše društvo rodilo, vestno in pošteno čuva društveno blagajnico. — Vsled 9. točke prebrala so se po odseku izpremenjena pravila društva, katerim je sledilo malo opazk, kar nam je dokaz, da se je odsck s tim mnogo bavil ter previdno presodil in s pravim nadomestil, kjer je bilo kaj naopačnega. Lepa livala za trud odseku, o katerem upamo, da nam kmalu pripravi pravila v potrjenje. — Društvo iina nekoliko denarja v premoženji, s katerim se bodo kupovalo knjige, da si ustanovimo v prihodnje društveno knjižico. G. predsednik javi društvu, da je dobil nov »Abecednik,« katerega je spisal g. Andr. Praprotnik. Ker bi pa bilo zborovanje predolgo trajalo, smo sklenili, da bode na prihodnjega zborovanja dnevnem redu tudi ocena tega »Abecednika,« posebno še, ker se je ravno v ta dan izvolila petorica, ki bode ocenovala novo izišle didaktično - pedagogične knjige. — Gosp. predsednik se zahvali mivzočim gg. diuštvenikom, ki so se blagovolili udeležiti zborovanja, nas spodbuja k delovanju po svoji moči ter se slednjič spominja našega vrhovnega pokrovitelja, vladarja Franca Jožofa I., kojemu je odmeval 3kratni: Živio, Slava! — Bog blagoslovi in daj uspeh našemu društvenemu delovanju! Iz Logatske»a okraja. — »Šolska novela«, o katerej je bilo toliko krika in vika, je torej potrjeiia. No, nas kranjsko-slovenske učitelje ta postava ne briga baš mnogo, kajti ona nam prinese le malo novega, in še to malo bode le v korist, ne pa v škodo našemu šolstvu. Če ostanemo le pri tom, in fie se v prihodnjem zasedanji državnega zbora ne bode pričelo zopet še druzih paragrafov šolske postavo nam v škodo krušiti, smo pri nas večinoma pri starem. Jako veseli pa smejo biti po vsoj pravici in resnici te postave vsi oni naši starejši sobratjo brez sposobnostnega izpita. Odslej se jim ne bode treba več bati, da bi jih kdo iz službe podil, kajti službovali bodo tudi brez omenjene stroge preizkušnje lehko vse življenje dalje; se ve pa, da brez vsega upanja do petletnic in pokojnine. — Pravo je pogodilo tudi visoko ministerstvo za uk in bogočastje z ukazom od 26. marcija t. 1. glede rabe kratic za metrično mero. Zdaj bode baje vender enkrat konec tistib nepotrebnih in vspešni pouk jako ovirajočih izpretnemb v naših računicah. Želeti bi le še bilo, da bi se uže kaj skoraj tudi v meri za števino, osobito za papier (vide: lega, snopič, desctka) stalni izrazi vpcljali in da bi se jedenkrat tudi v berilih — uže iz usmiljenja do trpinčene mladine — tisto nepotrebno prekopicevanje slovniških kozolcev opustilo. — Pretečene dneve smo dobili v našcm okraji uže za pribodnje šolsko leto iz c. k. zaloge iia Dunaji knjige za uboge učence, katerih pa vsaj jaz nijsem nič kaj vesel. Uže od pretečenega leta mi leži v šolski omari kopica nerabljivih knjig, a letos so nam pa zopet poslali tnesto potrebnih, mnogo nepotrebuih in za našo šolo popolnoma nerabljivih oksemplarov. Čeinu noki ta potrata ! Če uže pišemo razne potrebne in morda nepotrebne »Berichte« in »Ausweiso«, naj bi se zahtevalo še kak »Bericbt« o tem, kake kiijige ta ali ona šola potrebuje, da bi se nam vsaj to poslalo, česar potrebujemo, a ne pa drage in za nas nepotrebne stvari.*) — S pričetkom prihodnjega šolskega leta stopimo tudi v šolstvu našoga okraja za kontk naprej. V Ledinah odtvorila se bode namreč nova jednorazrednica, v Planini tretji a na Unci in Blokah pa drugi razred, če dotlej kaj v mes ne trešči. Silno potrebne bi bile tudi šole v Spodnji Idriji, v Babnem Polji in pri Sv. Trojid, a ker za te kraje še nij ugodnega časa, čakati bodo še treba. Iz Ljubljane. Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta za Kranjsko v dan 4. maja t. 1. Posvetovalo in določilo se je, kako iiaj bi so po javnih zavodih praznovala šeststoletnica presvetle cesarske rodovine Habsburške na Kranjskem. Sklep o tem naznanja so ravnateljstvam srednjih šol, izobraževališču za učitelje in učiteljice, vsem okrajnim šolskim svetom in mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani, da potem dalje ukrenejo, kar je o tem treba. — Sestavi se proračun o gotovih učiteljskih plačah za 1884. 1. ter se predlaga deželnemu odboru. — Eavno tako se deželnemu odboru nasvetuje, katere in koliko podpore bode prihodnje leto treba za zidanje šol. — Sestavi se proračun za učiteljske pokojnine v prihodnjem letu, ter se o tera potrebno nasvctuje deželnemu odboru. — Ukreno se potrebno o napravi enorazrednice v Božjakovem. — Eeši se vefi pritožeb o kaznih za šolske zamude. — Dva ljudska učitelja se prestavita iz službenili ozirov. — Dovoli se poluduevni pouk v enorazrednici in v prvem razredu neke čvcterorazredne šole. — Dve učiteljski službi se za trdno umestiti. — Nadučitelj se za trdno postavi. — Dovoli se učenki, da se izpusti iz šole. — Prošnja, da bi se učitelju dovolilo prit k preizkušnji učiteljske pripravnosti, oddaja se višjemu mestu. — Beši se več prošenj o oprostenji učencev od šolnine in o dovoljenji k preizkušnji. — Eešijo se prošnje za nagrade in denarne pomoči. — Pismena preizkušnja učiteljske pripravnosti v letošnji aprilovi dobije bila taka-le: A. Za ljudske šole: Iz pedagogike: Die Nachtheile der Classeniiberfullung fur die unterrichtliche und erzieliliclie Aufgabe der Scbnle. Was sagt die Schul- und Unterrichtsordnung filr allgemeine Volkssdiulen riicksichtlich der Entlassung aus der Schule? — Iz nemščine: Wekhe Aiinebmlichkeiten gewahrt das Leben auf dem Lande? (Briefliche Mittbeilungen aH einen Freund.) Definition der Umstandsbestimmung der Weisse; wie kann die Umstandsbestimmung der Weise in einem einfachen Satze ausgedriickt werdcn? (die einzclncn Fiille sind auch durch Beispiele zu erliiutern). — Iz slovenščine: »Misel, da sem učitelj, naj me stori ponosnega.« »0 slovenski dramatiki.« — Iz matematike: Die Multiplicatiou eiues Brudies rait einem Bruche ist methodisch zu entwickeln. Wie viel Gulden 6. W. iu Banknoten sind ebensoviel wcrt wie 100 deutsche Mark, vvenn ein Ducaten mit 5*46 H. 6. W. in Banknoten bezahlt wird, der Goldwert eines Ducatens 4 • 8 fl. o. W. und 2 Mark 1 fl. 0. W. in Gold besitzen? Ein unregeluiassiges Fiinfeck soll in ein gleichschenkliges Dreieck verwandelt werden; die Fliicliengleichheit ist zu begriinden. Ein aus einem Stoffe, von \velcliem jedes Cubikcentimeter 0 • 5 Kilogramm wiogt, vcrfertigtes Prisma wiege 200 ¦ 8 Kilogramm und habe eine HOlie von 4 Decinieter; wie gross ist seine Grundfliiclie ? — Iz pisanja: Welche sind die drei Haupteigenscliaften ciner guten Schrift, und wie sind selbe zu erreichen ? Es ist die DenzePscho Schreibmethode zu beleuditen. Welche hervorragende Schriften iiber Sclneibmethoden sind Ihnen bekannt? — Iz risanja: Eine Zusaramenstellung geometrisdier Formen in der Ebene ist aus freier Hand zu vcrzeidnien und das Dictat hiefiir anzufertigen. Die Contouren einer Zusaminenstellung geoinotiisdicr KOrper sind nach dei1 Anschauung zu zeichnen. — B. Zameščanske šole: Iz pedagogiko: Welche Mittel stelieii der Volksscliule fiir die asthetische Bildung der Jugend zu Gebote? Was versteht man unter eincm logisclien Bevveise; wie vielfach ist derselbe? Man bespredie die hšiufigst vorkomineiidcu Bcweisfehler. Was sagt das Eeicbs-Volksscliulgesetz hinsiclitlich der fiechtsverhžiltnisse der Lebrer? — Iz nemščine: Die Fabel; Wesen, Arten und VVert der Fabel, dcren allmablicho Entwicklung in der deutschen Literatur nebst Angabe der wichtigeren Fabcldichter; Lessings Verdienste um die Fabel. — Iz zemljepisa: Die Vortheile der Lage Wiens in gpographischer, commercieller und ethnographischer Hinsicht. Bedeutung der Alpen als Hauptquellgebiet und als klimatische und Volkerscheide *) Pri nas dobivamo za mestni šolski okraj same take knjige, ki smo jih naročili po zahtevanih pismih (Anspruchssdireiben). Uredn. Europas. — Tz zgodovine: Kurze chronologisclie Ubersicht der temturialen Entwicklung der osteiT.- ungaiischen Monarcliie. Wiens Bodrangnis und Eettung vor zweihundcrt Jahren ist kurz zu schildeni. — Iz niatematike: Eine Sparcasse lehnt von jeniandeii 1500 fl. zu 3 % uud l«ili_ dieses Capital wieder zu 5 % aus; w'e ^och belauft sich der Gewinn der Sparcasse am Ende ^2 g/g _i g des zehnten Jahres, wenn Zinseszinsen gerechnet werden ? Der Wert von iv = —„ —— ist X1 — %x -f- 8 fiir x ~— 2 zu bestimmen. — Aus der Achse a (=_ 41) eines scliiefen Kreiskegels, ihrem Noigungswinkel w (— 77° 19' 10") gegen die Grundflache und dem Halbniesser r (= 6) derselben ist das Volumen v zu berechnen. Heute sendet Herr Nowak Johann aus Schischka an den Herrn Kastner Anton in Laibach 100 fl. als Absclilagszahlung und erhiilt von diesem 2 Sacke Kaffee netto 210 Kgr. a 1 • 16 fl.; es soll dieser Fall in den Biicbern des Herrn Kastuer verzeichnet vverden. — Iz prirodopisa: Es sind die charakteristischen Merkmale der Laubmoose, »Musci frondosi«, zu schildern und einige bekannte und liiiuflger vorkommende Moose zu beschreiben; auch ist schliesslich die Rolle darzulegen, die diese Pflanzenclasse im Haushalte der Natur spielt. — Es sind die Wirkungen des galvanischen Stroraes aufzuzahlen und die wichtigeren derselben durch Beispiele eingehend zu erortern. Der Scliwefel; sein Verbrennen, seine Gewinnung, seine Eigenschaften und Verwendung; die Rolle, die er in der Natur spielt. — Nova šolska postava (novela) je v nemškem jeziku v raznili oblikah in koraentarjih na svitlem, a v slovenskem jeziku je še nimamo. Naročili smo si jo v državni tiskarnici na Dunaji. Kadar jo dobimo, priuesemo jo nemudoma, kajti edino ta je prava ali prvotna. — Umrl je Jernej Vidmar, bivši knezoškof Ljubljanski, doktor sv. pisma i. t. d. i. t. d.. v Kranji 17. maja t. 1. v 81. letu svojega življeuja. Slovesni pokop jo bil 21. maja t. 1. na pokopališči v Kranji. Slavni pokojnik je bil tudi posebni prijatelj ljudskim učiteljem, kateri se še dobro spominjajo, ko jim je dvakrat pri obilnem zborovanji (obakrat po 100 gold.) kosilo in večerjo plačal. Bog mu daj večni mir in pokoj! Njegov sporain bode živel vedno mej nami! — »Habsburški rod. Spomenica, da je minilo 600 let, kar je Kranjska in Štirska združena s preslavno Habsburško vladajočo rodovino.« — Tako se zove jako lična knjižica, katera pride v nekoliko dneh na svitlo v Eauch-ovej tiskarnici na Dunaji. Knjižica je namenjena šolskej mladini ob prihodu presvetlega cesarja na Štirsko in Kranjsko meseca julija. Sestavil je to licno knjižico gosp. Ivan Tomšic, »Vrtčev« urednik, v lepej, gladkej besedi. V knjižici so omenjem na 31. straneh s knitkim opisom vsi vladarji preslavne Habsburške rodovine od Rudolfa Habsburškega do cesarja Frauca Josipa I. Knjižica ima 13 ličnih podob, ki so: Cesar Franc Josip I. in cesarica Elizabeta; — HabsburSki grad v Argavu; — Rudolf Habsburški; — Albreht I.; — Maksimilijan I.; — Ferdinand I.; — Leopold I.; — JMarija Terezija; — Jožef II.; — Franc II.; — Cesarjevič Rudolf, nastolnik. —Cena knjižici je naslednja: Posamezni iztiski 10 kr. (s poštnino 12 kr.). — 25 iztiskov velja 2 gold. 50 kr. — 50 iztiskov 4 gold. 50 ki\— 100 iztiskov 8 gold. —500 iztiskov 35 gold. — 1000 iztiskuv 60 gold. Vsa naročila z gotovimi novci po poštnih nakaznicah ali pa s poštnim povzetjem naj se pošiljajo z natančno adreso: Buchdruckerei von Karl Rauch, Wien, V. Spenglergasse Nr. 6. Premembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. Gospod G. Erker, učitelj na Dragi, gre v Polom, in gospod Jan. Poznik, učitelj v Polomu, na Drago. Gospodičina Ivana Praprotnik-ova je začasno postavljena na tretje mesto učit. službe v Lašiče. Razpisi učiteljskih slnžeb. Na Kranjskem. Na čveterorazredni deški šoli v Kočevji izpraznjena je 2. in 3. učiteljeva služba z letnima plačaraa po 500 gold. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji do 24. junija t. 1. — Na čveterorazredtii šoli v Senožečah učiteljeva služba z letno plačo 500 gold. Prošnje okrajnemu šolskemu svetu v Kočevji do 13. junija t. 1.